(1)

19. maja 2004 je Komisija z Uredbo (ES) št. 1008/2004 (2) („začasna uredba“) uvedla začasne izravnalne dajatve na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije v Skupnost.

(2)

Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov, na podlagi katerih je bila sprejeta uvedba začasnih izravnalnih ukrepov, je več zainteresiranih strank pisno posredovalo svoja stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami. Strankam je bila na zahtevo dana tudi možnost za zaslišanje.

(3)

Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, za katere je menila, da so potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(4)

Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in razmislekih, na podlagi katerih se je nameravala priporočiti uvedba dokončnih izravnalnih dajatev na uvoz določenih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Indije in dokončno pobiranje varščin, položenih za začasne dajatve. Po razkritju bistvenih dejstev in razmislekov jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč.

(5)

Po preučitvi ustnih in pisnih pripomb, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile, kadar je bilo primerno, ugotovitve ustrezno spremenjene.

(6)

Ker niso bili posredovani novi komentarji v zvezi z zadevnim izdelkom in podobnimi izdelki, se potrdijo uvodne izjave 12 do 16 začasne uredbe.

(7)

Po razkritju, ki je sledilo naloženim začasnim ukrepom, in po končnem razkritju so indijska vlada („IV“) in proizvajalci - izvozniki posredovali vrsto komentarjev. Trdili so, da je DEPB po izvozu shema povračila in da je treba posledično vse koristi, ki iz sheme izhajajo, omejiti na presežen odpust uvoznih dajatev, ki se ga je lahko odobrilo. Nadalje so trdili, da bi morale količine koristi temeljiti na dnevu prejema licence DEPB in ne na dnevu uporabe ali prodaje, kot je to storila Komisija. Trdili so tudi, da je treba znesek koristi znižati, saj so navajali, da je bila stopnja DEPB za zadevni izdelek znižana z 19 % na 11 % februarja 2004, tj. po obdobju preiskave.

(8)

V odgovor na prvo zahtevo je v uvodni izjavi 33 začasne uredbe ugotovljeno, da so v „osnovni uredbi predvidene vse izjeme za, med drugim, sheme povračila in nadomestnega povračila, ki izpolnjujejo stroge predpise iz točke (i) Priloge I, iz Priloge II (opredelitev in predpisi za povračilo) in Priloge III (opredelitev in predpisi za nadomestno povračilo)“.

(9)

V povezavi s tem je treba zapisati, da IV ni uporabila učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bili vložki porabljeni v proizvodnem procesu blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Poleg tega IV ni opravila pregleda po izvozu na osnovi dejanskih vložkov, s katerim bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila, čeprav se to običajno zahteva, ko ni učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Nadalje uvodna izjava 37 začasne uredbe predvideva, da „DEPB po izvozu ni mogoče obravnavati kot shemo dovoljenega povračila ali nadomestnega povračila (Priloga III) iz člena 2(1)(a)(ii) osnovne uredbe“. Zato se potrdi zaključek v uvodni izjavi 38 začasne uredbe, da je „izpodbojna korist enaka odpustu vseh uvoznih dajatev, ki jih je navadno treba plačati za celoten uvoz“.

(10)

Za pridobitev koristi iz te sheme mora družba blago izvažati. V trenutku, ko pride do izvoznega posla, mora izvoznik organom v Indiji predložiti deklaracijo, v kateri je navedeno, da spada izvoz v shemo DEPB. Za izvoz blaga morajo indijski carinski organi, preden se blago izvozi, izstaviti izvozni ladijski list, ki med drugim izkazuje znesek dobropisa DEPB, odobrenega za izvozni posel. Na tej stopnji izvoznega posla je družba seznanjena s koristmi, ki jih bo deležna, iz objavljenih stopenj DEPB, ki so odvisne od izdelka. Ko carinski organi izdajo izvozni ladijski list, IV ne more razsojati o dodelitvi dobropisa DEPB. Prav tako je bilo potrjeno, da spremembe stopnje DEPB med dejanskim izvozom in izdajo licence DEPB ne vplivajo na stopnjo odobrenih koristi. Ustrezna stopnja DEPB je tista, ki se uporablja v trenutku, ko se izpolnjuje izvozna deklaracija. Zato možnost za retroaktivno spreminjanje stopnje koristi ne obstaja. Potemtakem se je v trenutku izvoznega posla IV dolžna odreči carinskim dajatvam, kar predstavlja finančni prispevek v smislu člena 2(1)(a)(i) osnovne uredbe.

(11)

Člen 1(1) osnovne uredbe določa, da „je izravnalno dajatev mogoče naložiti z namenom, da se izravna katera koli dodeljena subvencija, […] katere sprostitev v prosti promet v Skupnosti povzroča škodo“. Utemeljitev za naložene dajatve je ta, da so cene uvoženega blaga nižje kot posledica dodeljenih subvencij in da nižje cene povzročajo škodo. V tem primeru se izvozniki sistemov grafitnih elektrod med pogajanjem za izvozne cene zavedajo, da bo za to prodajo dodeljena subvencija iz sheme DEPB. Na podlagi dejstva, da se izvozniki zavedajo, da bodo prejeli subvencijo, kot tudi koristi iz drugih shem, so te družbe z vidika konkurenčnosti v trenutku pogajanja za ceno že v boljšem položaju, tj. lahko zaradi subvencij ponudijo nižje cene.

(12)

Indijski računovodski standardi predpisujejo, da se dobropisi, kot so tisti iz sheme DEPB, na osnovi nastanka poslovnega dogodka knjižijo kot prihodek, (i) ko so koristi zaslužene; in (ii) ko je dokaj gotovo, da se bo končni izkupiček od izvoznega posla pobral. Pomemben je trenutek, v katerem so bile „koristi zaslužene“. Kot je navedeno v uvodni izjavi 10 zgoraj, IV ne more razsojati o dodelitvi subvencije ali o znesku subvencije, potem ko carinski organi izdajo izvozni ladijski list, ki med drugim izkazuje znesek dobropisa DEPB, odobren za izvozni posel. Ista uvodna izjava prav tako navaja, da spremembe stopnje DEPB med dejanskim izvozom in izdajo licence DEPB nimajo retroaktivnega učinka na stopnjo odobrenih koristi. Uvodna izjava 11 zgoraj končno navaja tudi, da se šteje, da cene izvoznih poslov odražajo subvencije (tj. z nižjimi cenami), ki jim prinašajo korist. Pod temi pogoji se šteje, da so koristi zaslužene, ko je izvozni posel opravljen. Na tej osnovi lahko družbe v skladu z indijskimi računovodskimi standardi knjižijo dobropis DEPB kot prihodek v fazi izvoznega posla.

(13)

V skladu s členoma 2(2) in 5 osnovne uredbe je treba znesek izpodbojnih subvencij izračunati v smislu koristi, prenesene na prejemnika, katere obstoj se ugotovi med obdobjem preiskave. Ob upoštevanju zgoraj navedenega se šteje, da je ustrezno oceniti korist iz te sheme kot vsoto dobropisov, zasluženih za vse izvozne posle iz te sheme v času obdobja preiskave. Tak pristop je drugačen od tistega v začasni uredbi, kjer je bila ocenjena vsota izrabljenih dobropisov. V skladu s členom 7(1)(a) osnovne uredbe so bile odbite pristojbine, potrebne za pridobitev subvencije.

(14)

Ob upoštevanju končnih argumentov v zvezi z domnevnim znižanjem stopnje DEPB se priznava, da je bil predložen verjeten dokaz, ki izkazuje, da je bila stopnja DEPB za zadevni izdelek znižana na 11 % z začetkom veljavnosti 9. februarja 2004. Ker pa se znesek dobropisa ocenjuje na osnovi zneska dobropisa, zasluženega z vsemi izvoznimi posli, izvedenimi med obdobjem preiskave, nima znižanje stopnje DEPB po tem obdobju nobenega vpliva na določitev stopnje subvencije.

(15)

Na osnovi teh sprememb se je korist iz te sheme za ti dve sodelujoči družbi popravila na 16,6 % oz. 14,4 %.

(16)

Ker zainteresirane stranke niso vložile nobene pripombe, se potrdijo zaključki, opisani v uvodnih izjavah 56 do 58 začasne uredbe.

(17)

V predhodni fazi se je za enega proizvajalca - izvoznika v Indiji štelo, da je prejel izpodbojno korist iz te sheme. Predstavniki tega izvoznika so trdili, da (i) shema ni izpodbojna; in (ii), da je bila tako ali tako vsakršna prejeta korist odobrena samo poslovnemu obratu družbe, ki zadevnega izdelka ni proizvajal in ki ga je družba po obdobju preiskave prodala. Potemtakem se izvozniku ne bi smele dodeljevati koristi iz sheme ALS.

(18)

V zvezi s prvo zahtevo niso bili posredovani nobeni novi dokazi, ki bi potrjevali, da ALS ni izpodbojna izvozna subvencija. V zvezi s tem je treba opomniti, da IV ni uporabila učinkovitega sistema ali postopka preverjanja, s katerim bi se lahko preverilo, ali so bili vložki porabljeni v proizvodnem procesu blaga za izvoz in v kakšnem obsegu (Priloga II(II)(4) osnovne uredbe in, v primeru shem nadomestnega povračila, Priloga III(II)(2) osnovne uredbe). Poleg tega IV ni opravila pregleda po izvozu na osnovi dejanskih vložkov, s katerim bi ugotovila, ali je prišlo do presežnega plačila, čeprav se to običajno zahteva, ko ni učinkovitega sistema preverjanja (Priloga II(II)(5) in Priloga III(II)(3) k osnovni uredbi). Zato se potrdijo zaključki v uvodnih izjavah 64 do 70 začasne uredbe.

(19)

Glede druge zahteve je bilo ugotovljeno, da je med obdobjem preiskave zadevni izvoznik izkoristil shemo in je zato prejel izpodbojno korist. Nadalje dejstvo, da je bil poslovni obrat, ki je izdelek proizvedel, prodan po obdobju preiskave, ni pomembno pri določanju, ali je družba prejela subvencijo med obdobjem preiskave. Poleg tega se pri presoji stopnje subvencioniranja družbe kot celote ne šteje kot pomembno, da je bila subvencijska shema namenjena obratu te družbe, ki ni proizvedel zadevnega izdelka. Preverja se namreč celotna družba in tako se vsaka korist enega obrata šteje kot korist celotne družbe. Zatorej se potrdi, da sta med obdobjem preiskave poslovni obrat, ki je izkoristil shemo ALS, in poslovni obrat, ki je zadevni izdelek proizvedel, tvorila en pravni ekonomski subjekt. Zato se potrdi zaključek, opisan v uvodni izjavi 71 začasne uredbe.

(20)

Ker zainteresirane stranke niso vložile nobene pripombe, se potrdi zaključek, opisan v uvodni izjavi 72 začasne uredbe.

(21)

Ker zainteresirane stranke niso vložile nobene pripombe, se potrdi zaključek, opisan v uvodni izjavi 74 začasne uredbe.

(22)

V smislu zgoraj opisanih zaključkov se višina subvencij, proti katerim se lahko uvedejo izravnalni ukrepi, dokončno potrdi, kot sledi:

(23)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 76 do 79 začasne uredbe.

(24)

Po začasnem razkritju so indijski izvozniki opozorili na razhajanje v stopnji nelojalnega nižanja cen določenega tipa zadevnega proizvoda v primerjavi s stopnjo nelojalnega nižanja cen pri podobnih tipih. Po temeljiti preučitvi zahteve je bilo ugotovljeno, da je razhajanje posledica napake pri poročanju o številu dobropisov in popustov določenega proizvajalca Skupnosti. Zatorej je bil zahtevek sprejet, stopnja nelojalnega nižanja cen za ta določen tip in, kjer je ustrezno, za druge tipe pa je bila popravljena.

(25)

Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je bilo število prodajnih poslov industrije Skupnosti, uporabljeno za izračun nelojalnega nižanja cen, šteto dvojno. Glede na to je bilo treba izbrisati dvojno štete posle in ustrezno spremeniti izračune nelojalnega nižanja cen. Vendar pa tega dvojnega štetja ni bilo ob določanju izračunov za oceno indikatorjev škode. Zatorej indikatorjev škode ni bilo treba spreminjati.

(26)

Posledično je primerjava pokazala, da so med obdobjem preiskave cene zadevnega izdelka s poreklom iz Indije, ki se je prodajal v Skupnosti, znižale cene industrije Skupnosti za 3 % do 11 %.

(27)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 80 do 116 začasne uredbe, z izjemo uvodne izjave 86 (glej uvodne izjave 24 do 26 zgoraj).

(28)

Indijski izvozniki so ponovno poudarili argument, da temelji vzpostavitev vzročne povezave med subvencioniranimi uvozi in škodo, povzročeno industriji Skupnosti, na podatkih, ki naj ne bi bili zanesljivi zaradi obstoja kartela do začetka 1998. Vendar pa indijski izvozniki niso posredovali nobene nove informacije v tozadevno določenem roku.

(29)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 117 do 137 začasne uredbe.

(30)

Združenje predstavnikov potrošnikov in podjetje uporabnik sta ponovno poudarila, da ju v glavnem skrbi, da bi z izključitvijo indijskih dobaviteljev iz trga Skupnosti naložitev kakršnih koli ukrepov zmanjšala splošno konkurenčnost na trgu Skupnosti za ta določen izdelek in nujno povzročila povišanje cen. Vendar pa je verjetno, kot je bilo ocenjeno v uvodni izjavi 147 začasne uredbe, da bo vpliv povišanja cene podobnega izdelka za končnega potrošnika minimalen. Nadalje je bilo ponovno omenjeno, da namen izravnalnih ukrepov nikakor ni preprečiti vstop izdelkov iz Indije v Skupnost, ampak ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje, ki so bili moteni zaradi nepoštene trgovinske prakse. Končno se šteje, da stopnja ukrepov ni tolikšna, da bi izključila indijske proizvajalce iz trga Skupnosti.

(31)

Ker niso bile posredovane bistvene nove zadevne informacije ali argumenti, se potrdijo uvodne izjave 138 do 151 začasne uredbe.

(32)

Na podlagi razkritja začasnih ugotovitev so številne zainteresirane stranke trdile, da je raven dobička z 9,4 %, ki naj bi predstavljala finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivih subvencij iz Indije, previsoka. Trdili so, da je običajna praksa zastaviti 5 % raven dobička za sektorje potrošnega blaga, kot je jeklo, tekstil in osnovne kemikalije. Nadalje so iste stranke zahtevale popolno razkritje metodologije, po kateri je bil izračunan ta rezultat.

(33)

Kot je razloženo v uvodni izjavi 154 začasne uredbe, je 9,4 % dobiček rezultat utemeljene ocene, ugotovljene na osnovi številnih elementov; med drugim (i) dobička, ki ga je dosegla industrija Skupnosti leta 1999, ko je bil tržni delež subvencioniranega uvoza najnižji; (ii) takratnih tržnih pogojev; in (iii) celotne proizvodnje, ugotovljene na osnovi baze podatkov iz knjig družbe. Bazo podatkov sestavljajo računovodski podatki družbe, kot so jih prvič zbrale narodne centralne banke največjih industrializiranih držav, tj. večine držav članic Evropske unije, ZDA in Japonske, ki sta jih nato po panogah združila Evropski odbor za urade centralnih bilančnih podatkov (ECCB) in Evropska komisija. Baza podatkov je bila posodobljena od začasnih na dokončne ugotovitve. Analiza posodobljenih podatkov, ki se nanaša na države članice EU, skupaj z ZDA in Japonsko, kaže, da je bil povprečni dobiček pred posebnimi postavkami za družbe v najbolj sorodnih gospodarskih panogah 7,5 % leta 2002, ki je zadnje leto, ki je na voljo v bazi podatkov.

(34)

Vendar pa je nadalje treba pri določanju dobička, ki bi ga bilo mogoče doseči, če ne bi bilo subvencioniranja, upoštevati vse elemente glede kakovosti in količine, ki so v tej zadevi pomembni. Zlasti ker je bilo to narejeno na osnovi uvodne izjave 154 začasne uredbe, je bila izvedena ustrezna preiskava o ravni dobička industrije Skupnosti za obdobje, ko je bil tržni delež subvencioniranih uvozov najnižji (tj. 1999), in o vseh ostalih vzrokih in okoliščinah, ki bi lahko vplivali na reprezentativnost tega obdobja. Končno je treba pripomniti, da se zadevni izdelek uporablja za zahtevne naprave in mora izpolnjevati nekatere stroge parametre, zlasti v smislu električnega upora. To vključuje visoko kapitalno intenzivni proizvodni proces in stroške, ki niso zanemarljivi za raziskave in razvoj. Dejstvo, da tehnologijo obvlada le omejeno število proizvajalcev na svetu, je nadaljnji pokazatelj, da izdelka nikakor ne gre uvrstiti med osnovno potrošno blago.

(35)

Ob upoštevanju vseh okoliščin in elementov se dokončno sklene, da je treba stopnjo dobička, ki lahko sprejemljivo predstavlja finančno situacijo industrije Skupnosti brez škodljivega subvencioniranja iz Indije, nastaviti na 8 % za namene izračunavanja stopnje škode.

(36)

Kot posledica zgoraj navedenega in ugotovitev glede nelojalnega nižanja cen (glej uvodne izjave 24 do 26) se stopnja škode popravi, kot sledi.

(37)

Glede na zaključke v zvezi s subvencioniranjem, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti se šteje za potrebno, da je treba naložiti dokončne izravnalne dajatve, ki bodo preprečile nadaljnjo škodo, povzročeno industriji Skupnosti zaradi subvencioniranega uvoza. Dokončne ukrepe je treba naložiti do višine ugotovljene stopnje subvencije, vendar ne višje, kot je stopnja škode, izračunana zgoraj v skladu s členom 15(1) osnovne uredbe. Ker je stopnja splošnega sodelovanja z Indijo visoka, je bila preostala subvencijska marža za vse druge družbe določena na ravni za družbo z najvišjo individualno maržo, tj. 16,7 %.

(38)

Glede na velikost subvencijskih marž, ugotovljenih za proizvajalce - izvoznike v Indiji, in glede na stopnjo škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da se varščine, položene za začasne izravnalne dajatve, ki so naložene z začasno uredbo, dokončno poberejo v višini naloženih dokončnih carin. Ker je dokončna izravnalna dajatev za Graphite India Limited (GIL) višja od začasne izravnalne dajatve, bodo varščine, položene za začasne izravnalne dajatve, ki so naložene z začasno uredbo, dokončno pobrane. Ker je nasprotno dokončna izravnalna dajatev za Hindustan Electro Graphite (HEG) Limited nižja od začasne izravnalne dajatve, bodo začasne varščine, ki presegajo dokončno stopnjo izravnalnih dajatev, sproščene.

(39)

Individualne stopnje izravnalnih dajatev, navedenih v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev v okviru te preiskave. Zatorej odražajo stanje, ki se je med preiskavo nanašalo na ti dve družbi. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvami na ravni države za „vse ostale“) veljajo tako izključno za uvoz izdelkov, ki imajo poreklo v zadevni državi in sta jih proizvedli ti dve družbi, torej poimensko navedeni pravni osebi. Za uvožene izdelke, ki so jih proizvedle druge družbe, ki v izvedbenem delu te uredbe niso poimensko navedene, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi subjekti, ne veljajo te individualne stopnje dajatev, temveč stopnja dajatev, ki se uporablja za „vse ostale“.

(40)

Zahteve za uporabo teh individualnih izravnalnih stopenj dajatev (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi vzpostavitve novega proizvodnega ali prodajnega subjekta) je treba nemudoma vložiti pri Komisiji, in sicer skupaj s potrebnimi informacijami, zlasti o spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezane z npr. spremembo imena ali spremembo proizvodnega ali prodajnega subjekta. Po potrebi bo Uredba ustrezno spremenjena s posodobitvijo seznama družb, za katere veljajo individualne dajatve.

(41)

Med preiskavo sta dva proizvajalca - izvoznika iz Indije, Graphite India Limited in Hindustan Electro Graphite Limited, ponudila cenovne zaveze v skladu s členom 13(1) osnovne uredbe. Vendar so bile opažene bistvene spremembe v stroških surovin med obdobjem preiskave in trenutnim obdobjem, kar je posledica velike spremenljivosti tega trga. Če bi bile zaveze v tem primeru sprejete na podlagi minimalnih uvoznih cen, določenih izključno na podatkih, ki so bili zbrani v zvezi z obdobjem preiskave, kot je trenutno ponujeno, bi imelo to negativne posledice za uspešnost omenjenih zavez pri odpravi škodljivih subvencioniranj. Poleg tega je eden od zadevnih proizvajalcev - izvoznikov, potem ko je ponudil cenovno zavezo, prevzel podjetje, ki proizvaja grafitne elektrode, s sedežem v Skupnosti, kar povečuje tveganje izogibanja dogovorjenim zavezam. Glede na ta razvoj ni mogoče dokončati učinkovitih in zato sprejemljivih cenovnih zavez v rokih trenutne preiskave –