Uradni list L 141 , 30/04/2004 str. 0001 - 0017
Uredba Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidenega v Uredbi Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o nekaterih shemah podpore za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 [1] ter zlasti drugega pododstavka člena 40(5), členov 42(4) in (9), 46(3), 52(2), 54(5), 145(c) in (d) ter 155 Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Treba bi bilo določiti podrobna pravila za izvajanje naslova III Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki uvaja shemo enotnega plačila za kmete. (2) Zaradi jasnosti je primerno predvideti nekatere opredelitve pojmov. Kjer je to primerno, je treba uporabljati opredelitve pojmov, ki se že uporabljajo v podobnih okoliščinah in/ali ki se uporabljajo že vrsto let. (3) Zaradi omogočanja izračuna vrednosti po enoti za pravice do plačil bi bilo treba predvideti jasna pravila o zaokrožanju zneskov navzgor in možnost razdelitve obstoječih pravic do plačil, če je velikost enote rabe, ki je bila prijavljena ali prenesena s pravico, samo del hektarjev. (4) Treba bi bilo predvideti posebne določbe za uvedbo nacionalnih rezerv in zlasti izračun zmanjšanja referenčnih zneskov ali pravic do plačil, pa tudi za uporabo zmanjšanja pri popolni ali delni proizvodni nevezanosti mlečnih premij in dodatnih plačil, navedenih v členih 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003. (5) Člen 42(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 predvideva neobvezne primere dodelitve pravic do plačil iz nacionalne rezerve. Primerno je določiti pravila za izračun števila in vrednosti pravic do plačil, ki se tako dodelijo. Zaradi omogočanja večje fleksibilnosti državam članicam, ki imajo boljše možnosti za ocenitev razmer vsakega kmeta, ki je zaprosil za take ukrepe, največje število pravic do plačila, ki se dodeli, ne sme presegati števila prijavljenih hektarjev, njihova vrednost pa ne sme presegati zneska, ki ga določi država članica po objektivnih merilih. Po členu 42(6) Uredbe 1782/2003 je treba pri povečanju vrednosti po enoti obstoječih pravic do plačil upoštevati regionalno povprečje. Državam članicam je treba omogočiti, da določijo to regionalno vrednost na ustrezni teritorialni ravni. Vendar se zneski zaradi narave pomoči, ki je nevezana na proizvodnjo, nikakor ne smejo različno oblikovati ali izračunati glede na sektorsko proizvodnjo. (6) V nekaterih okoliščinah bi kmetje na koncu lahko imeli več pravic do plačila kakor zemljišče, za katero bi jih uporabili, na primer pri skupni uporabi krmne površine, zaradi izteka zakupa, ali sodelovanja v pogozditvenem programu, ali v skladu z nacionalnimi predpisi z nakupom referenčnih količin mleka, ki so bile v zakupu z zemljiščem v referenčnem obdobju. Zato je primerno določiti mehanizem za zagotovitev podpore kmetom, ki bi bila osredotočena na preostalo razpoložljivo število hektarjev. Vendar je treba v izognitev zlorabi tega mehanizma določiti pogoje za dostop do tega mehanizma. (7) Skladno z Uredbo (ES) št. 1782/2003 se nacionalna rezerva dopolnjuje z neizrabljenimi pravicami do plačila ali, po izbiri, z zadrževanjem prodaje pravic do plačila ali prodaje, ki je bila opravljena pred nekim določenim datumom. Zato je treba določiti datum, po katerem se neizrabljene pravice do plačila vračajo v nacionalno rezervo. Zaradi administrativnih razlogov bi bilo treba prav tako predpisati, da ko se pravice do plačil, ki jih spremlja dovoljenje za pridelavo sadja in zelenjave ali jedilnega krompirja, ali pravice za praho vračajo v nacionalno rezervo, izgubijo spremljajočo obvezo ali dovoljenje. To opravičuje tudi dejstvo, da se ta obveza ali dovoljenje določa na podlagi zgodovinskih referenc in ko shema enotnega plačila že deluje, ne bo mogoče določati, kdo naj bi bil upravičen do pravic za praho iz rezerve, ker bo podpora proizvodno nevezana. (8) Pri uporabi zadržanja prodaje pravic do plačila je treba določiti in razločevati najvišje odstotke in merila za uporabo ob upoštevanju vrste prenosov in pravic do plačila, ki se prenašajo. Če v prvih letih izvajanja sheme enotnega plačila obstaja spekulativno tveganje, se lahko državi članici dovoli povečati odstotek zadrževanja za prodajo brez zemljišča. Uporaba takšnih zadrževanj nikakor ne sme biti ovira za prenos ali prepoved prenosa pravice do plačil. (9) Zaradi olajšanega upravljanja nacionalne rezerve je primerno predvideti upravljanje nacionalne rezerve na regionalni ravni, razen v primerih iz člena 42(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, če je to primerno, in iz člena 42(4) navedene uredbe, če so države članice zavezane za dodelitev pravice do plačil. (10) Zaradi olajšanega izvajanja sheme enotnega plačila je treba državam članicam omogočiti, da začnejo določati možne upravičence za shemo že v letu pred prvim letom izvajanja sheme, zlasti ob spremembah na gospodarstvu zaradi dedovanja ali pravnih sprememb, in začasno določati pravice do plačila. (11) Člen 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003 omogoča kmetom dostop do sheme enotnega plačila v posebnih okoliščinah. Da bi preprečili izrabo takšnih okoliščin za izogibanje uporabi pravil za običajne prenose gospodarstva skupaj z referenčnimi zneski, je treba določiti pogoje in opredeliti uporabo takšnih okoliščin. (12) Člen 46(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da kmet lahko prenese svoje pravice do plačil brez zemljišča šele potem, ko je v smislu člena 44 navedene uredbe uporabil najmanj 80 % pravic do plačila v najmanj enem koledarskem letu. Zaradi upoštevanja prenosov zemljišča v času pred izvajanjem sheme enotnega plačila se prenos gospodarstva ali dela gospodarstva skupaj s prihodnjimi pravicami do plačil upravičeno šteje za veljavni prenos pravic do plačil z zemljiščem v smislu člena 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ob upoštevanju nekaterih pogojev, zlasti dejstva, da mora prodajalec zaprositi za določitev pravic do plačil, saj navedena uredba jasno določa, da so do sheme upravičeni samo tisti, ki so v referenčnem obdobju prejeli neposredno plačilo. (13) Po členu 42(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko Komisija določi, kaj je treba razumeti kot posebne razmere, pri katerih se za nekatere kmete, ki zaradi takšnih razmer v referenčnem obdobju niso prejeli neposrednih plačil v celoti ali delno, lahko določijo referenčni zneski. Zato bi bilo treba navesti, kaj je treba razumeti kot posebne razmere, in določiti pravila, s katerimi bi se preprečilo, da bi isti kmet nabiral koristi iz različnih pravic do plačil, brez poseganja v možnost, da Komisija zadevni seznam po potrebi lahko dopolni. Poleg tega bi morale države članice imeti možnost določiti referenčni znesek, ki ga je treba dodeliti. (14) Če država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso v opredelitev petletnega zakupa vključuje tudi dolgoročni zakup, je treba tej državi članici po potrebi omogočiti uporabo tega krajšega obdobja. (15) Ker bodo mlečne premije in dodatna plačila vključena v shemo enotnega plačila na podlagi drugačnih referenčnih obdobij, kakor je tisto, navedeno v členu 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003, je treba pri določanju referenčnega zneska upoštevati proizvajalce mleka, ki se znajdejo v razmerah, navedenih v členu 40 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in ki zaradi teh razmer dajejo v celotni ali delni zakup svojo referenčno količino skladno s členom 16 Uredbe (ES) št. 1788/2003 za 12-mesečno obdobje, ki se konča 31. marca v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. (16) Če se kmet upokoji ali umre in zagotovi prenos svojega gospodarstva v celoti ali delno na družinskega člana ali dediča, ki namerava nadaljevati kmetijsko dejavnost na tem gospodarstvu, je treba zagotoviti nemoten prenos gospodarstva ali dela gospodarstva znotraj družine, zlasti če je bilo zemljišče, ki se prenaša, v referenčnem obdobju dano v zakup tretji osebi brez poseganja v možnost, da dedič nadaljuje kmetijsko dejavnost. (17) Kmetom, ki so izvedli naložbe, katerih rezultat je povečanje zneska neposrednih plačil, ki bi jih dobili, če ne bi bila uvedena shema enotnega plačila, bi bilo prav tako treba dodeliti pravice do plačil. Če kmet že razpolaga s pravicami do plačil ali pa nima nobenih hektarjev, bi bilo treba predvideti posebna pravila za izračun pravic do plačil. V enakih okoliščinah bi kmetje, ki so kupili ali vzeli v zakup zemljišče ali so bili udeleženi v nacionalnih programih preusmerjanja proizvodnje, za kar bi lahko v referenčnem obdobju dobili neposredno plačilo na podlagi sheme enotnega plačila, ostali brez pravic do plačil, čeprav so kupili zemljišče oziroma sodelovali v takšnih programih zaradi opravljanja kmetijske dejavnosti, ki bi se v prihodnje še lahko upoštevala za nekatera neposredna plačila. Zato bi bilo treba tudi za takšne primere predvideti dodelitev pravic do plačil. (18) Zaradi pravilnega upravljanja sheme je treba določiti pravila za prenos pravic do plačil. (19) V členu 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je predvidena možnost sklepa države članice, da se pravice do plačil lahko prenašajo ali uporabijo le znotraj ene same regije. Da bi se izognili praktičnim težavam, je treba predvideti posebne predpise za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah. (20) Člen 43(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da je treba v referenčnem obdobju vso krmno površino vključiti v izračun pravic do plačila. Da bi nacionalnim organom olajšali izračun števila hektarjev krmne površine, jim je treba dati možnost, da upoštevajo število krmnih površin, prijavljenih v zahtevku za pomoč na površino pred uvedbo sheme enotnega plačila, pri tem pa kmetu dati možnost dokazati, da je bila njegova krmna površina v referenčnem obdobju manjša. (21) Člen 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003 omogoča proizvodnjo konoplje pod nekaterimi pogoji. Treba je določiti seznam upravičenih sort in predvideti certificiranje takšnih sort. (22) Na podlagi veljavne pretvorbene tabele za sektor govejega mesa je treba določiti posebna pravila za izračun števila glav velikih živali v primeru uvedbe pravic do plačil, pri katerih se upoštevajo posebni pogoji. (23) Posebna pravila so potrebna tudi zaradi olajšave določanja pravic do plačil pri predvideni proizvodni nevezanosti plačil v sektorju mleka. (24) V skladu s členom 54 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se na podlagi vsake upravičenosti do pravic za praho, ki vključuje hektar, upravičen do pravic za praho, pridobi pravica do plačila zneska, določenega s pravico za praho. Najkrajše obdobje, v katerem je zemljišče v prahi, naj bi zajemalo vsaj eno vegetacijsko dobo poljščin. Vendar je treba zaradi upoštevanja nekaterih posebnih okoliščin omogočiti uporabo zemljišč v prahi pred potekom najkrajšega obdobja prahe. Treba je tudi opredeliti določbe za varovanje okolja ter vzdrževanje in uporabo površin v prahi. (25) Če država članica sklene, da bo uporabila možnost regionalizacije sheme enotnega plačila, je treba določiti posebna pravila zaradi olajšave izračuna regionalnega referenčnega zneska za gospodarstva, ki so v dveh ali več regijah, in zaradi zagotavljanja celotne dodelitve regionalnega zneska v prvem letu izvajanja sheme. Nekatere določbe te uredbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na določanje nacionalne rezerve, na prvo dodelitev pravic do plačila in na prenos pravic do plačila, bi bilo treba uskladiti, da bi se lahko uporabljale v regionalnem modelu. (26) Člen 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 omogoča državam članicam, da v mejah proračuna predvidijo dodatno plačilo za posebne vrste kmetovanja, ki so pomembne za zaščito in izboljšanje okolja ali za izboljšanje kakovosti in trženja kmetijskih proizvodov. Zato je treba določiti, katere kmete naj bi to zadevalo, kako naj bi se to plačilo uskladilo z obstoječimi ukrepi glede razvoja podeželja, in določiti, katero vrsto kmetovanja je treba vključiti v ta ukrep. (27) Člen 58 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa, da države članice opredelijo regije v skladu z objektivnimi merili, na podlagi člena 59 navedene uredbe pa v ustrezno utemeljenih primerih in v skladu z objektivnimi merili lahko izvajajo shemo enotnega plačila na regionalni ravni. Zato je treba zagotoviti posredovanje vseh podatkov in informacij, potrebnih za ocenitev teh meril. (28) Zaradi ocene izvajanja sheme enotnega plačila je treba določiti načine in roke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami ter obvestiti Komisijo o površinah, za katere je bila izplačana pomoč na nacionalni ali regionalni ravni. (29) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za neposredna plačila – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: POGLAVJE 1 PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE Člen 1 Vsebina in področje uporabe Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje sheme enotnega plačila, predvidene v naslovu III Uredbe (ES) št. 1782/2003. Člen 2 Opredelitev pojmov V naslovu III Uredbe (ES) št. 1782/2003 in tej uredbi velja naslednja opredelitev pojmov: (a) "kmetijsko zemljišče" pomeni celotno zemljišče, ki zajema orna zemljišča, trajne travnike in trajne nasade; (b) "orno zemljišče" pomeni "orno zemljišče" v smislu točke (1) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 [2]; (c) "trajni nasad" pomeni nasad rastlin, ki niso vključene v kolobar ter niso trajni travniki, ki so na istem zemljišču najmanj pet let in ki dajejo večkratne pridelke, vključno z drevesnicami, kakor so opredeljene v Prilogi I točka (G/05) Odločbe Komisije 2000/115/ES [3], razen večletnih rastlin in drevesnic le-teh; (d) "večletne rastline" so rastline naslednjih vrst: Oznaka KN | | 07091000 | Artičoke | 07092000 | Beluši | 07099090 | Rabarbara | 081020 | Maline, robide, murve in loganove robide | 081030 | Črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje | 081040 | Brusnice, borovnice in drugi plodovi rodu Vaccinium | ex06029041 | Hitro rastoče grmičevje | ex06029051 | Miscanthus sinensis | ex12149090 | Phalaris arundicea (trava reed canary) | (e) "trajni travnik" pomeni "trajni travnik" v smislu točke (2) člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004; (f) "travinje" pomeni orno zemljišče, ki se uporablja za pridelavo trave (sejane ali naravne); v členu 61 Uredbe (ES) št. 1782/2003 travinje vključuje trajne travnike; (g) "prodaja" pomeni prodajo ali vsak drug dokončni prenos lastništva zemljišča ali pravic do plačila. Ta opredelitev pojma ne vključuje prodaje zemljišča, če je zemljišče preneseno na organe oblasti in/ali za uporabo v javnem interesu za nekmetijske namene; (h) "zakup" pomeni zakup ali podobne vrste začasnih transakcij; (i) "prenos, ali prodaja, ali zakup pravice do plačila z zemljiščem" pomeni prodajo ali zakup pravice do plačila, ki pripada prenositelju, s prodajo oziroma zakupom ustreznega števila hektarjev upravičenega zemljišča v smislu člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. V primeru zakupa je treba pravice do plačil in zemljišče dati v zakup za enako obdobje. Če se prenesejo vse pravice do plačil, za katera veljajo posebni pogoji skladno s členom 49(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se to šteje kot prenos pravice do plačil z zemljiščem; (j) "proizvodna enota" pomeni najmanj eno površino, ki je v referenčnem obdobju upravičila neposredna plačila, vključno s krmno površino v smislu člena 43(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali eno žival, ki bi upravičila neposredna plačila v referenčnem obdobju, skupaj z pravico do ustrezne premije, če je to primerno; (k) v členih 37(2) in 42(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 "kmetje, ki začenjajo opravljati kmetijsko dejavnost" pomenijo fizično ali pravno osebo, ki v obdobju 5 let pred začetkom nove kmetijske dejavnosti ni opravljala kmetijske dejavnosti v svojem imenu in na svojo odgovornost niti je ni nadzorovala pravna oseba, ki je opravljala kmetijsko dejavnost. V primeru pravne osebe, ki izvaja nadzor nad fizično osebo, le-ta 5 let pred začetkom kmetijske dejavnosti v lastnem imenu in na lastno odgovornost ni smela opravljati kmetijske dejavnosti ali imeti nadzora pravne osebe, ki opravlja kmetijsko dejavnost. Člen 3 Izračun vrednosti enote pravic do plačila 1. Pravice do plačila se izračunajo na tri decimalke in zaokrožijo navzgor ali navzdol na najbližjo drugo decimalko. Če se pri izračunu tretje decimalke dobi natančno srednja številka, se rezultat zaokroži navzgor na najbližjo drugo decimalko. 2. Če je velikost enote rabe, ki je bila prijavljena na podlagi člena 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali prenesena s pravico do plačila skladno s členom 46(2) navedene uredbe, samo del hektarjev, se ta pravica do plačila prijavi ali prenese z zemljiščem v vrednosti, izračunani na podlagi tega dela. Preostali del pravice do plačila ostane kmetu na voljo v ustrezno izračunani vrednosti. POGLAVJE 2 NACIONALNA REZERVA Oddelek 1 Vzpostavitev nacionalne rezerve Člen 4 Znižanje 1. Znižanje na podlagi člena 42(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 velja za vse referenčne zneske po morebitnem znižanju v skladu s členom 41(2) navedene uredbe in, kjer je primerno, po vsakem znižanju po členu 65(1) in drugem pododstavku člena 70(2) navedene uredbe. 2. Pri uporabi znižanja po členu 42(7) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se vrednost po enoti za vse pravice do plačila, ki so bila določena na dan uporabe linearnega znižanja, sorazmerno zniža. Člen 5 Mlečne premije in dodatna plačila 1. Odstotek znižanja, ki ga določijo države članice v skladu s členom 42(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se bo leta 2007 uporabljal za zneske, izhajajoče iz mlečnih premij in dodatnih plačil, ki bodo vključeni v shemo enotnega plačila. 2. Če država članica uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003, da se zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, v celoti vključijo v shemo enotnega plačila, uporabi odstotek znižanja iz prvega odstavka tega člena v letu, ko uporabi to možnost. V naslednjih letih uporabi znižanje v okviru povečanja zneskov, predvidenih v členih 95(2) in 96(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. 3. Če država članica uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003, da se zneski, ki izhajajo iz mlečnih premij in dodatnih plačil, delno vključijo v shemo enotnega plačila, uporabi odstotek znižanja iz prvega odstavka tega člena za ustrezne zneske, vključene v shemo enotnega plačila, v letu, ko uporabi to navedeno možnost, ob upoštevanju povečanja zneskov, predvidenih v členu 95(2) in 96(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Oddelek 2 Določitev pravic do plačil iz nacionalne rezerve Člen 6 Določitev pravic do plačila 1. Če država članica uporabi možnosti, predvidene v členu 42(3) in (5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko kmetje dobijo pravice do plačil iz nacionalne rezerve v skladu s pogoji, določenimi v tem oddelku, in v skladu z objektivnimi merili, ki jih določi zadevna država članica. 2. Če kmet, ki nima nobenih pravic do plačil, zaprosi za pravico do plačil iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačil, ki jih dobi, ne sme presegati števila hektarjev, ki jih ima v tem času (v posesti ali v zakupu). 3. Če kmet, ki ima pravice do plačil, zaprosi za pravico do izplačil iz nacionalne rezerve, skupno število pravic do plačil, ki jih dobi, ne sme presegati števila hektarjev, ki jih ima v posesti in za katere nima pravic do plačil. Znesek na enoto za vsako pravico do izplačila, ki mu že pripada, se lahko poveča do višine regionalnega povprečja iz odstavka 4. Za pravice do plačila, katerih znesek na enoto je bil skladno z drugim pododstavkom tega odstavka povečan za več kakor 20 %, velja člen 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003. 4. Regionalno povprečje določijo države članice na ustrezni teritorialni ravni skladno z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence. Povprečje se določi v času, ki ga določijo države članice. Vsako leto se lahko pregleda. Temelji na vrednosti pravic do plačil, dodeljenih kmetom v zadevni regiji. Ne sme se razločevati glede na proizvodni sektor. 5. Vrednost vsake pravice do plačila, prejetega v skladu z odstavkom 2 ali 3 razen drugega pododstavka odstavka 3, se izračuna tako, da se referenčni znesek, ki ga država članica določi v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ki ne presega števila hektarjev, navedenega v odstavku 2. Člen 7 Uporaba člena 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, če je število hektarjev manjše od števila pravic do plačil 1. Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, lahko na zahtevo v skladu s tem členom zlasti dodeli pravico do plačila kmetom na zadevnih območjih, ki prijavijo manj hektarjev od števila, ustreznega pravicam do plačil, ki bi mu bila dodeljena v skladu s členom 43 navedene uredbe. V tem primeru kmet vrne v nacionalno rezervo vse pravice do plačil, ki jih ima ali ki naj bi mu bile dodeljene, razen pravic za praho in pravic do plačil, za katere veljajo posebni pogoji v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1782/2003. 2. Število pravic do plačil, dodeljenih iz nacionalne rezerve, mora biti enako številu hektarjev, ki jih kmet prijavi. 3. Petletno obdobje v skladu s členom 42(8) Uredbe (ES) št. 1782/2003 velja oziroma po potrebi znova začne veljati za vse dodeljene pravice do plačil. 4. Vrednost na enoto pravic do plačila, dodeljenih iz nacionalne rezerve, se izračuna tako, da se referenčni znesek kmeta deli s številom hektarjev, ki jih prijavi, zmanjšanim za število hektarjev, ki ustreza številu njegovih pravic za praho. Regionalno povprečje skladno s členom 6(4) se ne uporabi. 5. Odstavki 1, 2, 3 in 4 ne veljajo za kmeta, ki prijavi manj kakor 50 % skupnega števila hektarjev v smislu člena 43(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki jih je imel v referenčnem obdobju (v zakupu ali v posesti). 6. Odstavki 1, 2, 3 in 4 ne veljajo za kmete, ki prijavijo manjše število hektarjev od števila hektarjev, ustreznega pravici do plačila, ki bi mu bila oziroma mu je bila dodeljena v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ker je te hektarje prenesel s prodajo ali zakupom. 7. Zadevni kmet mora prijaviti skupno število hektarjev, ki jih ima v posesti v času vložitve zahtevka. Oddelek 3 Vzdrževanje nacionalne rezerve Člen 8 Neuporabljene pravice do plačila 1. Brez poseganja v člen 34(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se neuporabljene pravice do plačila vrnejo v nacionalno rezervo na dan po poteku roka za spremembo zahtevka po shemi enotnega plačila v koledarskem letu, ko poteče obdobje iz drugega pododstavka člena 42(8) ali člena 45(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003. V tem členu "neizkoriščena pravica do plačila" pomeni, da za zadevno pravico ni bilo dodeljeno plačilo v obdobju iz prvega pododstavka. Pravice do plačila, za katera je vložen zahtevek in ki se nanašajo na površino, določeno v smislu člena 2 točka (22) Uredbe (ES) št. 795/2004, se štejejo za izkoriščene. 2. Ko se vračajo v nacionalno rezervo pravice za praho in pravice do plačil, ki jih spremlja dovoljenje, predvideno v členu 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, izgubijo spremljajočo obvezo ali dovoljenje. Člen 9 Zadrževanje prodaje pravic do plačil 1. Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 46(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, država članica lahko sklene, da vrne v nacionalno rezervo: (a) pri prodaji pravic do plačil brez zemljišča do 30 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačil. Vendar se lahko v obdobju prvih treh let izvajanja sheme enotnega plačila 30 % delež nadomesti s 50 % deležem; in/ali (b) pri prodaji pravic do plačil z zemljiščem do 10 % vrednosti vsake pravice do plačila ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačila; in/ali (c) pri prodaji pravic za praho brez zemljišča do 30 % vrednosti vsake pravice do plačila. Vendar se lahko v obdobju prvih treh let izvajanja sheme enotnega plačila 30 % delež nadomesti s 50 % deležem; in/ali (d) pri prodaji pravic do plačil s celotnim gospodarstvom do 5 % vrednosti vsake pravice do plačila in/ali enakovrednih zneskov, izraženih v številu pravic do plačil; in/ali (e) pri prodaji pravic do plačil, povezanih z dovoljenjem v skladu s členom 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, do 10 % vrednosti vsake pravice do plačila. Pri prodaji pravic do plačila z zemljiščem ali brez njega kmetu, ki se začenja ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo, in v primeru dejanskega ali pričakovanega dedovanja pravic do plačil, se zadrževanje ne uporablja. 2. Pri določanju odstotka iz odstavka 1 država članica lahko naredi razliko pri odstotkih znotraj enega izmed primerov iz točk a) do e) odstavka 1 v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence. Člen 10 Nepričakovani dobički 1. V primerih iz člena 42(9) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se naslednje vrne v nacionalno rezervo: (a) pri prodaji do 90 % referenčnega zneska, ki ga je treba določiti za prodajalca skladno s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede na proizvodne enote in število hektarjev prenesenega gospodarstva ali dela gospodarstva; (b) pri šestletnem zakupu do 50 % referenčnega zneska, ki ga je treba določiti za zakupodajalca skladno s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede na proizvodne enote in število hektarjev prenesenega gospodarstva ali dela gospodarstva; (c) pri zakupu daljšem od šestih let 5 % za vsako leto po poteku šestletnega obdobja, vendar največ 20 % referenčnega zneska, ki ga je treba določiti za zakupodajalca skladno s členom 37 Uredbe (ES) št. 1782/2003 glede na proizvodne enote in število hektarjev prenesenega gospodarstva ali dela gospodarstva. 2. Pravice do plačila, ki jih je treba določiti za prodajalca ali zakupodajalca, se izračunajo v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na podlagi preostalega referenčnega zneska in števila hektarjev. 3. Odstavek 1 se ne uporablja, če prodajalec ali zakupodajalec v enem letu po prodaji ali dajanju v zakup, vendar najpozneje 30. aprila 2004, kupi ali vzame v zakup za šest let ali več drugo gospodarstvo ali del gospodarstva. V tem primeru obdrži prodajalec ali zakupodajalec vsaj enako število pravic do plačil, kot jih kmet lahko uporabi na novem gospodarstvu v skladu s členom 44 Uredbe (ES) št. 1782/2003. 4. Odstavek 1 se ne uporablja, če kmet zadovoljivo dokaže državi članici, da cena prodaje ali dajanja v zakup ustreza vrednosti gospodarstva, oziroma pri delnem prenosu vrednosti dela gospodarstva brez pravic do plačil. Oddelek 4 Regionalna uprava Člen 11 Regionalne rezerve 1. Države članice lahko upravljajo nacionalno rezervo na regionalni ravni. V tem primeru države članice lahko dodelijo, v celoti ali delno, na nacionalni ravni razpoložljive zneske skladno s členi 4, 5, 8, 9 in 10. 2. Zneski, dodeljeni posameznim regijam, se lahko uporabljajo samo za dodelitev znotraj zadevne regije, razen v primerih v skladu s členom 42(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali, če se država članica tako odloči, v primeru uporabe člena 42(3) navedene uredbe. POGLAVJE 3 DODELITEV PRAVIC DO PLAČIL Oddelek 1 Prva dodelitev pravic do plačil Člen 12 Zahtevki 1. Začenši s koledarskim letom pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila države članice lahko začnejo z določanjem kmetov, upravičenih do plačil, v skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003, z začasnim določanjem zneskov in števila hektarjev skladno s členom 34(1)(a) oziroma (b) navedene uredbe ter s predhodnim preverjanjem pogojev iz odstavka 5 tega člena. 2. Za začasno določanje pravic do plačil države članice lahko pošljejo obrazec zahtevka iz člena 34(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do 15. aprila prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila, kmetom iz člena 33(1)(a) navedene uredbe ali, po potrebi, kmetom, določenim v skladu z odstavkom 1 tega člena. V tem primeru in do istega datuma vložijo kmetje, ki niso navedeni v členu 33(1)(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zahtevek za določitev njihovih pravic do plačil. 3. Če država članica ne uporabi možnosti, predvidene v odstavku 2, pošlje obrazec zahtevka skladno s členom 34(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje en mesec pred rokom za oddajo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila. 4. Dokončna določitev pravice do plačil, ki jih je treba dodeliti v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, je odvisna od zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 34(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Pred dokončno določitvijo ni možen prenos pravic do plačil. 5. Vlagatelj mora zadovoljivo dokazati državi članici, da je na dan oddaje zahtevka za pravico do plačil kmet v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003. 6. Država članica lahko določi najmanjšo velikost gospodarstva, za katero se lahko zahteva določitev pravice do plačil. Vendar najmanjša velikost ne sme presegati 0,3 ha. Za določitev pravic do plačil, za katere veljajo posebni pogoji skladno s členi 47 do 50 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se ne ugotavlja najmanjša velikost. 7. Država članica lahko sprejme sklep, da se zahtevek za dokončno določitev pravic do plačil v skladu z odstavkom 4 lahko vloži hkrati z zahtevkom za plačilo v okviru sheme enotnega plačila. Oddelek 2 Dodelitev pravic do plačil izven okvira nacionalne rezerve Člen 13 Dedovanje in pričakovano dedovanje 1. V primerih iz člena 33(1)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 kmet, ki je prejel gospodarstvo ali del gospodarstva, zaprosi v svojem imenu za izračun pravic do plačila za gospodarstvo ali del gospodarstva, ki ga je prejel. Število in vrednost pravic do plačil se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na dedovane proizvodne enote. 2. V primerih pričakovanega dedovanja, ki se lahko umakne, dobi določeni dedič dostop do sheme enotnega plačila le enkrat do datuma za oddajo zahtevka za plačilo v okviru sheme enotnega plačila. Nasledstvo po pogodbi o zakupu ali dedovanju ali pričakovanem dedovanju od kmeta, ki je fizična oseba in ki je bil najemnik gospodarstva ali dela gospodarstva v referenčnem obdobju, kar bi mu dalo pravico do plačil, se šteje kot dedovanje gospodarstva. 3. Če je kmet iz odstavka 1 že upravičen do pravice do plačil, se število in vrednost njegovih pravic do plačil določi na podlagi vsote referenčnih zneskov oziroma seštevka števila hektarjev njegovega prvotnega gospodarstva in dedovanih proizvodnih enot. 4. Če kmet iz odstavka 1 izpolnjuje pogoje za uporabo dveh ali več izmed členov 19 do 23 te uredbe ali členov 37(2), 40, 42(3) ali 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, število pravic do plačila, ki jih dobi, ne presega števila dedovanih hektarjev in števila hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, pri tem pa je njihova vrednost največja vrednost, ki jo lahko dobi pri ločeni uporabi vsakega izmed členov, za katerega izpolnjuje pogoje. 5. V členu 33(1)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in v tej uredbi se za "dedovanje" in "pričakovano dedovanje" uporablja opredelitev iz nacionalne zakonodaje. Člen 14 Spremembe pravnega statusa ali poimenovanja 1. Pri uporabi člena 33(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v primerih sprememb pravnega statusa ali poimenovanja ima kmet dostop do sheme enotnega plačila pod enakimi pogoji kakor kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo, do zgornje meje pravic do plačil za prvotno gospodarstvo, in sicer pod naslednjimi pogoji: (a) število in vrednost pravic do plačil se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na prvotno gospodarstvo; (b) pri spremembi pravnega statusa pravne osebe ali statusa fizične osebe v status pravne osebe ali statusa pravne osebe v status fizične osebe, se šteje lastnik prvotnega gospodarstva glede vodenja gospodarstva, dobičkov in finančnih tveganj za lastnika novega gospodarstva; 2. Če nastopijo primeri iz člena 33(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 med 1. januarjem in datumom oddaje zahtevkov v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se uporablja odstavek 1 tega člena. Člen 15 Združitve in razdružitve 1. Pri uporabi prvega pododstavka člena 33(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 "združitev" pomeni združitev dveh ali več posamičnih lastnikov gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 v enega novega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ki ga glede upravljanja, dobičkov in finančnih tveganj nadzorujejo kmetje, ki so prvotno upravljali gospodarstva, ali eden izmed njih. Število in vrednost pravic do plačil se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na prvotna gospodarstva. 2. Pri uporabi drugega pododstavka člena 33(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 "razdružitev" pomeni razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 na najmanj dva nova posamična lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, pri čemer glede vodenja, dobičkov in finančnih tveganj vsaj enega še naprej nadzoruje najmanj ena izmed pravnih ali fizičnih oseb, ki so prvotno upravljale gospodarstvo, ali pa razdružitev enega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 na najmanj enega novega posamičnega lastnika gospodarstva v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, pri čemer glede vodenja, dobičkov in finančnih tveganj tega še naprej nadzoruje kmet, ki je prvotno upravljal gospodarstvo. Število in vrednost pravic do plačila se določi na podlagi referenčnega zneska in števila hektarjev, ki se nanašajo na prenesene proizvodne enote prvotnega gospodarstva. 3. Če primeri iz prvega ali drugega pododstavka člena 33(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 nastopijo v obdobju med 1. januarjem in datumom oddaje zahtevka v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se uporablja odstavek 1 oziroma odstavek 2 tega člena. Člen 16 Težavni primeri 1. V primerih iz člena 40(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ko kmetijsko-okoljske obveznosti iz navedenega člena potečejo po roku za oddajo zahtevka za plačilo po shemi enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, država članica v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila določi referenčne zneske za vsakega zadevnega kmeta, po členu 40(1), (2), (3) ali (5) drugi pododstavek navedene uredbe, pod pogojem, da so izključena dvojna plačila na podlagi teh kmetijsko-okoljskih obveznosti. Zneski, manjši od 10 EUR po pravici do plačila ali manjši od skupnega zneska 100 EUR po kmetu ne štejejo za dvojno plačilo. Če zadevna država članica ne more spremeniti zneskov, ki jih je treba plačati v okviru teh kmetijsko-okoljskih obveznosti, lahko zadevni kmet: (a) dobi zmanjšan referenčni znesek in, po poteku svojih kmetijsko-okoljskih obveznosti, v okviru programa, ki naj bi ga uvedla država članica v skladu s členom 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, zaprosi za uskladitev vrednosti na enoto njegovih pravic do plačila do datuma, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do roka za oddajo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v naslednjem letu; ali (b) prejme celoten referenčni znesek pod pogojem, da se strinja s spremembo zneskov, ki jih je treba plačati v okviru teh kmetijsko-okoljskih obveznosti. 2. V primeru iz drugega pododstavka člena 40(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 prejme kmet pravice do plačila izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov in ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki ga je kmet prijavil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. Člen 17 Klavzula o zasebni pogodbi v primeru prodaje 1. Če prodajna pogodba, sklenjena ali spremenjena najpozneje do roka za oddajo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, predpisuje, da je gospodarstvo ali del gospodarstva prodano v celoti ali delno, skupaj s pravicami do plačil, ki jih je treba določiti v skladu s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 za preneseno število hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, prodajna pogodba velja kot prenos pravic do plačil z zemljiščem v smislu člena 46 navedene uredbe pod pogoji, predvidenimi v odstavkih 2, 3 in 4 tega člena. 2. Člena 42(9) in 46(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se uporabljata, odvisno od primera, za pravice do plačil, ki jih je treba izračunati na podlagi proizvodnih enot in števila hektarjev, ki so predmet pogodbe. 3. Prodajalec predloži zahtevek za določitev pravic do plačil po členu 12 in mu priloži en izvod prodajne pogodbe ob navedbi proizvodnih enot in števila hektarjev, za katere namerava prenesti pravice do plačil. Država članica lahko dovoli kupcu, da v imenu prodajalca in po njegovem izrecnem pooblastilu zaprosi za določitev pravic do plačil v skladu s členom 12. V tem primeru država članica preveri, ali prodajalec izpolnjuje pogoje, predvidene v členu 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in zlasti pogoj iz člena 12(5) te uredbe. 4. Kupec vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 12 in ji priloži en izvod prodajne pogodbe. 5. Država članica lahko zahteva, da se hkrati predložita zahtevka kupca in prodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek. Oddelek 3 Dodelitev pravice do plačil v okviru nacionalne rezerve Člen 18 Splošne določbe za kmete v posebnih razmerah 1. Za namene člena 42(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 "kmetje v posebnih razmerah" pomeni kmete iz členov 19 do 23 te uredbe. 2. Če kmet v posebnih razmerah izpolnjuje pogoje za uporabo dveh ali več izmed členov 19 do 23 te uredbe ali členov 37(2), 40, 42(3) ali 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, število pravic do plačila, ki jih dobi, ne presega števila hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, pri tem pa je njihova vrednost največja vrednost, ki jo lahko dobi pri ločeni uporabi vsakega izmed členov, za katerega izpolnjuje pogoje. 3. Člen 6 razen tretjega pododstavka člena 6(3) se ne uporablja za kmete v posebnih razmerah. 4. Če zakup v skladu s členoma 20 in 22 ali programi po členu 23 potečejo po roku za predložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, lahko zadevni kmet zaprosi za določitev svojih pravic do plačil po poteku zakupa ali programa v roku, ki ga določijo države članice, vendar najpozneje do roka za predložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v naslednjem letu. 5. Države članice, v katerih v skladu z nacionalno zakonodajo ali z dobro uveljavljeno prakso velja petletni zakup prav tako kakor dolgoročni zakup, lahko uporabijo člene 20, 21 in 22 tudi za takšne zakupe. Člen 19 Proizvajalci mleka Za določanje referenčnega zneska za proizvajalca mleka, ki se je znašel v razmerah iz člena 40 Uredbe (ES) št. 1782/2003 in zaradi teh razmer da v zakup svojo referenčno količino ali del te količine v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1788/2003 za obdobje 12 mesecev, ki se konča 31. marca prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila, na mlečne premije in dodatna plačila, se ta referenčna količina šteje kot razpoložljiva na gospodarstvu navedenega kmeta za navedeno koledarsko leto. Člen 20 Prenos zemljišča v zakupu 1. Kmet, ki je z brezplačnim prenosom ali z zakupom za šest let ali več ali na podlagi dejanskega ali pričakovanega dedovanja dobil gospodarstvo ali del gospodarstva, ki je bilo v referenčnem obdobju v zakupu pri tretji osebi, od kmeta, ki se je upokojil ali je umrl pred rokom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja, dobi pravice do plačil, ki se izračunajo tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev gospodarstva ali dela gospodarstva, ki ga je dobil. 2. Kmet iz odstavka 1 je vsaka oseba, ki lahko dobi gospodarstvo ali del gospodarstva po odstavku 1 kot dejansko ali pričakovano dedovanje. Člen 21 Naložbe 1. Kmet, ki je vlagal v proizvodne zmogljivosti ali kupil zemljišče v skladu s pogoji, določenimi v odstavkih 2 do 6 najpozneje do 29. septembra 2003, dobi pravice do plačil, ki se izračunajo tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih je kupil. 2. Naložbe je treba predvideti v načrtu ali programu, katerega izvajanje se je začelo najpozneje 29. septembra 2003. Kmet predloži načrt ali program pristojnemu organu v državi članici. Če načrta ali programa v pisni obliki ni, države članice lahko upoštevajo druge objektivne dokaze o naložbi. 3. Povečanje proizvodne zmogljivosti se lahko nanaša samo na tiste sektorje, za katere bi se v referenčnem obdobju dobilo neposredno plačilo, navedeno v Prilogi VI Uredbe (ES) št. 1782/2003, ob upoštevanju možnosti iz členov 66 do 70 navedene uredbe. Nakup zemljišča se lahko nanaša samo na nakup upravičenega zemljišča v smislu člena 44(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003. V vsakem primeru se pri uporabi tega člena ne upošteva del povečanja proizvodnih zmogljivosti in/ali nakupa zemljišča, za katerega je kmet že upravičen do dodelitve pravic do plačil in/ali referenčnih zneskov v referenčnem obdobju. 4. Dolgoročni zakup za šest let in več, ki se je začel najpozneje 29. septembra 2003, velja kot nakup zemljišča za izvajanje odstavka 1. 5. Če kmet že razpolaga s pravicami do plačil, se v primeru nakupa ali dolgoročnega zakupa število pravic do plačil obračuna na podlagi števila hektarjev, ki so bili kupljeni ali vzeti v zakup, in v primeru drugih naložb se lahko skupna vrednost obstoječih pravic do plačil poveča do višine referenčnega zneska iz odstavka 1. 6. Če kmet ne razpolaga z zemljiščem ali nima pravic do plačil, se število pravic do plačil izračuna tako, da se referenčni znesek iz odstavka 1 deli z vrednostjo po enoti, ki ne sme presegati 5000 EUR. Vrednost posameznih pravic do plačil ustreza temu znesku na enoto. Za pravice do plačil veljajo pogoji, navedeni v členu 49 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Država članica na podlagi objektivnih meril ugotovi, ali je ohranjenih 50 % kmetijske dejavnosti, kakor je predvideno v odstavku 2 navedenega člena. Člen 22 Zakup in nakup zemljišča v zakupu 1. Kmet, ki je med koncem referenčnega obdobja in najpozneje 29. septembrom 2003 za najmanj šest let vzel v zakup gospodarstvo ali del gospodarstva, pri čemer pogojev zakupa ni mogoče uskladiti, prejme pravice do plačil, izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih je vzel v zakup. 2. Odstavek 1 velja za kmeta, ki je v referenčnem obdobju, ali prej, ali najpozneje do 29. septembra 2003 kupil gospodarstvo ali del gospodarstva, katerega zemljišče je bilo v referenčnem obdobju v zakupu, zato da se v enem letu po poteku zakupa začne ukvarjati s kmetijsko dejavnostjo ali da jo razširi. Člen 23 Preusmeritev proizvodnje 1. Kmet, ki je bil v referenčnem obdobju in najpozneje do 29. septembra 2003 vključen v nacionalne programe preusmeritve proizvodnje, za katere bi bilo lahko odobreno neposredno plačilo v okviru sheme enotnega plačila, kakršni so zlasti programi za zamenjavo proizvodnje, prejme pravice do plačila, izračunane tako, da se referenčni znesek, ki ga določi država članica v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence, deli s številom hektarjev, ne večjim od števila hektarjev, ki jih prijavi v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. 2. Odstavek 1 velja za kmeta, ki je v referenčnem obdobju in najpozneje do 29. septembra 2003 preusmeril svojo proizvodnjo mleka v katero koli drugo proizvodnjo iz enega izmed sektorjev, navedenih v Prilogi VI Uredbe (ES) št. 1782/2003. POGLAVJE 4 POSEBNE DOLOČBE Oddelek 1 Prijava in prenos pravic do plačila Člen 24 Prijava in uporaba pravic do plačila 1. Pravice do plačila lahko samo enkrat na leto prijavi kmet, ki so mu te pravice pripadale na dan roka za oddajo zahtevka v okviru sheme enotnega plačila. 2. Države članice določijo začetek desetmesečnega obdobja v skladu s členom 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 za vsakega posameznega kmeta z enim datumom v obdobju, ki se določi med 1. septembrom koledarskega leta pred letom za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila in 30. aprilom naslednjega koledarskega leta, ali pa kmetu prepustijo odločitev za začetek znotraj določenega obdobja. Člen 25 Prenos pravic do plačila 1. Pravice do plačila se lahko prenesejo kadarkoli med letom. 2. Prenosnik obvesti pristojni organ države članice o prenosu v obdobju, ki ga določi država članica. 2. 3. Država članica lahko zahteva, da prenosnik obvesti o prenosu pristojni organ države članice, v kateri bo prenos opravljen, v roku, ki ga določi zadevna država članica, vendar ne prej kakor šest tednov pred prenosom in ob upoštevanju roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila. Prenos se opravi šest tednov po datumu obvestila, razen če ima pristojni organ pripombe k prenosu in o tem obvesti prenosnika v navedenem roku. Pristojni organ ima lahko pripombe k prenosu samo, če ta ni v skladu z določili Uredbe (ES) št. 1782/2003 in te uredbe. Člen 26 Regionalna omejitev 1. Če država članica uporabi možnost, predvideno v tretjem pododstavku člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, določi regijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter ne povzroča motenj trga in konkurence. 2. Država članica določi regijo iz odstavka 1 najpozneje en mesec pred datumom začetka desetmesečnega obdobja v skladu s členom 44(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Kmet, čigar gospodarstvo je v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja možnosti iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, ne sme prenesti ali uporabiti zunaj te regije. Kmet, čigar gospodarstvo je delno v zadevni regiji, svojih pravic do plačila, ustreznih številu hektarjev, ki jih je prijavil v prvem letu izvajanja možnosti, ne sme prenesti ali izrabiti zunaj te regije. 3. Omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se ne uporablja pri dejanskem ali pričakovanem dedovanju pravic do plačila brez ustreznega števila upravičenih hektarjev. 4. Država članica lahko sklene, da uporabi omejitev prenosa pravic do plačila iz tretjega pododstavka člena 46(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003 le za pravice do plačila za praho. Člen 27 Klavzula o zasebni pogodbi pri zakupu 1. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 se klavzula v pogodbi o zakupu, ki predvideva prenos nekega števila pravic do plačila, ne presegajočih števila hektarjev v zakupu, šteje za zakup pravic do plačila z zemljišči v smislu člena 46 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v naslednjih primerih: (a) če je kmet dal v zakup drugemu kmetu svoje gospodarstvo ali del gospodarstva najpozneje do roka za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila v prvem letu njenega izvajanja; (b) če pogodba o zakupu poteče po roku za vložitev zahtevka v okviru sheme enotnega plačila; in (c) če kmet sklene dati v zakup svoje pravice do plačil kmetu, ki mu je dal v zakup svoje gospodarstvo ali del gospodarstva. 2. Zakupodajalec predloži zahtevek za določitev pravic do plačil v skladu s členom 12 in mu priloži en izvod pogodbe o zakupu ob navedbi števila hektarjev, za katere namerava dati v zakup pravice do plačil. Po potrebi se uporabi člen 42(9) Uredbe (ES) št. 1782/2003. 3. Najemnik vloži zahtevek za plačilo v okviru sheme enotnega plačila v skladu s členom 12 in mu priloži en izvod pogodbe o zakupu. 4. Država članica lahko zahteva, da se hkrati predložita zahtevka najemnika in zakupodajalca ali pa da se v drugem zahtevku navede sklic na prvi zahtevek. Oddelek 2 Druge posebne določbe Člen 28 Krmna površina Za namene člena 43(2)(b) Uredbe (ES) št. 1782/2003 država članica lahko sklene, da uporabi krmno površino, ki jo je prijavil kmet v zahtevku za pomoč na površino za leto 2004 ali v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila, razen če kmet zadovoljivo dokaže pristojnim organom, da je bila njegova krmna površina v referenčnem obdobju manjša. Člen 29 Proizvodnja konoplje Za namene člena 52 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je plačilo pravic za površine, ki so vezane na konopljo, pogojeno z uporabo semen sort, naštetih v Prilogi II Uredbe (ES) št. 795/2004 v različici, ki velja za leto, za katero se plačilo odobri. Pri konoplji, ki se goji za vlakna, mora biti seme certificirano v skladu z Direktivo Sveta 2002/57/ES [4], zlasti s členom 12 navedene direktive. Člen 30 Pravice, za katere veljajo posebni pogoji 1. Za izračunavanje kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine (GVŽ) v skladu s členom 49(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za število živali, za katero je bilo v referenčnem obdobju odobreno neposredno plačilo v skladu s Prilogo VI navedene uredbe, uporabi pretvorbena tabela iz člena 131(2)(a) navedene uredbe. 2. Pri pretvarjanju goveda moškega in ženskega spola v starosti do šest mesecev v GVŽ se uporabi koeficient 0,2. 3. Zaradi preverjanja upoštevanja najmanjše kmetijske dejavnosti, izražene v glavah velike živine v skladu z odstavkom 1, države članice določijo število živali v skladu z enim izmed naslednjih postopkov: (a) države članice zaprosijo vsakega proizvajalca, da na podlagi svojega registra kmetije prijavi število GVŽ pred datumom, ki ga določi država članica, vendar najpozneje do datuma izplačila; in/ali (b) države članice uporabijo za določanje števila GVŽ računalniško podprto zbirko podatkov, ustanovljeno v skladu z Direktivo Sveta 92/102/EGS [5] in Uredbo (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta [6], če ta zbirka daje državi članici zadostna zagotovila glede natančnosti podatkov, ki jih vsebuje za shemo enotnega plačila. 4. Šteje se, da je pogoj najmanjše kmetijske dejavnosti izpolnjen, če v nekem obdobju ali na datume, ki jih določijo države članice, število GVŽ doseže 50 %. Treba je upoštevati vse živali, ki so bile prodane ali zaklane v zadevnem koledarskem letu. 5. Države članice morajo sprejeti ukrepe, potrebne za uporabo člena 29 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pri proizvajalcih, ki z nenormalno nizkim številom GVŽ v delu leta umetno izzovejo pogoje, potrebne za upoštevanje najmanjše kmetijske dejavnosti. Člen 31 Mlečna premija in dodatna plačila 1. Če država članica leta 2005 uporabi možnost, ki je predvidena v prvem odstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali pri uporabi člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, velja naslednje: (a) če je proizvajalec mleka v referenčnem obdobju prejel druga neposredna plačila: - če je v referenčnem obdobju imel hektarje, se izračunajo pravice do plačila skladno s členom 43 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na podlagi vseh hektarjev, vključno s krmnimi površinami, ki so v referenčnem obdobju upravičile neposredna plačila, - če v referenčnem obdobju ni imel hektarjev, dobi pravice do plačil, za katere veljajo posebni pogoji in ki se obračunajo skladno s členom 48 Uredbe (ES) št. 1782/2003; (b) če proizvajalec mleka v referenčnem obdobju ni prejel drugih neposrednih plačil: - če ima hektarje, se pravice do plačila izračunajo tako, da se znesek, ki naj bi bil dodeljen po členih 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003, deli s številom hektarjev, ki jih ima v posesti leta 2005 oziroma pri uporabi člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, - če nima hektarjev, dobi pravice do plačil, za katere veljajo posebni pogoji in ki se obračunajo skladno s členom 48 Uredbe (ES) št. 1782/2003. 2. Če država članica uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v letu 2006, se uporabi člen 50 navedene uredbe. POGLAVJE 5 PRAHA Člen 32 Pogoji za praho 1. Površine so v prahi v obdobju, ki se začne najpozneje 15. januarja in se ne sme končati pred 31. avgustom. Države članice pa določijo pogoje setve, pri čemer pridelovalci lahko dobijo dovoljenje za setev semena od 15. julija za spravilo v naslednjem letu in določijo pogoje za pašo, ki se začne 15. julija ali v izjemnih podnebnih razmerah 15. junija, povsod tam, kjer se tradicionalno izvaja sezonska selitev živali. 2. Države članice izvajajo ustrezne ukrepe, združljive s specifičnim položajem površin, ki so v prahi, da zagotovijo njihovo ohranjanje v dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih ter varstvo okolja. Takšni ukrepi lahko vključujejo tudi travne ruše. V tem primeru morajo ukrepi zagotoviti, da travnih ruš ni mogoče uporabiti za pridelavo semena niti za kmetijske namene pred 31. avgustom ali pred 15. januarjem naslednje leto za pridelavo pridelkov za trženje. 3. Odstavek 2 ne velja za površine v prahi ali pogozdene v skladu s členi 22, 23, 24 in 31 Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 [7], ki se štejejo za obvezno praho, če se ukrepi iz odstavka 2 izkažejo za nezdružljive z okoljskimi zahtevami ali zahtevami pogozdovanja, določenimi v navedenih členih. Člen 33 Zamenjava upravičenih zemljišč za praho Za uporabo člena 54(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice lahko odstopijo od prvega pododstavka odstavka 2 navedenega člena le pri naslednjih okoliščinah in pogojih: (a) za območja, na katerih se izvaja program prestrukturiranja, ki je opredeljen kot "sprememba strukture in/ali za plačilo upravičene površine gospodarstva, kakor jo naložijo javni organi"; (b) pri eni ali drugi obliki javne intervencije, če ta povzroči, da kmet, zato da bi lahko nadaljeval svojo običajno kmetijsko dejavnost, uporabi za praho zemljišče, ki prej ni bilo upravičeno do plačila, in če zaradi navedene intervencije prvotno upravičena zemljišča izgubijo to značilnost; (c) če kmetje lahko navedejo pomembne in objektivne razloge za zamenjavo neupravičenega zemljišča za upravičeno na svojih gospodarstvih. V teh primerih države članice sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje bistvenega povečanja skupnega zemljišča, upravičenega do plačil za praho. To lahko vključuje zlasti izravnalni ukrep, v katerem se prej upravičene površine štejejo za neupravičene. Površine, ki so jih države članice na novo razglasile za upravičene, ne smejo presegati na novo razglašenih neupravičenih površin za več kakor 5 %. Države članice lahko zagotovijo sistem za predhodno obveščanje in odobritev takih zamenjav. Člen 34 Ekološka pridelava 1. Izvzetje iz prahe, predvideno v členu 55(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003, velja za število hektarjev, ki ne presega števila pravic za praho, odobrenih kmetu v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. 2. Odstavek 1 pri prenosu pravic za praho z zemljiščem ne velja, če se upošteva člen 55(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003. POGLAVJE 6 REGIONALNO IN NEOBVEZNO IZVAJANJE Oddelek 1 Regionalno izvajanje Člen 35 Splošne določbe Če država članica uporabi možnosti, predvidene v členih 58(1) in 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, razen če ni v tem oddelku predvideno drugače, veljajo druge določbe te uredbe. Člen 36 Izračun regionalne zgornje meje 1. Če država članica uporabi možnost, predvideno v členih 58(1) in 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za kmete, katerih gospodarstva so delno locirana v zadevni regiji, in to brez poseganja v člen 58(3) navedene uredbe, regionalna zgornja meja izračuna na podlagi referenčnega zneska, ustreznega proizvodnim enotam, ki so v referenčnem obdobju v zadevni regiji upravičevale zahtevek za neposredna plačila, ali pa po objektivnih merilih, ki jih določi država članica. 2. V primeru iz odstavka 1 je posamični referenčni znesek iz drugega pododstavka člena 59(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 znesek, ustrezen proizvodnim enotam, ki so v referenčnem obdobju v zadevni regiji upravičevale zahtevek za neposredna plačila, ali pa znesek, izračunan na podlagi objektivnih meril, ki jih določi država članica. 3. Člen 26(2) se uporablja smiselno. Člen 37 Vzpostavitev nacionalne rezerve Če država članica uporabi možnost, predvideno v členih 58 in 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za vzpostavitev nacionalne rezerve uporabi zmanjšanje iz člena 42(1) navedene uredbe za zgornjo mejo iz Priloge VIII navedene uredbe in po potrebi prilagodi pred končno uvedbo pravic do plačil v skladu s členom 38(3) te uredbe. Člen 38 Prva dodelitev pravic do plačila 1. Za namene člena 59(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice določijo število upravičenih hektarjev v skladu z navedenimi odstavki, vključno s travinjem, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih za določanje pravic do plačila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. 2. Z odstopanjem od odstavka 1 države članice lahko določijo število upravičenih hektarjev iz člena 59(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003, vključno s travinjem, ob uporabi števila hektarjev, prijavljenih v prijavah za pomoč na površino za leto 2004 ali za leto pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila. Če je število upravičenih hektarjev, ki so ga kmetje prijavili v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, nižje od števila upravičenih hektarjev, določenih v skladu s prvim pododstavkom, lahko država članica delno ali v celoti prerazporedi zneske, ki ustrezajo številu neprijavljenih hektarjev, kot dodatek pravicam do plačila, ki so bile dodeljene v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila. Dodatek se izračuna tako, da se zadevni znesek deli s številom dodeljenih pravic do plačila. 3. Vrednost in število pravic do plačila, dodeljenih na podlagi prijav kmetov za določitev pravic do plačila v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, sta začasna. Dokončna ugotovitev vrednosti in števila se opravi najpozneje do 31. decembra prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila po opravljenem preverjanju v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 795/2004. Člen 39 Prva dodelitev pravic za praho 1. Za namene tretjega pododstavka člena 63(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice določijo delež prahe ob uporabi razpoložljivih podatkov o zadevnem zemljišču. 2. Število hektarjev, ki ustreza pravicam za praho, dodeljenim v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se ne sme razlikovati od povprečnega števila hektarjev prahe v referenčnem obdobju za več kakor 5 %. Če je preseženo dovoljeno odstopanje iz prvega pododstavka, se število hektarjev prilagodi najpozneje do 1. avgusta prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila. Vendar obveznost prahe v okviru novih pravic do plačila za praho velja za zadevnega kmeta šele od naslednjega leta. Člen 40 Uporaba člena 42(5) Uredbe (ES) št. 1782/2003, če je število hektarjev manjše od pravic do plačila Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi člen 7 te uredbe za dodelitev pravic do plačila skladno z navedenim členom 7, je število pravic do plačila, na katere se nanaša odobritev v skladu s členom 60 Uredbe (ES) št. 1782/2003, enako prvotnemu številu pravic do plačila z odobritvijo in, odvisno od primera, ne presega števila dodeljenih pravic do plačila. Člen 41 Vzpostavitev in prenos pravic do plačila z odobritvijo 1. Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se odobritve po členu 60 navedene uredbe vežejo na vsako posamezno pravico do plačila, ki se dodeli zadevnemu kmetu. 2. Če je število odobritev manjše od števila pravic do plačila, se odobritev veže na pravice do plačila, začenši s tistimi, ki imajo največjo vrednost po enoti. Pri prenosu pravic do plačila odobritev spremlja pravico do plačila, na katero je vezana. 3. Država članica na zahtevo kmeta lahko dovoli prenos odobritve, vezane na pravico za praho, na pravico do plačila. Člen 42 Mlečna premija in dodatna plačila 1. Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi možnost, predvideno v prvem pododstavku člena 62 navedene uredbe v letu 2005 ali pri uporabi člena 71 Uredbe (ES) št. 1782/2003 v prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila, se uporabi člen 59(2) oziroma 59(3) navedene uredbe. 2. Če kmet nima hektarov, dobi pravice do plačil, za katere veljajo posebni pogoji in ki se obračunajo skladno s členom 48 Uredbe (ES) št. 1782/2003. 3. Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da v letu 2006 ali 2007 uporabi možnost, predvideno v prvem odstavku člena 62, veljajo členi 48, 49 in 50 navedene uredbe s potrebnimi spremembami. Člen 43 Praha 1. Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, določi delež prahe v skladu s tretjim pododstavkom člena 63(2) navedene uredbe in o tem obvesti kmete do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila. 2. Pri kmetih, katerih gospodarstvo je delno v regiji, v kateri se uporablja člen 59 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se delež prahe v skladu z drugim pododstavkom člena 63(2) navedene uredbe uporablja za upravičeno zemljišče kmeta, ki je v zadevni regiji. Člen 44 Zadrževanje prodaje pravice do plačil Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi možnost, predvideno v členu 46(3) navedene uredbe, se odstotki znižanja po členu 9 te uredbe uporabijo po odbitku franšize od vrednosti pravice do plačil, ki je enaka regionalni vrednosti po enoti, izračunani v skladu s členom 59(2) ali (3) Uredbe (ES) št. 1782/2003. Člen 45 Nepričakovani dobički Če država članica uporabi možnost, predvideno v členu 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, in sklene, da uporabi možnost, predvideno v členu 42(9) navedene uredbe, se odstotki znižanja po členu 10 te uredbe uporabijo za vrednost vsake pravice do plačila in/ali za enakovreden znesek, izražen v številu pravic do plačila, ki jih je treba dodeliti. Člen 46 Klavzula zasebne pogodbe Če država članica uporabi možnost v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se za uporabo člena 17 te uredbe za določanje vrednosti vseh pravic do plačil za kupca upošteva referenčni znesek, izračunan za prenesene proizvodne enote. Člen 27 se ne uporablja. Oddelek 2 Neobvezno izvajanje Člen 47 Prekoračitev zgornjih meja Če vsota zneskov, ki jih je treba plačati po vsaki izmed shem v skladu s členi 66 do 69, presega zgornje meje, določene v skladu s členom 64(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, se sorazmerno zmanjša znesek, ki ga je treba plačati v zadevnem letu. Člen 48 Uporaba člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 1. Dodatno plačilo v skladu s členom 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se dodeli brez poseganja v člen 37(3) Uredbe (ES) št. 1257/1999 in njena izvedbena pravila pod pogoji iz odstavkov 2 do 6 tega člena. 2. Plačilo prejmejo samo kmetje v smislu člena 2(a) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ne glede na to, ali so vložili zahtevek za shemo enotnega plačila in ali že imajo pravice do plačil. 3. "V sektorju ali sektorjih, ki jih prizadeva zadrževanje" pomeni, da plačilo lahko načelno zahtevajo vsi kmetje, ki ob oddaji zahtevka za dodatno plačilo pod pogoji, predvidenimi v tem členu, proizvajajo proizvode, ki jih pokriva sektor ali sektorji, navedeni v Prilogi VI Uredbe (ES) št 1782/2003. 4. Če se plačilo nanaša na vrste kmetijske dejavnosti ali na ukrepe za izboljšanje kakovosti oziroma trženja, ki se ne nanašajo na določeno proizvodnjo ali pa se proizvodnja ne more neposredno razvrstiti v en sektor, se plačilo lahko zagotovi pod pogojem, da se zadrževanje izvede v vseh sektorjih, navedenih v Prilogi VI Uredbe (ES) št. 1782/2003, in samo kmetje, ki sodijo v enega izmed sektorjev v navedeni prilogi, so lahko udeleženi v shemi. 5. Pri uporabi člena 69 Uredbe (ES) št. 1782/2003 na regionalni ravni se zadrževanje lahko izračuna na podlagi deleža plačil zadevnih sektorjev v zadevni regiji. Države članice določijo regijo na ustrezni teritorialni ravni v skladu z objektivnimi merili in na način, ki zagotavlja enako obravnavo kmetov ter preprečuje motnje trga in konkurence. 6. Zadevne države članice sporočijo podatke o plačilu, ki ga nameravajo odobriti, ter zlasti pogoje za upravičenost in zadevne sektorje najpozneje do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila. Morebitne spremembe sporočil iz prvega pododstavka je treba opraviti najpozneje do 1. avgusta zadevnega leta in veljajo za naslednje leto. Takoj se sporočijo Komisiji skupaj z objektivnimi merili, ki utemeljujejo te spremembe. Vendar država članica ne sme spreminjati zadevnih sektorjev niti odstotka zadrževanja. POGLAVJE 7 SPOROČILA Člen 49 Regionalizacija Če država članica uporabi možnost v skladu s členom 59(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, Komisijo najpozneje do 1. avgusta v letu pred prvim letom izvajanja sheme enotnega plačila obvesti o utemeljitvi in objektivnih merilih, na podlagi katerih je sprejela odločitev o uporabi te možnosti, ter po potrebi o utemeljitvi za uporabo navedenega člena zgolj v neki regiji oziroma za delno delitev v skladu z odstavkom 3 navedenega člena. Člen 50 Podatki o plačilih 1. Države članice vsako leto sporočijo Komisiji po elektronski poti naslednje: (a) najpozneje do 15. septembra prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila, v naslednjih letih pa najpozneje do 31. avgusta skupno število zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila za tekoče leto, skupaj z ustreznim skupnim zneskom pravic do plačil, iz katerih izhajajo pravice do plačila, in skupnim številom upravičenih hektarjev, pa tudi skupno vsoto zneskov, ki ostanejo v nacionalni rezervi; (b) najpozneje do 15. septembra dokončne podatke o skupnem številu zahtevkov v okviru sheme enotnega plačila, sprejetih za preteklo leto, in ustrezni skupni znesek plačil, ki so bila odobrena, glede na okoliščine po uporabi ukrepov v skladu s členi 6, 10, 11, 24 in 25 Uredbe (ES) št. 1782/2003. 2. Pri regionalnem izvajanju sheme enotnega plačila v skladu s členom 58 Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice sporočijo podatke za vsako zadevno regijo v skladu z odstavkom 1(a) in (b) ter najpozneje do 1. avgusta prvega leta izvajanja sheme enotnega plačila ustrezni delež zgornje meje v skladu s členom 58(3) Uredbe (ES) št. 1782/2003. V prvem letu izvajanja sheme enotnega plačila podatki v skladu z odstavkom 1(a) temeljijo na začasnih pravicah do plačil. Do 1. marca naslednjega leta je treba sporočiti iste podatke na podlagi dokončnih pravic do plačil. POGLAVJE 8 KONČNE DOLOČBE Člen 51 Začetek veljavnosti Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2005 razen člena 12(1) in (2), ki se uporablja od 1. januarja 2004. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, 21. aprila 2004 Za Komisijo Franz Fischler Član Komisije [1] UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 21/2004 (UL L 5, 9.1.2004, str. 8). [2] UL L 141, 30.4.2004, str. 1. [3] UL L 38, 12.2.2000, str. 1. [4] UL L 193, 20.7.2002, str. 74. [5] UL L 355, 5.12.1992, str. 32. [6] UL L 204, 11.8.2000, str. 1. [7] UL L 160, 26.6.1999, str. 80. --------------------------------------------------