Uredba (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 31. marca 2004

o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [1],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, predpisanim v členu 251 Pogodbe [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Namerna protizakonita dejanja, predvsem pa terorizem, so ena od največjih groženj idealom demokracije in svobode ter vrednotam miru, ki predstavljajo bistvo Evropske unije.

(2) Vedno je treba zagotavljati zaščito ladijskega prometa Evropske skupnosti, državljanov, ki ga uporabljajo, in okolja ob soočanju z grožnjami namernih protizakonitih dejanj, kot so terorizem, piratstvo ali podobna dejanja.

(3) Možne posledice groženj državljanom Unije in okolju, ki jih predstavljajo namerna protizakonita dejanja v povezavi s prevozom blaga, ki vsebuje posebej nevarne snovi, kot so kemijske in radioaktivne snovi, so zelo resne.

(4) 12. decembra 2002 je Diplomatska konferenca Mednarodne pomorske organizacije (IMO) sprejela spremembe Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (Konvencija SOLAS) in Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč (Kodeks ISPS). Ti instrumenti so namenjeni povečanju zaščite ladij, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini, in pripadajočih pristaniščih; vključujejo obvezne predpise, katerih področje uporabe v Skupnosti je treba v nekaterih primerih razjasniti, in priporočila, od katerih morajo nekatera v Skupnosti postati obvezna.

(5) Brez poseganja v predpise držav članic na področju nacionalne zaščite in ukrepe, ki se lahko sprejmejo na podlagi naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, je treba varnostni cilj, naveden v uvodni izjavi 2, doseči tako, da se sprejmejo ustrezni ukrepi na področju politike pomorskega prometa in oblikujejo skupni standardi za razlago, izvajanje in spremljanje določb, ki jih je sprejela Diplomatska konferenca IMO 12. decembra 2002, znotraj Skupnosti. Izvedbena pooblastila je treba dodeliti Komisiji, da sprejme podrobne izvedbene določbe.

(6) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana predvsem v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah.

(7) Treba je povečati zaščito ne le na ladjah, ki se uporabljajo v mednarodnem ladijskem prometu, in v pripadajočih pristaniščih, temveč tudi na ladjah, ki opravljajo notranje prevoze v Skupnosti, in njihovih pristaniščih, predvsem potniških ladjah zaradi števila človeških življenj, ki so pri tem lahko ogrožena.

(8) Del B Kodeksa ISPS vključuje številna priporočila, ki morajo postati obvezna v Skupnosti zaradi enotnega napredka pri doseganju varnostnega cilja, navedenega v uvodni izjavi 2.

(9) Da bi prispevali k priznanemu in nujnemu cilju spodbujanja pomorskega prometa na kratke razdalje znotraj Skupnosti, je treba od držav članic zahtevati, naj ob upoštevanju pravila 11 posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS sklenejo sporazume o ureditvi zaščite pomorskega prometa znotraj Skupnosti na rednih linijah, ki uporablja namenska pristanišča ne da bi to ogrozilo splošni standard zaščite.

(10) Stalna uporaba vseh pravil za zaščito, predvidenih v tej uredbi, za pristaniške zmogljivosti v pristaniščih, ki se le občasno uporabljajo za mednarodni ladijski promet, bi bila nesorazmerna. Države članice morajo na podlagi ocen varnosti, ki jih morajo opraviti, določiti, za katera pristanišča gre in kateri nadomestni ukrepi zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite.

(11) Države članice morajo učinkovito nadzorovati skladnost ladij, ki nameravajo vpluti v pristanišče v Skupnosti, s pravili za zaščito, ne glede na njihovo poreklo. Zadevna država članica mora imenovati "pristojni organ za pomorsko zaščito", ki je odgovoren za usklajevanje, izvajanje in spremljanje izvajanja zaščitnih ukrepov, določenih v tej uredbi, kakor se uporabljajo za ladje in pristanišča. Ta organ mora zahtevati od vsake ladje, ki namerava vpluti v pristanišče, naj vnaprej posreduje informacije v zvezi z njenim mednarodnim spričevalom o zaščiti ladje in stopnjami zaščite, na katerih trenutno deluje in je delovala prej ter kakršne koli druge uporabne informacije v zvezi z zaščito.

(12) Državam članicam je treba omogočiti, da odobrijo izjeme pri sistematični zahtevi po posredovanju informacij iz uvodne izjave (11) v primeru rednih ladijskih prevozov znotraj Skupnosti ali države, če lahko družbe, ki opravljajo te prevoze, posredujejo takšne informacije kadarkoli na zahtevo pristojnih organov držav članic.

(13) Nadzor nad izvrševanjem zaščitnih ukrepov v pristaniščih lahko opravljajo pristojni organi za pomorsko zaščito držav članic, kar se tiče mednarodnega spričevala o zaščiti ladje, pa tudi inšpektorji, ki delujejo v okviru pomorske inšpekcije, kakor je predvideno v Direktivi Sveta 95/21/ES z dne 19. junija 1995 o uveljavitvi mednarodnih standardov za varnost ladij, preprečevanje onesnaževanja ter pogoje za življenje in delo na ladjah, ki uporabljajo pristanišča Skupnosti in plujejo v vodah v pristojnosti držav članic (pomorska inšpekcija) [3]. V primeru različnih organov je treba zanje predvideti medsebojno dopolnjevanje.

(14) Glede na število strank, udeleženih v izvajanju zaščitnih ukrepov, mora vsaka država članica imenovati en sam pristojni organ, ki je odgovoren za usklajevanje in spremljanje uporabe zaščitnih ukrepov za ladijski promet na nacionalni ravni. Države članice morajo razpolagati s potrebnimi viri in oblikovati nacionalni načrt za izvajanje te uredbe, da bi dosegli cilj za zaščito, naveden v uvodni izjavi 2, zlasti z določitvijo urnika za zgodnje izvajanje nekaterih ukrepov v skladu s pogoji Resolucije 6, ki jo je 12. decembra 2002 sprejela Diplomatska konferenca IMO. Učinkovitost nadzorov nad izvajanjem vsakega nacionalnega sistema se preverja s pregledi, ki jih nadzoruje Komisija.

(15) V zvezi z učinkovito in standardno uporabo ukrepov v skladu s to politiko se pojavljajo pomembna vprašanja glede njenega financiranja. Financiranje nekaterih dodatnih ukrepov za zaščito ne sme povzročiti izkrivljanja konkurence. V ta namen se mora Komisija takoj lotiti študije (ki se ukvarja predvsem z načinom delitve financiranja med organi oblasti in izvajalci dejavnosti brez poseganja v delitev pristojnosti med državami članicami in Evropsko skupnostjo) in predložiti rezultate ter, če je to primerno, kakršne koli predloge Evropskemu parlamentu in Svetu.

(16) Ukrepe, ki so potrebni za izvajanje te uredbe, je treba sprejeti v skladu s Sklepom 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za uveljavljanje pooblastil za izvajanje, ki so bila prenesena na Komisijo [4]. Treba je določiti postopek za prilagajanje te uredbe glede na izkušnje, zato da postanejo obvezne nadaljnje določbe dela B Kodeksa ISPS, ki v skladu s to uredbo sprva niso bile obvezne.

(17) Glede na to, da države članice ne morejo v dovolj veliki meri doseči ciljev te uredbe, torej uvedbe in izvajanja ustreznih ukrepov na področju politike pomorskega prometa, ki ju je zaradi evropskih razsežnosti te uredbe lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kakor je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, določenim v navedenem členu, ta uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev -

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji

1. Glavni cilj te uredbe je uvesti in izvajati ukrepe Skupnosti, namenjene povečanju zaščite na ladjah, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini in notranjem ladijskem prometu, ter pripadajočih pristanišč, zaradi soočanja z grožnjami namernih protizakonitih dejanj.

2. Namen Uredbe je tudi zagotoviti podlago za usklajeno razlaganje, izvajanje ter spremljanje posebnih ukrepov s strani Skupnosti za povečanje pomorske zaščite, ki jih je 12. decembra 2002 sprejela Diplomatska konferenca Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in s tem spremenila Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (Konvencija SOLAS) ter uvedla Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč (Kodeks ISPS).

Člen 2

Pomen izrazov

V tej uredbi:

1. "posebni ukrepi za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS" pomeni spremembe, ki so priložene kot Priloga I k tej uredbi, s katerimi se v Prilogo h Konvenciji SOLAS Mednarodne pomorske organizacije vstavi novo poglavje XI-2 v posodobljeni različici,

2. "Kodeks ISPS" pomeni Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč Mednarodne pomorske organizacije v posodobljeni različici,

3. "del A Kodeksa ISPS" pomeni preambulo in obvezne zahteve, ki sestavljajo del A Kodeksa ISPS, in so priložene kot Priloga II k tej uredbi ter zadevajo določbe poglavja XI-2 Priloge h Konvenciji SOLAS v posodobljeni različici,

4. "del B Kodeksa ISPS" pomeni smernice, ki sestavljajo del B Kodeksa ISPS in so priložene kot Priloga III k tej uredbi ter zadevajo določbe poglavja XI-2 Priloge h Konvenciji SOLAS, kakor je bila spremenjena, in dela A Kodeksa ISPS v posodobljeni različici,

5. "pomorska zaščita" pomeni skupek preventivnih ukrepov, namenjenih zaščiti ladijskega prometa in pristanišč pred grožnjo namernih protizakonitih dejanj,

6. "kontaktna točka za pomorsko zaščito" pomeni organ, ki ga vsaka država članica imenuje, da deluje kot kontaktna točka za Komisijo in druge države članice ter je pristojen za olajšanje sodelovanja, spremljanje in obveščanje o izvajanju zaščitnih ukrepov, določenih v tej uredbi,

7. "pristojni organ za pomorsko zaščito" pomeni organ, ki ga imenuje država članica, da usklajuje, izvaja in spremlja uporabo zaščitnih ukrepov, določenih v tej uredbi, v zvezi z ladjami in/ali enim ali več pristaniščem. Pristojnosti tega organa se lahko razlikujejo glede na naloge, ki so mu dodeljene,

8. "mednarodni ladijski promet" pomeni kakršno koli pomorsko prevozno storitev, ki jo opravi ladja iz pristanišča države članice v pristanišče izven te države članice ali obratno,

9. "notranji ladijski promet" pomeni kakršno koli prevozno storitev, ki jo opravi ladja na morskih območjih iz pristanišča države članice v isto pristanišče ali drugo pristanišče v tej državi članici,

10. "linijski prevoz" pomeni plovbo, organizirano tako, da zagotavlja prevoz, ki povezuje dva ali več pristanišč:

(a) na podlagi objavljenega voznega reda;

(b) ali redno oziroma tako pogosto, da gre za razpoznavno sistematsko storitev,

11. "pristanišče" pomeni kraj, kjer pride do stika ladja/pristaniško območje; v to so vključena območja, kot so bodisi sidrišča, čakalni privezi ali dostopi z morja,

12. "stik ladja/pristaniško območje" pomeni interakcijo, do katere pride, ko je ladja neposredno udeležena v dogajanju, ki vključuje gibanje oseb ali premike blaga ali zagotavljanje pristaniških storitev ladji ali z nje,

13. "namerno protizakonito dejanje" pomeni namerno dejanje, ki lahko zaradi svoje narave ali vsebine škoduje plovilom, ki se uporabljajo za mednarodni ali notranji pomorski promet, njihovim potnikom, tovoru ali pristaniščem, s katerimi so povezana.

Člen 3

Skupni ukrepi in področje uporabe

1. Države članice začnejo v zvezi z mednarodnim ladijskim prometom do 1. julija 2004 v celoti uporabljati posebne ukrepe za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS in dela A Kodeksa ISPS v skladu s pogoji in v zvezi z ladjami, družbami in pristanišči, navedenimi v teh besedilih.

2. Države članice začnejo v zvezi z notranjim ladijskim prometom do 1. julija 2005 uporabljati posebne ukrepe za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS in dela A Kodeksa ISPS v zvezi z potniškimi ladjami razreda A v smislu člena 4 Direktive Sveta 98/18/ES z dne 17. marca 1998 o varnostnih predpisih in standardih za potniške ladje [5], ki opravljajo notranje prevoze, in njihovimi družbami, kot so opredeljene v pravilu IX-1 Konvencije SOLAS, ter pristanišči, ki jih uporabljajo.

3. Države članice se, po obvezni varnostni oceni tveganja, odločijo, v kakšnem obsegu bodo do 1. julija 2007 začele uporabljati določbe te uredbe v zvezi z različnimi kategorijami ladij, ki opravljajo notranje prevoze in niso navedene v odstavku 2, njihovimi družbami in pristanišči, ki jih uporabljajo. Skupna stopnja zaščite ne sme biti ogrožena zaradi takšne odločitve.

Države članice obvestijo Komisijo o takšnih odločitvah, ko so sprejete, in o rednih pregledih, ki jih morajo opraviti v časovnih presledkih, dolgih največ pet let.

4. Pri izvajanju določb, ki so obvezne v skladu z odstavki 1, 2 in 3, države članice v celoti upoštevajo smernice iz dela B Kodeksa ISPS.

5. Države članice ravnajo v skladu z naslednjimi odstavki dela B Kodeksa ISPS, kot da so obvezni:

- 1.12 (spreminjanje varnostnih načrtov ladij),

- 1.16 (varnostna ocena pristanišč),

- 4.1 (varovanje zaupnosti varnostnih načrtov in ocen),

- 4.4 (priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov),

- 4.5 (minimalne pristojnosti priznanih organizacij za izvajanje zaščitnih ukrepov),

- 4.8 (določanje stopnje zaščite),

- 4.14, 4.15, 4.16 (kontaktne točke in informacije o varnostnih načrtih pristanišč),

- 4.18 (identifikacijski dokumenti),

- 4.24 (uporaba ukrepov za zaščito na ladjah, ki jih je priporočila država, v katere teritorialnem morju plujejo),

- 4.28 (število članov ladijske posadke),

- 4.41 (posredovanje informacij, kadar je ladji zavrnjen vstop v pristanišče ali je prisilno odstranjena iz pristanišča),

- 4.45 (ladje iz držav, ki niso pogodbenice Konvencije),

- 6.1 (obveznost družbe, da poveljniku ladje posreduje informacije o upravljavcih ladje),

- od 8.3 do 8.10 (minimalni standardi za varnostno oceno ladje),

- 9.2 (minimalni standardi za varnostni načrt ladje),

- 9.4 (neodvisnost priznanih organizacij za izvajanje zaščitnih ukrepov),

- 13.6 in 13.7 (pogostost urjenj iz področja zaščite in vaj za ladijsko posadko ter za osebe, odgovorne za zaščito družbe in ladij),

- od 15.3 do 15.4 (minimalni standardi za oceno varnosti pristanišč),

- od 16.3 do 16.8 (minimalni standardi za varnostni načrt pristanišč),

- 18.5 in 18.6 (pogostost urjenj in vaj iz področja zaščite v pristaniščih ter za osebe, odgovorne za zaščito pristanišč).

6. Ne glede na določbe odstavka 15.4 dela A Kodeksa ISPS se redni pregled ocen varnosti pristanišč, predviden v odstavku 1.16 dela B Kodeksa ISPS, opravi najkasneje pet let po tem, ko so bile ocene opravljene ali nazadnje pregledane.

7. Ta uredba se ne uporablja za vojne ladje in ladje za prevoz čet, tovorne ladje z manj kot 500 bruto tonaže, ladje brez mehanskega pogona, lesene ladje enostavne gradnje, ribiška plovila ali plovila, ki se ne uporabljajo za komercialne dejavnosti.

8. Ne glede na določbe odstavkov 2 in 3 države članice zagotovijo, da varnostni načrti ladij in varnostni načrti pristanišč ob odobritvi vsebujejo ustrezne določbe za zagotovitev, da varnosti ladij, za katere velja ta uredba, ne ogroža nobena ladja, stik s pristaniščem ali dejavnost med dvema ladjama, ki jo opravljajo ladje, za katere ta uredba ne velja.

Člen 4

Sporočanje informacij

1. Vsaka država članica posreduje IMO, Komisiji in drugim državam članicam informacije, ki so obvezne v skladu s pravilom 13 (posredovanje informacij) posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS.

2. Vsaka država članica sporoči Komisiji in drugim državam članicam podatke, potrebne za navezavo stikov z uradniki za stike iz odstavka 4.16 dela B Kodeksa ISPS, in informacije, predvidene v odstavku 4.41 dela B Kodeksa ISPS, kadar je ladja prisilno odstranjena iz pristanišča Skupnosti ali ji je zavrnjen vstop v to pristanišče.

3. Vsaka država članica sestavi seznam zadevnih pristanišč na podlagi opravljenih ocen varnosti pristanišč in določi področje uporabe ukrepov, sprejetih zaradi uporabe določb odstavka 2 pravila 2 (razširitev uporabe na pristanišča, ki se včasih uporabljajo za mednarodna potovanja) posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS.

Vsaka država članica najkasneje do 1. julija 2004 sporoči navedeni seznam drugim državam članicam in Komisiji. Komisija in katera koli zadevna država članica prejmeta tudi ustrezne podatke o sprejetih ukrepih.

Člen 5

Alternativni sporazumi za zaščito ali enakovredne ureditve zaščite

1. Za namen te uredbe se lahko pravilo 11 (Alternativni sporazumi za zaščito) posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS uporablja tudi za ladijski promet znotraj Skupnosti, ki poteka na rednih linijah in uporablja pripadajoča pristanišča.

2. V ta namen lahko države članice medsebojno in vsaka v svojem imenu sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume, predvidene v navedenem pravilu Konvencije SOLAS. Države članice lahko obravnavajo takšne sporazume predvsem zaradi spodbujanja pomorskih prevozov na kratke razdalje znotraj Skupnosti.

Zadevne države članice o sporazumih obvestijo Komisijo in ji zagotovijo dovolj podatkov o ukrepih, da lahko prouči, ali sporazumi ogrožajo stopnjo zaščite drugih ladij ali pristanišč, ki niso zajeti v sporazumih. Podatki o ukrepih, ki so neposredno povezani z nacionalno varnostjo, se lahko v primeru, da obstajajo, ne navedejo v obvestilu Komisiji.

Komisija prouči, ali sporazumi zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite, predvsem v zvezi z zahtevami odstavka 2 zgoraj navedenega pravila 11 Konvencije SOLAS, in ali so v skladu z zakonodajo Skupnosti in ustreznim delovanjem notranjega trga. Če sporazumi ne izpolnjujejo teh meril, Komisija v roku štirih mesecev sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 11(3); v takšnih primerih zadevne države članice sporazume ustrezno prekličejo ali prilagodijo.

3. Redni pregled teh sporazumov, predviden v odstavku 4 pravila 11 posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite, je treba opraviti v časovnih presledkih, ki niso daljši od petih let.

4. Države članice lahko za notranji ladijski promet in pristanišča iz členov 3(2) in 3(3) te uredbe sprejmejo enakovredne ureditve zaščite, kakor so predvidene v pravilu 12 (Enakovredne ureditve zaščite) posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS, če so te ureditve zaščite vsaj tako učinkovite kot tiste, ki so predpisane v poglavju XI-2 Konvencije SOLAS, in ustrezne obvezne določbe Kodeksa ISPS.

Zadevna država članica sporoči Komisiji ustrezne podatke o teh ureditvah, ko so sprejete, in rezultate njihovih rednih pregledov najkasneje pet let po sprejetju ali zadnjem pregledu teh ureditev.

Pogoje uporabe teh ureditev Komisija pregleda v skladu s postopki, določenimi v členu 9(4), (5) in (6) te uredbe.

Člen 6

Posredovanje informacij o zaščiti pred vstopom v pristanišče države članice

1. Kadar ladja, za katero veljajo zahteve posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS in Kodeksa ISPS ali člena 3 te uredbe, napove svoj namen za vplutje v pristanišče države članice, pristojni organ za pomorsko zaščito te države članice od nje zahteva, da mu posreduje informacije iz odstavka 2.1 pravila 9 (Ladje, ki nameravajo vpluti v pristanišče druge vlade pogodbenice) posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS. Navedeni organ po potrebi prouči predložene informacije, in, če je to potrebno, uporabi postopek, predviden v odstavku 2 navedenega pravila Konvencije SOLAS.

2. Informacije iz odstavka 1 se posredujejo:

(a) vsaj 24 ur vnaprej; ali

(b) najkasneje takrat, ko ladja zapusti predhodno pristanišče, če je čas potovanja krajši kot 24 ur; ali

(c) če pristanišče postanka ni znano ali se spremeni med potovanjem, takoj ko to postane znano.

3. Treba je hraniti poročilo o opravljenem postopku v zvezi z vsako ladjo, vpleteno v varnostno nezgodo, kot je opredeljeno v odstavku 1.13 pravila 1 (pomeni izrazov) posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS.

Člen 7

Izjeme pri posredovanju informacij o zaščiti pred vplutjem v pristanišče

1. Države članice lahko linijske prevoze, ki potekajo med pristanišči na njihovem ozemlju, oprostijo zahtev, določenih v členu 6, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) družba, ki opravlja linijske prevoze, navedene zgoraj, hrani in posodablja seznam zadevnih ladij in ga pošlje pristojnim organom za pomorsko zaščito v zadevnem pristanišču;

(b) za vsako opravljeno potovanje mora imeti pristojni organ za pomorsko zaščito na razpolago informacije iz odstavka 2.1 pravila 9 posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS, če jih zahteva. Družba mora vzpostaviti notranji sistem, ki zagotavlja, da se pristojnemu organu za pomorsko zaščito na njegovo zahtevo lahko štiriindvajset ur na dan nemudoma pošljejo navedene informacije.

2. Kadar med dvema ali več državami članicami poteka mednarodni linijski prevoz, lahko vsaka zadevna država članica zahteva od druge države članice, da odobri izjemo za ta prevoz v skladu s pogoji, določenimi v odstavku 1.

3. Države članice redno preverjajo, ali so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 1 in 2. Kadar vsaj eden od teh pogojev ni več izpolnjen, države članice zadevni družbi takoj prekličejo pravico do izjeme.

4. Države članice sestavijo seznam družb in ladij, ki jim je odobrena izjema v skladu s tem členom, in ga posodabljajo. Seznam in njegove dopolnitve sporočijo Komisiji in vsem zadevnim državam članicam.

5. Ne glede na določbe odstavkov 1 in 2 lahko država članica zaradi varnostih razlogov in za vsak primer posebej pred vstopom v pristanišče zahteva posredovanje informacij iz odstavka 2.1 pravila 9 posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS.

Člen 8

Nadzor nad zaščito v pristaniščih države članice

1. Potrjevanje spričeval, kot je opredeljeno v odstavku 1.1 pravila 9 (Nadzor ladij v pristaniščih) posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS, v pristanišču opravi bodisi pristojni organ za pomorsko zaščito, opredeljen v členu 2(7) te uredbe, ali pa inšpektorji, opredeljeni v členu 2(5) Direktive 95/21/ES.

2. Kadar ima uradnik, ki opravlja potrjevanje spričeval iz odstavka 1, razlog za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS in Kodeksa ISPS, vendar ne spada pod organ, ki je v tej državi članici odgovoren za izvajanje ukrepov, predvidenih v odstavkih 1.2 in 1.3 pravila 9 posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS, zadevo takoj predloži navedenemu organu.

Člen 9

Izvajanje in preverjanje skladnosti

1. Države članice opravljajo upravne in nadzorne naloge, ki so obvezne v skladu z določbami posebnih ukrepov za povečanje pomorske zaščite Konvencije SOLAS in Kodeksa ISPS. Zagotovijo, da so dodeljena in učinkovito predvidena vsa potrebna sredstva za izvajanje določb te uredbe.

2. Države članice do 1. julija 2004 določijo kontaktno točko za pomorsko zaščito.

3. Vsaka država članica sprejme nacionalni program za izvajanje te uredbe.

4. Šest mesecev po datumu začetka uporabe ustreznih ukrepov iz člena 3 začne Komisija v sodelovanju s kontaktno točko iz odstavka 2 opravljati preglede, vključno s pregledi primernega vzorca pristanišč in ustreznih družb, da bi spremljala, kako države članice izvajajo to uredbo. Pri teh pregledih se upoštevajo podatki, ki jih priskrbijo kontaktne točke iz odstavka 2, vključno s poročili o spremljanju. Postopki opravljanja teh pregledov se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

5. Uradniki, ki jih Komisija pooblasti za opravljanje takšnih pregledov v skladu z odstavkom 4, pred izvajanjem svojih pristojnosti predložijo pisno pooblastilo, ki ga je izdala Komisija, na katerem so opredeljeni predmet, namen in predvideni datum začetka pregleda. Komisija o pregledih pravočasno obvesti zadevne države članice.

Zadevna država članica dovoli te preglede in zagotovi, da jih dovolijo tudi zadevni organi ali osebe.

6. Komisija posreduje poročila o pregledih zadevni državi članici, ki v roku treh mesecev od prejema poročila sporoči ustrezne podatke o ukrepih, ki jih je sprejela, da bi odpravila kakršne koli pomanjkljivosti. Poročilo in seznam sprejetih ukrepov se posredujeta odboru iz člena 11(1).

Člen 10

Vključevanje sprememb mednarodnih instrumentov

1. Veljavni mednarodni instrumenti iz člena 2, ki se uporabljajo v skladu s členom 3(1), so tisti instrumenti, ki so že začeli veljati, vključno z njihovimi najnovejšimi spremembami, z izjemo sprememb, izključenih iz območja uporabe te uredbe zaradi postopka preverjanja skladnosti, določenega v odstavku 5.

2. Vključitev sprememb mednarodnih instrumentov iz člena 2 v zvezi z ladjami, ki opravljajo notranje prevoze, in njim namenjenimi pristanišči, za katere velja ta uredba, se določi v skladu s postopkom iz člena 11(2), če predstavljajo tehnično posodobitev določb Konvencije SOLAS in Kodeksa ISPS. Postopek preverjanja skladnosti, določen v odstavku 5, se v teh primerih ne uporablja.

3. V skladu s postopkom iz člena 11(2) se lahko sprejmejo določbe, namenjene opredelitvi usklajenih postopkov za uporabo obveznih določb Kodeksa ISPS, ne da bi se razširilo področje uporabe te uredbe.

4. Za namen te uredbe in da bi zmanjšali tveganje nasprotja med pomorsko zakonodajo Skupnosti in mednarodnimi instrumenti, države članice in Komisija sodelujejo na usklajevanih sestankih in/ali s pomočjo drugih ustreznih sredstev, da bi opredelile bodisi skupno stališče ali pristop na pristojnih mednarodnih forumih.

5. Določi se postopek za preverjanje skladnosti, namenjen temu, da se kakršna koli sprememba mednarodnega instrumenta izključi iz področja uporabe te uredbe samo v primeru, da obstaja na podlagi ocene Komisije očitno tveganje, da bi takšna sprememba znižala standarde pomorske zaščite ali da ne bi bila skladna z zakonodajo Skupnosti.

Postopek za preverjanje skladnosti se lahko uporablja samo za spreminjanje te uredbe na tistih področjih, ki jih izrecno zajema postopek iz člena 11(2), in dosledno v okviru uresničevanja Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.

6. V primeru okoliščin iz odstavka 5 začne postopek za preverjanje skladnosti Komisija, ki lahko po potrebi ukrepa na zahtevo države članice.

Komisija predloži odboru, določenem v členu 11(1), takoj ko je sprejeta sprememba mednarodnega instrumenta, predlog za ukrepe z namenom izključitve zadevne spremembe iz te uredbe.

Postopek za preverjanje skladnosti, vključno, če je to primerno, s postopki, določenimi v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, se opravi vsaj en mesec pred iztekom mednarodno določenega obdobja za tihi pristanek na zadevno spremembo ali predvidenim datumom za začetek veljavnosti navedene spremembe.

7. V primeru tveganja iz prvega pododstavka odstavka 5 se države članice med postopkom preverjanja skladnosti vzdržijo sprejemanja kakršne koli pobude, namenjene vključevanju spremembe v nacionalno zakonodajo ali uporabi spremembe zadevnega mednarodnega instrumenta.

8. Vse ustrezne spremembe mednarodnih instrumentov, ki so vključene v pomorsko zakonodajo Skupnosti v skladu z odstavkoma 5 in 6, se zaradi obveščanja objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 11

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 6 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobji iz člena 6(b) oziroma (c) Sklepa 1999/468/ES sta en mesec.

4. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 12

Zaupnost

Pri uporabi te uredbe Komisija v skladu z določbami Sklepa Komisije 2001/844/ES, ESPJ, Euratom z dne 29. novembra 2001 o spremembi svojega internega poslovnika [6] sprejme ustrezne ukrepe za zaščito informacij, za katere velja zahteva po zaupnosti in ima do njih dostop ali ji jih sporočijo države članice.

Države članice sprejmejo enakovredne ukrepe v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo.

Vsako osebje, ki opravlja inšpekcijski pregled zaščite ali posredujejo z zaupnimi informacijami, povezanimi s to uredbo, mora imeti ustrezno stopnjo zaščite, ki jo preveri tista država članica, katere nacionalnosti je to osebje.

Člen 13

Razširjanje informacij

1. Brez poseganja v pravico javnosti do dostopa do dokumentov, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije [7], so poročila o pregledih in odgovori držav članic iz členov 4(3), 5(2), 5(4) in 9(6) zaupni in se ne objavijo. Dostopni so samo ustreznim organom, ki jih posredujejo samo zainteresiranim strankam, če jih te potrebujejo, v skladu z veljavnimi nacionalnim pravili o razširjanju občutljivih informacij.

2. Države članice v čim večji meri in v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo kot zaupne obravnavajo tiste informacije, ki izhajajo iz poročil o pregledu in odgovorov držav članic in se nanašajo na drugo držav članico.

3. Če ni jasno, ali se poročila o pregledih in odgovori lahko razkrijejo ali ne, se države članice ali Komisija posvetujejo z zadevno državo članico.

Člen 14

Kazni

Države članice zagotovijo, da se uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni za kršitve določb te uredbe.

Člen 15

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2004, razen določb členov 3(2) in (3) ter 9(4), ki začnejo veljati in se uporabljati od datumov, določenih v navedenih členih.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 31. marca 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

D. Roche

[1] UL C 32, 5.2.2004. str. 21.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. novembra 2003 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 22. marca 2004.

[3] UL L 157, 7.7.1995, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/84/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 324, 29.11.2002, str. 53).

[4] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[5] UL L 144, 15.5.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2003/75/ES (UL L 190, 30.7.2003, str. 6).

[6] UL L 317, 3.12.2001, str. 1.

[7] UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

SPREMEMBE PRILOGE K MEDNARODNI KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA NA MORJU (1974), KAKOR JE BILA SPREMENJENA

"POGLAVJE XI-2 POSEBNI UKREPI ZA POVEČANJE POMORSKE ZAŠČITE

Pravilo 1 Pomen izrazov

1. V tem poglavju, razen če ni izrecno določeno drugače, pomeni izraz:

.1 "Ladja za prevoz razsutega tovora" ladjo za prevoz razsutega tovora, kot je opredeljena v pravilu IX/1.6.

.2 "Tanker za prevoz kemikalij" tanker za prevoz kemikalij, kot je opredeljen v pravilu VII/8.2.

.3 "Ladja za prevoz plina" ladjo za prevoz plina, kot je opredeljena v pravilu VII/11.2.

.4 "Plovilo visoke hitrosti" plovilo, kot je opredeljeno v pravilu X/1.2.

.5 "Premična plavajoča vrtalna ploščad" premično plavajočo vrtalno ploščad na mehanski pogon, kot je opredeljena v pravilu IX/1, ki ni na lokaciji.

.6 "Tanker" tanker za prevoz nafte, kot je opredeljen v pravilu II-1/2.12.

.7 "Družba" družbo, kot je opredeljena v pravilu IX/1.

.8 "Stik ladja/pristaniško območje" interakcijo, do katere pride, ko je ladja neposredno udeležena v dogajanju, ki vključuje gibanje oseb, blaga ali zagotavljanje pristaniških storitev ladji ali z nje.

.9 "Pristanišče" kraj, ki ga določi vlada pogodbenica ali imenovani organ, kjer pride do stika ladja/pristaniško območje. V to so vključena območja, kot so sidrišča, čakalni privezi ali dostopi z morja.

.10 "Dejavnost med dvema ladjama" katero koli dejavnost, ki ni povezana s pristaniščem in vključuje prenos blaga ali oseb z ene ladje na drugo.

.11 "Imenovani organ" organizacijo (organizacije) ali upravo (uprave), ki je v okviru vlade pogodbenice odgovorna, da zagotovi izvajanje določb tega poglavja v zvezi z zaščito pristanišča in stikom ladja/pristaniško območje z vidika pristanišča.

.12 "Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč (Kodeks ISPS)" Mednarodni kodeks o zaščiti ladij in pristanišč, ki je sestavljen iz dela A (njegove določbe se obravnavajo kot obvezne) in iz dela B (njegove določbe se obravnavajo kot priporočljive), sprejet 12. decembra 2002 z resolucijo 2 Konference vlad pogodbenic Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, 1974, kakor ga lahko spremeni Organizacija, če:

.1 se spremembe dela A kodeksa sprejmejo, uveljavijo in začnejo veljati v skladu s členom VIII te konvencije v zvezi s postopki spreminjanja, ki se uporabljajo za Prilogo, z izjemo poglavja I; in

.2 spremembe dela B kodeksa sprejme Odbor za pomorsko varnost v skladu s svojim poslovnikom.

.13 "Varnostna nezgoda" kakršno koli sumljivo dejanje ali okoliščine, ki ogrožajo varnost ladje, vključno s premičnimi plavajočimi vrtalnimi ploščadmi in plovili visoke hitrosti, ali pristanišča ali kakršnega koli stika ladja/pristaniško območje ali dejavnosti med dvema ladjama.

.14 "Stopnja zaščite" stopnjo tveganja, da bo prišlo do poskusa varnostne nezgode ali da se bo zgodila.

.15 "Izjava o zaščitnih ukrepih" soglasje med ladjo in pristaniščem ali drugo ladjo, s katero je v stiku, o zaščitnih ukrepih, ki jih bo vsak izvajal.

.16 "Priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov" organizacijo z ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami na področju zaščite in ustreznim poznavanjem delovanja ladij in pristanišč, ki je pooblaščena za ocenjevanje, preverjanje, odobritve ali izdajanje spričeval, predpisane v tem poglavju ali v delu A Kodeksa ISPS.

2. V pravilih od 3 do 13 izraz "ladja" vključuje premične plavajoče vrtalne ploščadi in plovila visoke hitrosti.

3. V tem poglavju izraz "vse ladje" pomeni katero koli ladjo, za katero velja to poglavje.

4. V pravilih 3, 4, 7, 10, 11, 12 in 13 izraz "vlada pogodbenica" vključuje sklic na "imenovani organ".

Pravilo 2 Uporaba

1. To poglavje se uporablja za:

.1 naslednje vrste ladij, ki opravljajo mednarodna potovanja:

.1.1. potniške ladje, vključno s hitrimi potniškim plovili;

.1.2. tovorne ladje, vključno s plovili visoke hitrosti, z bruto tonažo 500 in več; in

.1.3. premične plavajoče vrtalne ploščadi; ter

.2 pristanišča, ki jih takšne ladje uporabljajo na mednarodnih potovanjih.

2. Ne glede na določbe odstavka 1.2 vlade pogodbenice določijo področje uporabe tega poglavja in ustreznih oddelkov dela A Kodeksa ISPS v zvezi s tistimi pristanišči na njihovem ozemlju, ki morajo, kljub temu da jih v osnovi uporabljajo ladje, ki ne opravljajo mednarodnih potovanj, včasih služiti ladjam pri odhodu ali prihodu z mednarodnega potovanja.

2.1 Vlade pogodbenice sprejmejo svoje odločitve v skladu z odstavkom 2 na podlagi ocene varnosti pristanišča, opravljene v skladu z določbami dela A Kodeksa ISPS.

2.2 Vse odločitve, ki jih sprejme vlada pogodbenica v skladu z odstavkom 2, ne ogrožajo stopnje zaščite, ki naj bi jo dosegli s tem poglavjem ali z delom A Kodeksa ISPS.

3. To poglavje se ne uporablja za vojne ladje, plovne pripomočke ali druge ladje, ki jih ima vlada pogodbenica v lasti ali jih upravlja in jih uporablja samo za lastne nekomercialne namene.

4. Nobena določba tega poglavja ne vpliva na pravice in obveznosti držav v skladu z mednarodnim pravom.

Pravilo 3 Obveznosti vlad pogodbenic v zvezi z zaščito

1. Uprave določijo stopnje zaščite in zagotovijo posredovanje informacij o stopnjah zaščite ladjam, ki imajo pravico pluti pod njihovo zastavo. Kadar se stopnja zaščite spremeni, se informacije o stopnjah zaščite posodobijo v skladu z okoliščinami.

2. Vlade pogodbenice določijo stopnje zaščite in zagotovijo posredovanje informacij o stopnjah zaščite pristaniščem na njihovem ozemlju in ladjam, preden vplujejo v pristanišče na njihovem ozemlju ali medtem ko se nahajajo v tem pristanišču. Kadar se stopnja zaščite spremeni, se informacije o stopnjah zaščite posodobijo v skladu z okoliščinami.

Pravilo 4 Zahteve za družbe in ladje

1. Družbe ravnajo v skladu z ustreznimi zahtevami tega poglavja in dela A Kodeksa ISPS ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

2. Ladje ravnajo v skladu z ustreznimi zahtevami tega poglavja in dela A Kodeksa ISPS ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS; ta skladnost se preveri in potrdi, kot je predvideno v delu A Kodeksa ISPS.

3. Pred vplutjem v pristanišče na ozemlju države pogodbenice ali medtem ko se nahaja tam, ravna ladja v skladu z zahtevami v zvezi s stopnjami zaščite, ki jih je določila ta država pogodbenica, če je ta stopnja zaščite višja od stopnje, ki jo je uprava določila za to ladjo.

4. Ladje takoj upoštevajo kakršno koli spremembo na višjo stopnjo zaščite.

5. Kadar ladja ne izpolnjuje zahtev tega poglavja ali poglavja A Kodeksa ISPS ali ne more izpolniti zahtev v zvezi s stopnjami zaščite, ki jih je določila uprava ali druga vlada pogodbenica in ki veljajo za to ladjo, o tem obvesti ustrezni pristojni organ preden pride do kakršnega koli stika ladja/pristaniško območje ali pred vplutjem v pristanišče, odvisno od tega, kaj se zgodi prej.

Pravilo 5 Posebna odgovornost družb

Družba zagotovi, da ima poveljnik ladje na krovu vedno na voljo informacije, s pomočjo katerih lahko uradniki, ki jih je ustrezno pooblastila vlada pogodbenica, ugotovijo:

.1 kdo je odgovoren za imenovanje članov posadke ali drugih oseb, ki so trenutno zaposlene ali opravljajo na krovu kakršno koli delo, povezano z dejavnostjo te ladje;

.2 kdo je odgovoren za določanje namembnosti ladje; in

.3 v primeru, da ladja opravlja dejavnost v skladu s pogodbo (pogodbami) o zakupu ladje, kdo so pogodbenice te pogodbe (teh pogodb) o zakupu ladje.

Pravilo 6 Ladijski sistem opozarjanja na nevarnost

1. Vse ladje imajo sistem opozarjanja na nevarnost, kot je navedeno v nadaljevanju:

.1 ladje, zgrajene 1. julija 2004 ali kasneje;

.2 potniške ladje, vključno s hitrimi potniškimi plovili, zgrajene pred 1. julijem 2004, najkasneje do prvega pregleda radijske opreme po 1. juliju 2004;

.3 tankerji za prevoz nafte, tankerji za prevoz kemikalij, ladje za prevoz plina, ladje za prevoz razsutega tovora in hitre tovorne ladje bruto tonaže 500 in več, zgrajene pred 1. julijem 2004, najkasneje do prvega pregleda radijske opreme po 1. juliju 2004; in

.4 druge tovorne ladje bruto tonaže 500 in več ter premične plavajoče vrtalne ploščadi, zgrajene pred 1. julijem 2004, najkasneje do prvega pregleda radijske opreme po 1. juliju 2006;

2. Ladijski sistem opozarjanja na nevarnost ob sprožitvi:

.1 vključi in pošlje varnostno opozorilo z ladje na kopno pristojnemu organu, ki ga je imenovala uprava, kar lahko v teh okoliščinah vključuje družbo, iz katerega je razvidno, za katero ladjo gre, kje se nahaja in da je ogrožena njena varnost;

.2 ne pošlje varnostnega opozorila nobeni drugi ladji;

.3 ne sproži nobenega alarma na krovu ladje; in

.4 ohranja varnostno opozorilo, dokler ga ne izključijo in/ali ponastavijo.

3. Ladijski sistem opozarjanja na nevarnost:

.1 je možno sprožiti s poveljniškega mosta in vsaj še z enega mesta; in

.2 je v skladu s standardi delovanja, ki niso nižji od tistih, ki jih je sprejela Organizacija.

4. Točke sprožitve ladijskega sistema opozarjanja na nevarnost so načrtovane tako, da se varnostno opozorilo ne more sprožiti po naključju.

5. Zahteva po ladijskem sistemu opozarjanja na nevarnost se lahko izpolni, tako da se uporabi radijska oprema, ki je nameščena v skladu z zahtevami poglavja IV, če so izpolnjene vse zahteve tega pravila.

6. Ko je uprava obveščena o ladijskem varnostnem opozorilu, o tem takoj obvesti državo (države), v bližini katerih ladja trenutno opravlja dejavnost.

7. Ko je vlada pogodbenica obveščena o ladijskem varnostnem opozorilu z ladje, ki nima pravice pluti pod njeno zastavo, vlada pogodbenica tem takoj obvesti ustrezno upravo in, če je to primerno, državo (države), v bližini katerih ladja trenutno opravlja dejavnost.

Pravilo 7 Grožnje ladjam

1. Vlade pogodbenice določijo stopnje zaščite in zagotovijo posredovanje informacij o stopnjah zaščite ladjam, ki opravljajo dejavnost v njihovem teritorialnem morju, ali ladjam, ki so jih obvestile, da nameravajo pripluti v njihovo teritorialno morje.

2. Vlade pogodbenice zagotovijo kontaktno točko, pri kateri lahko ladje zaprosijo za nasvet ali pomoč in ji lahko poročajo o kakršnih koli skrbeh o varnosti glede drugih ladij, premikov ali sporočil.

3. Ko je ugotovljena nevarnost napada, zadevne vlade pogodbenice seznanijo zadevne ladje in njihove uprave o:

.1 trenutnih stopnjah zaščite;

.2 vseh zaščitnih ukrepih, ki jih morajo zadevne ladje vzpostaviti, da se zaščitijo pred napadom, v skladu z določbami dela A Kodeksa ISPS; in

.3 zaščitnih ukrepih, ki se jih je odločila uvesti država članica, če je to primerno.

Pravilo 8 Presoja poveljnika ladje v zvezi z varnostjo in zaščito ladje

1. Poveljnika ladje pri izvajanju kakršnih koli odločitev, ki so po njegovem strokovnem mnenju potrebne zaradi ohranjanja varnosti in zaščite ladje, ne omejujejo družba, zakupnik ali katera koli druga oseba. V to je vključena možnost, da zavrne dostop osebam (razen tistim, ki jih je ustrezno imenovala vlada pogodbenica) ali njihovim osebnim predmetom, ter nakladanje tovora, vključno z zabojniki ali drugimi zaprtimi enotami za transport tovora.

2. Če po strokovni presoji poveljnika ladje pride do nasprotja med kakršnimi koli varnostnimi in zaščitnimi zahtevami, ki veljajo za ladjo, med njenim opravljanjem dejavnosti, poveljnik ladje uveljavi tiste zahteve, ki so potrebne za ohranitev varnosti na ladji. V takšnih primerih lahko poveljnik ladje uporabi začasne zaščitne ukrepe in tako obvesti upravo in, če je to primerno, vlado pogodbenice, v katere pristanišču ladja opravlja dejavnost ali namerava tja vpluti. Kakršnikoli začasni zaščitni ukrepi v skladu s tem pravilom so čimbolj sorazmerni z veljavno stopnjo zaščite. Ko pride do takšnih primerov, uprava zagotovi, da se nasprotja razrešijo in čimbolj zmanjša možnost, da bi se kdaj ponovila.

Pravilo 9 Ukrepi v zvezi z nadzorom in skladnostjo

1. Nadzor ladij v pristanišču

1.1 Za namen tega poglavja pregledajo vsako ladjo, za katero velja to poglavje, kadar se nahaja v pristanišču druge vlade pogodbenice, uradniki, ki jih je ustrezno pooblastila ta vlada; to so lahko isti uradniki kot tisti, ki opravljajo naloge iz pravila I/19. Takšen nadzor je omejen na ugotavljanje, ali se na krovu nahaja veljavno mednarodno spričevalo o zaščiti ladje ali veljavno začasno mednarodno spričevalo o zaščiti ladje, izdano v skladu z določbami dela A Kodeksa ISPS (spričevalo), ki se prizna, če je veljavno, razen če obstaja razlog za upravičen sum, da ta ladja ne izpolnjuje zahtev tega poglavja ali dela A Kodeksa ISPS.

1.2 V primeru razloga za upravičen sum ali če na ladja na zahtevo ne predloži veljavnega spričevala, uradniki, ki jih je ustrezno pooblastila vlada pogodbenica, za to ladjo uvedejo enega ali več nadzornih ukrepov, predvidenih v odstavku 1.3. Vsi ukrepi, ki se uvedejo, morajo biti sorazmerni, ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

1.3 Ti nadzorni ukrepi so naslednji: pregled ladje, zadrževanje ladje, zadržanje ladje, omejevanje dejavnosti vključno z gibanjem v pristanišču ali prisilna odstranitev ladje iz pristanišča. Ti nadzorni ukrepi lahko poleg tega ali namesto tega vključujejo tudi druge manjše upravne ali korektivne ukrepe.

2. Ladje, ki nameravajo vpluti v pristanišče druge vlade pogodbenice

2.1 Za namen tega poglavja lahko vlada pogodbenica zahteva, da ladje, ki nameravajo vpluti v njena pristanišča, pred vplutjem v pristanišče posredujejo uradnikom, ki jih je ta vlada ustrezno pooblastila za zagotavljanje skladnosti s tem poglavjem, naslednje informacije, da bi se izognili potrebi po uvedbi nadzornih ukrepov ali drugih ukrepov:

.1 da ima ladja veljavno spričevalo, na katerem je navedeno ime organa, ki ga je izdal;

.2 stopnjo zaščite, pod katero ladja trenutno deluje;

.3 stopnjo zaščite, pod katero je ladja delovala v katerem koli predhodnem pristanišču, kjer je imela stik ladja/pristaniško območje v časovnem okviru, določenem v odstavku 2.3;

.4 kakršne koli posebne ali dodatne zaščitne ukrepe, ki jih je uvedla ladja v katerem koli predhodnem pristanišču, kjer je imela stik ladja/pristaniško območje v časovnem okviru, določenem v odstavku 2.3;

.5 da so se upoštevali ustrezni postopki za ladijsko zaščito med kakršno koli dejavnostjo med dvema ladjama v časovnem okviru, določenem v odstavku 2.3; ali

.6 druge praktične informacije v zvezi z zaščito (vendar ne podatkov o varnostnem načrtu ladje) ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

Na zahtevo vlade pogodbenice ladja ali družba zagotovita potrditev zgoraj zahtevanih informacij, ki je sprejemljiva za to vlado pogodbenico.

2.2 Vsaka ladja, za katere velja to poglavje in namerava vpluti v pristanišče druge vlade pogodbenice, na zahtevo uradnikov, ki jih je ta vlada ustrezno pooblastila, posreduje informacije, navedene v odstavku 2.1. Poveljnik ladje lahko zavrne posredovanje takšnih informacij, pri čemer mora vedeti, da lahko ima to za posledico, da mu zavrnejo vstop v pristanišče.

2.3 Ladja vodi evidenco o informacijah iz odstavka 2.1 za zadnjih deset pristanišč, ki jih je obiskala.

2.4 Če imajo po prejemu informacij, navedenih v 2.1, uradniki, ki jih je ustrezno pooblastila vlada pogodbenica pristanišča, v katero namerava ladja vpluti, razlog za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev tega poglavja ali dela A Kodeksa ISPS, potem ti uradniki poizkusijo vzpostaviti zvezo z ladjo in upravo ter med njima, da bi odpravili neskladnost. Če se s to zvezo neizpolnjevanje ne odpravi ali če imajo uradniki druge razloge za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev tega poglavja ali dela A Kodeksa ISPS, potem lahko ti uradniki v zvezi s to ladjo ukrepajo, kot je predvideno v odstavku 2.5. Vsi takšni ukrepi morajo biti sorazmerni, ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

2.5 Ti ukrepi so naslednji:

.1 zahteva, da se odpravi neskladnost;.

.2 zahteva, da ladja odpluje na določeno mesto v teritorialnem morju ali v notranjih vodah te vlade pogodbenice;

.3 pregled ladje, če se ladja nahaja v teritorialnem morju vlade pogodbenice, v katere pristanišče namerava vpluti; ali

.4 zavrnitev vstopa v pristanišče.

Pred uvedbo katerega koli od teh ukrepov, vlada pogodbenica o svoji namenih obvesti ladjo. Po prejemu teh informacij si poveljnik ladje lahko premisli glede vstopa v to pristanišče. V takšnih primerih ta uredba ne velja.

3. Dodatne določbe

3.1 V primeru:

.1 uvedbe nadzornih ukrepov, razen manjših upravnih ali korektivnih ukrepov iz odstavka 1.3; ali

.2 uvedbe katerega koli od ukrepov iz odstavka 2.5 uradnik, ki ga je ustrezno pooblastila vlada pogodbenica, takoj pisno obvesti upravo in navede, kateri nadzorni ukrepi ali drugi ukrepi so bili uvedeni, in razloge zanje. Vlada pogodbenica, ki uvede nadzorne ukrepe ali druge ukrepe, obvesti tudi priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki je izdala spričevalo zadevni ladji, in Organizacijo, kadar se uvedejo takšni nadzorni ukrepi ali drugi ukrepi.

3.2 Kadar se ladji zavrne vstop v pristanišče ali je od tam prisilno odstranjena, organi države pristanišča sporočijo ustrezna dejstva organom države naslednjih ustreznih pristanišč, kjer bo ladja pristala, če so znana, in vsem drugih ustreznim obalnim državam, ob upoštevanju smernic, ki jih bo sestavila Organizacija. Zagotovita se zaupnost in varnost sporočanja takšnih obvestil.

3.3 Zavrnitev vstopa v pristanišče v skladu z odstavkoma 2.4 in 2.5 ali prisilna odstranitev iz pristanišča v skladu z odstavki od 1.1 do 1.3 se lahko odredita samo, kadar imajo uradniki, ki jih je ustrezno pooblastila vlada pogodbenica, razlog za upravičen sum, da ladja neposredno ogroža varnost ali zaščito oseb, ladij ali druge lastnine, in kadar ne obstajajo nobena druga ustrezna sredstva za odstranitev te grožnje.

3.4 Nadzorni ukrepi iz odstavka 1.3 in ukrepi iz odstavka 2.5 veljajo v skladu s tem pravilom, samo dokler se neskladnost, zaradi katere so bili uvedeni, ne odpravi, tako da je vlada pogodbenica s tem zadovoljna, ob upoštevanju ukrepov, ki sta jih morda predlagali ladja ali uprava.

3.5 Kadar vlade pogodbenice opravljajo nadzor v skladu z odstavkom 1 ali ukrepajo v skladu z odstavkom 2:

.1 si morajo prizadevati, da se izognejo neupravičenemu zadržanju ali zadrževanju ladje. Če je ladja neupravičeno zadržana ali zadrževana, je upravičena do nadomestila za kakršno koli izgubo ali škodo, ki jo utrpi; in

.2 ne onemogočijo nujnega dostopa do ladje v nujnih primerih ali zaradi humanitarnih razlogov in varnosti.

Pravilo 10 Zahteve za pristanišča

1. Pristanišča ravnajo v skladu z ustreznimi zahtevami tega poglavja in dela A Kodeksa ISPS ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

2. Vlade pogodbenice z enim ali več pristanišči na svojem ozemlju, za katere velja to pravilo, zagotovijo, da:

.1 se ocene varnosti pristanišča opravijo, pregledajo in odobrijo v skladu z določbami dela A Kodeksa ISPS; in

.2 se varnostni načrti pristanišča pripravijo, pregledajo, odobrijo in uresničujejo v skladu z določbami dela A Kodeksa ISPS.

3. Vlade pogodbenice določijo in sporočijo ukrepe, ki morajo biti predvideni v varnostnem načrtu pristanišča za različne stopnje zaščite, vključno s primeri, ko je obvezna predložitev izjave o zaščitnih ukrepih.

Pravilo 11 Alternativni sporazumi za zaščito

1. Vlade pogodbenica lahko pri uresničevanju tega poglavja in dela A Kodeksa ISPS pisno sklenejo dvostranske ali večstranske sporazume z drugimi vladami pogodbenicami o alternativnih ureditvah zaščite, ki zajemajo kratka mednarodna potovanja na rednih linijah med pristanišči na njihovih ozemljih.

2. Noben takšen sporazum ne ogroža stopnje zaščite drugih ladij ali pristanišč, ki jih sporazum ne zajema.

3. Nobena ladja, zajeta v takšnem sporazumu, ne opravlja nobenih dejavnosti med dvema ladjama z nobeno ladjo, ki je sporazum ne zajema.

4. Ti sporazumi se redno pregledujejo ob upoštevanju pridobljenih izkušenj in kakršnih koli sprememb glede posameznih okoliščin ali ocenjenih groženj za varnost ladij, pristanišč ali poti, ki jih zajema sporazum.

Pravilo 12 Enakovredne ureditve zaščite

1. Uprava lahko dovoli posamezni ladji ali skupini ladij, ki imajo pravico pluti pod njeno zastavo, da izvajajo druge zaščitne ukrepe, enakovredne tistim, ki so predpisani v tem poglavju ali delu A Kodeksa ISPS, če so takšni zaščitni ukrepi vsaj tako učinkoviti kot tisti, ki so predpisani v tem poglavju ali delu A Kodeksa ISPS. Uprava, ki dovoli takšne zaščitne ukrepe, sporoči Organizaciji podatke o njih.

2. Pri izvajanju tega poglavja in dela A Kodeksa ISPS lahko vlada pogodbenica dovoli posameznemu pristanišču ali skupini pristanišč na njenem ozemlju, z izjemo tistih, ki jih zajema sporazum, sklenjen v skladu s pravilom 11, da izvajajo zaščitne ukrepe, enakovredne tistim, ki so predpisani v tem poglavju ali delu A Kodeksa ISPS, če so takšni zaščitni ukrepi vsaj tako učinkoviti kot tisti, ki so predpisani v tem poglavju ali delu A Kodeksa ISPS. Vlada pogodbenica, ki dovoli takšne zaščitne ukrepe, sporoči Organizaciji podatke o njih.

Pravilo 13 Sporočanje informacij

1. Vlade pogodbenice najkasneje do 1. julija 2004 sporočijo Organizaciji naslednje podatke in jih dajo na razpolago za obveščanje družb in ladij:

.1 imena njihovega državnega organa ali organov, odgovornih za zaščito ladij in pristanišč, ter podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi;

.2 območja na njihovem ozemlju, ki so zajeta v odobrenih varnostnih načrtih pristanišč;

.3 imena oseb, ki so pristojne, da kadarkoli sprejmejo varnostna opozorila z ladje na kopno iz pravila 6.2.1 in ustrezno ukrepajo, ter podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi;

.4 imena oseb, pristojnih, da kadarkoli sprejmejo sporočila od vlad pogodbenic, ki izvajajo ukrepe v zvezi z nadzorom in skladnostjo iz pravila 9.3.1, in ustrezno ukrepajo, ter podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi; in

.5 imena oseb, ki so pristojne, da kadarkoli svetujejo ali pomagajo ladjam, in ki jim ladje lahko poročajo o kakšnih koli skrbeh glede zaščite iz pravila 7.2, ter podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi; kasneje te informacije posodabljajo, ko se spremenijo. Organizacija posreduje te podatke drugim vladam pogodbenicam, da obvestijo svoje uradnike.

2. Vlade pogodbenice najkasneje do 1. julija 2004 sporočijo Organizaciji imena vseh priznanih organizacij za izvajanje zaščitnih ukrepov, pooblaščenih za delovanje v njihovem imenu, in podatke, potrebne za navezavo stikov z njimi, ter podatke o posebni odgovornosti in pogojih pristojnosti, prenesene na te organizacije. Te informacije se posodabljajo, ko se spremenijo. Organizacija posreduje te podatke drugim vladam pogodbenicam, da obvestijo svoje uradnike.

3. Vlade pogodbenice najkasneje do 1. julija 2004 sporočijo Organizaciji seznam odobrenih varnostnih načrtov pristanišč, ki se nahajajo na njihovem ozemlju, in območje ali območja, zajeta v vsakem odobrenem varnostnem načrtu pristanišča, ter ustrezne podatke o odobritvi; kasneje sporočijo, kadar se spremeni kaj od naslednjega:

.1 spremembe območja ali območij, zajetih v odobrenih varnostnih načrtih pristanišč, bodo oziroma so bile uvedene. V takšnih primerih so v informacijah, ki jih je treba sporočiti, navedene spremembe območja ali območij, zajetih v načrtu, in datum, ko bodo uvedene oziroma datum, ko so bile uveljavljene;

.2 odobreni varnostni načrt pristanišča, predhodno vključen v seznam, ki je bil predložen Organizaciji, bo preklican oziroma je bil preklican. V takih primerih informacije, ki jih je treba sporočiti, vsebujejo datum, ko bo začel veljati preklic oziroma datum, ko je bil uveljavljen. V teh primerih je treba Organizacijo obvestiti, takoj ko je to mogoče. in

.3 seznam odobrenih varnostnih načrtov pristanišč bo dopolnjen. V takih primerih je v informacijah, ki jih je treba sporočiti, navedeno območje ali območja, zajeta v načrtu, in datum odobritve.

4. Vlade pogodbenice po 1. juliju 2004 v petletnih časovnih presledkih sporočijo Organizaciji pregledan in posodobljen seznam vseh varnostnih načrtov pristanišč, odobrenih za pristanišča na njihovem ozemlju, ter območje ali območja, zajeta v vsakem odobrenem varnostnem načrtu pristanišča, in ustrezne podatke o odobritvi (ter datum odobritve kakršnih koli sprememb), ki bo nadomestil in zamenjal vse informacije, sporočene Organizaciji v skladu z odstavkom 3 v predhodnih petih letih.

5. Vlade pogodbenice sporočijo Organizaciji podatke o sklenitvi sporazuma v skladu s pravilom 11. Sporočeni podatki vključujejo:

.1 imena vlad pogodbenic, ki so sklenile sporazum;.

.2 pristanišča in redne linije, zajete v sporazumu;

.3 pogostost pregledovanja sporazuma;

.4 datum začetka veljavnosti sporazuma; in

.5 informacije o kakršnih koli posvetovanjih, ki so potekala z drugimi vladami pogodbenicami;

kasneje sporočijo Organizaciji, takoj ko je to mogoče, podatke o spremembi ali prenehanju sporazuma.

6. Vse vlade pogodbenice, ki v skladu z določbami pravila 12 dovolijo kakršne koli enakovredne ureditve zaščite v zvezi z ladjo, ki ima pravico pluti pod njihovo zastavo, ali v zvezi s pristaniščem na njihovem ozemlju, Organizaciji sporočijo podatke o tem.

7. Organizacija da drugim vladam pogodbenicam na njihovo zahtevo na voljo informacije, sporočene v skladu z odstavkom 3."

--------------------------------------------------

PRILOGA II

"MEDNARODNI KODEKS O ZAŠČITI LADIJ IN PRISTANIŠČ

PREAMBULA

1. Diplomatska konferenca o pomorski zaščiti, ki je potekala v Londonu decembra leta 2002, je sprejela nove določbe Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, 1974, in ta kodeks za povečanje pomorske zaščite. Te nove zahteve predstavljajo mednarodni okvir, ki omogoča ladjam in pristaniščem, da sodelujejo pri odkrivanju in odvračanju dejanj, ki ogrožajo varnost v sektorju pomorskega prometa.

2. Po tragičnih dogodkih 11. septembra 2001 se je Skupščina Mednarodne pomorske organizacije (v nadaljnjem besedilu "Organizacija") na dvaindvajsetem zasedanju novembra 2001 soglasno sporazumela o oblikovanju novih ukrepov v zvezi z zaščito ladij in pristanišč, ki naj bi jih sprejela Konferenca vlad pogodbenic Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju, 1974, (imenovana Diplomatska konferenca o pomorski zaščiti) decembra 2002. Za pripravo diplomatske konference je bil zadolžen Odbor za pomorsko varnost pri Organizaciji (MSC) na podlagi stališč držav članic, medvladnih in nevladnih organizacij, ki imajo pri Organizaciji posvetovalni status.

3. MSC je na svojem prvem izrednem zasedanju, ki je tudi potekalo novembra 2001, zato da bi pospešil oblikovanje in sprejemanje ustreznih zaščitnih ukrepov, za čas med zasedanji ustanovil delovno skupino MSC za pomorsko zaščito. Prvo srečanje delovne skupine MSC za pomorsko zaščito, ustanovljene za čas med zasedanji, je potekalo februarja 2002; MSC je bil obveščen o rezultatih dogovarjanj in jih je obravnaval na petinsedemdesetem zasedanju maja 2002, ko je bila ustanovljena začasna delovna skupina, da bi predloge razvijala naprej. MSC je na svojem petinsedemdesetem zasedanju obravnaval poročilo te delovne skupine in priporočil, naj delo prevzame nadaljnja delovna skupina MSC, ustanovljena za čas med zasedanji, ki se je sestala septembra 2002. MSC je na svojem šestinsedemdesetem zasedanju obravnaval rezultate zasedanja delovne skupine MSC, ustanovljene za čas med zasedanji, ki je potekalo v septembru 2002, in nadaljnje delo delovne skupine MSC, ki se je sestala med šestinsedemdesetim zasedanjem odbora v decembru 2002, neposredno pred diplomatsko konferenco, in sprejel končno različico predlaganih besedil, ki naj bi jih obravnavala diplomatska konferenca.

4. Diplomatska konferenca (od 9. do 13. decembra 2002) je sprejela tudi spremembe obstoječih določb Mednarodne konvencije o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974 (Konvencija SOLAS 1974), da bi pospešili uresničevanje zahtev v zvezi z namestitvijo sistemov za samodejno identifikacijo; sprejela je nove določbe v poglavju XI-1 Konvencije SOLAS 1974 glede označevanja identifikacijske številke ladje in obveznost, da je treba imeti na krovu reden povzetek evidence. Diplomatska konferenca je sprejela tudi več resolucij, vključno s tistimi, ki zajemajo izvajanje in revizijo tega kodeksa, tehnično sodelovanje in sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela ter Svetovno carinsko organizacijo. Bilo je ugotovljeno, da bo morda treba pregledati in spremeniti nekatere od novih določb v zvezi s pomorsko zaščito, ko ti dve organizaciji končata s svojim delom.

5. Določbe poglavja XI-2 Konvencije SOLAS 1974 in tega kodeksa se uporabljajo za ladje in pristanišča. Razširitev področja uporabe Konvencije SOLAS 1974 na pristanišča je bila dogovorjena na podlagi tega, da je Konvencija SOLAS 1974 predstavljala najhitrejše sredstvo za zagotavljanje, da začnejo zaščitni ukrepi hitro veljati in se izvajati. Vendar pa je bilo nadalje dogovorjeno, da naj določbe v zvezi s pristanišči veljajo samo za stik ladja/pristaniško območje. Mednarodna pomorska organizacija in Mednarodna organizacija dela bosta še naprej sodelovali pri reševanju širšega vprašanja zaščite pristaniških območij. Dogovorjeno je bilo tudi, da se določbe ne smejo razširiti na dejanski odziv na napade ali na kakršne koli dejavnosti, potrebne v zvezi z odstranjevanjem posledic po takšnem napadu.

6. Določbe so oblikovane tako, da je poskrbljeno za zagotavljanje skladnosti z določbami Mednarodne konvencije o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov, 1978, kakor je bila spremenjena, z določbami Mednarodnega kodeksa ravnanja za varno upravljanje ladij (Kodeks ISM) in usklajenega sistema za preglede in certificiranje.

7. Določbe predstavljajo veliko spremembo v pristopu mednarodnega pomorskega gospodarstva k vprašanju zaščite v sektorju pomorskega prometa. Bilo je ugotovljeno, da lahko pomenijo precejšnjo dodatno obremenitev za nekatere vlade pogodbenice. Zato se v celoti priznava pomen tehničnega sodelovanja, ki je v pomoč vladam pogodbenicam pri izvajanju določb.

8. Izvajanje določb zahteva neprekinjeno učinkovito sodelovanje in razumevanje med vsemi, ki so povezani z ladjami in pristanišči ali jih uporabljajo, vključno z ladijskim osebjem, pristaniškim osebjem, potniki, lastniki tovora, ladijsko in pristaniško upravo in osebami, odgovornimi za zaščito pri državnih in lokalnih oblasteh. Obstoječe prakse in postopke bo treba pregledati in spremeniti, če ne zagotavljajo ustrezne stopnje zaščite. Zaradi povečanja pomorske zaščite bodo morali sektor pomorskih prevozov in pristanišč ter državne in lokalne oblasti prevzeti dodatno odgovornost.

9. Pri izvajanju zaščitnih določb iz odstavka XI-2 Konvencije SOLAS 1974 in dela A tega kodeksa je treba upoštevati smernice iz dela B tega kodeksa. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da se lahko stopnja, do katere se uporabljajo smernice, razlikuje glede na vrsto pristanišča, ladje, trgovine in/ali tovora.

10. Nobena določba tega kodeksa se ne razlaga ali uporablja na način, ki ni v skladu z ustreznim upoštevanjem temeljnih pravic in svoboščin, določenih v mednarodnih instrumentih, predvsem tistih v zvezi s pomorskimi delavci in begunci, vključno z Deklaracijo Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu ter mednarodnimi standardi v zvezi s pomorskimi in pristaniškimi delavci.

11. Ob zavedanju, da Konvencija o olajšavah v pomorskem prometu, 1965, kakor je bila spremenjena, predvideva, da organi oblasti dovolijo tujim članom posadke priti na kopno, medtem ko je ladja, na kateri so pripluli, v pristanišču, če so bili opravljeni uradni postopki ob vplutju ladje in organi oblasti nimajo razloga, da bi jim zavrnili dostop na kopno zaradi ohranjanja zdravja in varstva ljudi ali javnega reda in miru, morajo države pogodbenice pri odobritvi varnostnih načrtov ladij in pristanišč ustrezno upoštevati dejstvo, da ladijsko osebje živi in dela na plovilu in potrebuje kratek oddih in dostop do storitev za ohranjanje dobrega počutja pomorščakov na kopnem, vključno z zdravstveno oskrbo.

DEL A

OBVEZNE ZAHTEVE V ZVEZI Z DOLOČBAMI POGLAVJA XI-2 PRILOGE K MEDNARODNI KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA NA MORJU IZ LETA 1974, KAKOR JE BILA SPREMENJENA

1. SPLOŠNO

1.1 Uvod

Ta del Mednarodnega kodeksa o zaščiti ladij in pristanišč vsebuje obvezne določbe, na katere se sklicuje poglavje XI-2 Priloge k Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju iz leta 1974, kakor je bila spremenjena.

1.2 Cilji

Cilji tega kodeksa so:

.1 vzpostaviti mednarodni okvir za sodelovanje med vladami pogodbenicami, vladnimi organi, lokalnimi upravami in sektorjem pomorskih prevozov in pristanišč, namenjeno odkrivanju ogrožanja varnosti in uvajanju preventivnih ukrepov proti varnostnim nezgodam, ki ogrožajo ladje ali pristanišča, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini.

.2 določiti ustrezne vloge in odgovornosti vlad pogodbenic, vladnih organov, lokalnih uprav in sektorja pomorskih prevozov in pristanišč na nacionalni in mednarodni ravni, da bi zagotovili pomorsko varnost;

.3 zagotoviti hitro in učinkovito zbiranje in izmenjavo informacij v zvezi z zaščito;

.4 zagotoviti metodologijo za ocenjevanje varnosti, da se lahko izdelajo načrti in postopki odzivanja na menjavo stopenj zaščite; in

.5 zagotoviti, da se uporabljajo ustrezni in sorazmerni zaščitni ukrepi.

1.3 Funkcionalne zahteve

Da bi dosegli cilje tega kodeksa, je vanj vključenih več funkcionalnih zahtev. Te med drugim zajemajo:

.1 zbiranje in ocenjevanje informacij v zvezi z ogrožanjem varnosti ter izmenjavo teh informacij z ustreznimi vladami pogodbenicami;

.2 zahtevo po vzdrževanju komunikacijskih protokolov za ladje in pristanišča;

.3 preprečevanje nedovoljenega dostopa do ladij, pristanišč in njihovih območij z omejenim dostopom;

.4 preprečevanje vnosa nedovoljenega orožja, vžigalnih naprav ali eksplozivov na ladje ali v pristanišča;

.5 zagotavljanje sredstev za sprožitev alarma pri ogrožanju varnosti ali varnostnih nezgodah;

.6 zahtevo po varnostnih načrtih ladij in pristanišč, ki temeljijo na ocenah varnosti; in

.7 zahtevo po usposabljanju, urjenju in vajah, da se zagotovi poznavanje varnostnih načrtov in postopkov.

2 POMEN IZRAZOV

2.1 V tem delu, razen če ni izrecno določeno drugače:

.1 Pomeni izraz "Konvencija" Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju, 1974, kakor je bila spremenjena.

.2 Pomeni izraz "pravilo" pravilo Konvencije.

.3 Pomeni izraz "poglavje" poglavje Konvencije.

.4 Pomeni izraz "varnostni načrt ladje" načrt, pripravljen za zagotavljanje uporabe ukrepov na krovu ladje, namenjenih zaščiti ljudi na krovu, tovora, enot za transport tovora, ladijskih zalog ali ladij pred tveganjem varnostne nezgode.

.5 Pomeni izraz "varnostni načrt pristanišča" načrt, pripravljen za zagotavljanje uporabe ukrepov, namenjenih zaščiti pristanišča in ladij, oseb, tovora, enot za transport tovora in ladijskih zalog v pristanišču pred tveganjem varnostne nezgode.

.6 Pomeni izraz "varnostni uradnik ladje" osebo na krovu ladje, ki odgovarja poveljniku ladje in jo družba imenuje kot odgovorno za varnost ladje, vključno z izvajanjem in vzdrževanjem varnostnega načrta ladje, ter za povezavo z varnostnim uradnikom družbe in varnostnimi uradniki pristanišča.

.7 Pomeni izraz "varnostni uradnik družbe" osebo, ki jo družba imenuje, da zagotavlja, da se opravi ocena varnosti ladje, da se pripravi varnostni načrt ladje, predloži v odobritev, ter nato izvaja in vzdržuje, in za povezavo z varnostnimi uradniki pristanišča in varnostnim uradnikom ladje.

.8 Pomeni izraz "varnostni uradnik pristanišča" osebo, odgovorno za pripravo, izvajanje, revizijo in vzdrževanje varnostnega načrta pristanišča in za povezavo z varnostnimi uradniki ladje in varnostnimi uradniki družbe.

.9 Pomeni izraz "stopnja zaščite 1" stopnjo, na kateri je treba vzdrževati minimalne ustrezne zaščitne ukrepe.

.10 Pomeni izraz "stopnja zaščite 2" stopnjo, na kateri je treba v določenem obdobju vzdrževati ustrezne dodatne zaščitne ukrepe zaradi povečanega tveganja varnostne nezgode.

.11 Pomeni izraz "stopnja zaščite 3" stopnjo, na kateri je treba v časovno omejenem obdobju, ko je verjetno ali neizbežno, da bo prišlo do varnostne nezgode, vzdrževati nadaljnje posebne dodatne zaščitne ukrepe, čeprav ni mogoče identificirati konkretne tarče.

2.2 V tem kodeksu izraz "ladja" vključuje premične plavajoče vrtalne ploščadi in plovila visoke hitrosti, kot so opredeljena v pravilu XI-2/1.

2.3 Izraz "Vlada pogodbenica" vsebuje v povezavi s kakršnim koli sklicevanjem na pristanišče sklic na imenovani organ, kadar se uporablja v oddelkih od 14 do 18.

2.4 Če izrazi v tem delu niso drugače opredeljeni, imajo isti pomen, kot ga imajo v poglavjih I in XI-2.

3. UPORABA

3.1 Ta kodeks se uporablja za:

.1 naslednje vrste ladij, ki opravljajo mednarodna potovanja:

.1 potniške ladje, vključno s hitrimi potniškim plovili;

.2 tovorne ladje, vključno s plovili visoke hitrosti, z bruto tonažo 500 in več; in

.3 premične plavajoče vrtalne ploščadi; in

.2 pristanišča, ki jih uporabljajo takšne ladje na mednarodnih potovanjih.

3.2 Ne glede na določbe oddelka 3.1.2 vlade pogodbenice določijo področje uporabe tega dela kodeksa v zvezi s tistimi pristanišči na njihovem ozemlju, ki morajo, kljub temu da jih v osnovi uporabljajo ladje, ki ne opravljajo mednarodnih potovanj, včasih služiti ladjam pri odhodu na mednarodno potovanje ali pri vrnitvi iz njega.

3.2.1 Vlade pogodbenice sprejmejo svoje odločitve v skladu z oddelkom 3.2 na podlagi ocene varnosti pristanišča, opravljene v skladu s tem delom kodeksa.

3.2.2 Vse odločitve, ki jih sprejme vlada pogodbenica v skladu z delom 3.2, ne ogrožajo stopnje zaščite, ki naj bi jo dosegli s poglavjem XI-2 ali tem delom kodeksa.

3.3 Ta kodeks se ne uporablja za vojne ladje, plovne pripomočke ali druge ladje, ki jih ima vlada pogodbenica v lasti ali jih upravlja in jih uporablja samo za lastne nekomercialne namene.

3.4 Oddelki od 5 do 13 in oddelek 19 tega dela se uporabljajo za družbe in ladje, kot so opredeljene v pravilu XI-2/4.

3.5 Oddelek 5 in oddelki od 14 do 18 tega dela se uporabljajo za pristanišča, kot so opredeljeni v pravilu XI-2/10.

3.6 Nobena določba tega dela ne vpliva na pravice in obveznosti držav v skladu z mednarodnim pravom.

4. ODGOVORNOSTI VLAD POGODBENIC

4.1 V skladu z določbami pravil XI-2/3 in XI-2/7 vlade pogodbenice določijo stopnje zaščite in zagotovijo navodila za zaščito pred varnostnimi nezgodami. Višje stopnje zaščite pomenijo večjo možnost, da se zgodi varnostna nezgoda. Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri določanju ustrezne stopnje zaščite, vključujejo naslednje:

.1 stopnjo verjetnosti informacij o grožnji;

.2 do kolikšne mere so informacije o grožnji podprte;

.3 v kolikšni meri so informacije o grožnji konkretne in neposredne; in

.4 možne posledice takšne varnostne nezgode.

4.2 Vlade pogodbenice ob določanju stopnje zaščite 3 po potrebi izdajo ustrezna navodila in posredujejo informacije v zvezi z zaščito ladjam in pristaniščem, ki bi lahko bili prizadeti.

4.3 Vlade pogodbenice lahko prenesejo na priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov del svojih nalog, povezanih z zaščito, v skladu s poglavjem XI-2 in tem delom kodeksa, z izjemo:

.1 določanja ustrezne stopnje zaščite;

.2 odobritve ocene varnosti pristanišč in nadaljnjih sprememb odobrene ocene;

.3 določanja pristanišč, ki bodo morala imenovati varnostnega uradnika pristanišča;

.4 odobritve varnostnega načrta pristanišča in nadaljnjih sprememb odobrenega načrta;

.5 izvajanja ukrepov v zvezi z nadzorom in skladnostjo v skladu s pravilom XI-2/9; in

.6 določanja zahtev glede izjave o zaščitnih ukrepih.

4.4 Vlade pogodbenice preizkusijo v obsegu, ki se jim zdi ustrezen, učinkovitost varnostnih načrtov ladij ali varnostnih načrtov pristanišč ali sprememb teh načrtov, ki so jih odobrile, ali v primeru ladij, načrtov, ki so bili odobreni v njihovem imenu.

5. IZJAVA O ZAŠČITNIH UKREPIH

5.1 Vlade pogodbenice določijo, kdaj je potrebna izjava o zaščitnih ukrepih, tako da ocenijo tveganje, ki ga predstavljata stik ladja/pristaniško območje ali dejavnost med dvema ladjama za osebe, lastnino ali okolje.

5.2 Ladja lahko zahteva, da se izpolni izjava o zaščitnih ukrepih, kadar:

.1 ladja deluje na višji stopnji zaščite kot pristanišče ali druga ladja, s katero je v stiku;

.2 obstaja sporazum o izjavi o zaščitnih ukrepih med vladami pogodbenicami, ki zajema določena mednarodna potovanja ali določene ladje na teh potovanjih;

.3 je prišlo do ogrožanja varnosti ali varnostne nezgode, v katero je vpletena ladja oziroma pristanišče;

.4 se ladja nahaja v pristanišču, ki mu ni treba imeti in izvajati odobrenega varnostnega načrta pristanišča; ali

.5 ladja opravlja dejavnosti med dvema ladjama z drugo ladjo, ki ji ni treba imeti in izvajati odobrenega varnostnega načrta ladje.

5.3 Zahteve za izpolnitev izjave o zaščitnih ukrepih v skladu s tem oddelkom potrdi ustrezno pristanišče ali ladja.

5.4 Izjavo o zaščitnih ukrepih izpolni:

.1 v primeru ladje (ladij) poveljnik ladje ali varnostni uradnik ladje; in, če je to ustrezno;

.2 v primeru pristanišča varnostni uradnik pristanišča ali, če vlada pogodbenica določi drugače, katerikoli drug organ, ki je odgovoren za zaščito na obali.

5.5 V izjavi o zaščitnih ukrepih so navedene varnostne zahteve, ki si jih lahko delita pristanišče in ladja (ali ladje med seboj), in odgovornost vseh strani.

5.6 Vlade pogodbenice ob upoštevanju določb pravila XI-2/9.2.3 določijo najkrajši rok, do katerega pristanišča na njihovem ozemlju hranijo izjave o zaščitnih ukrepih.

5.7 Uprave ob upoštevanju določb pravila XI-2/9.2.3 določijo najkrajši rok, do katerega ladje, ki imajo pravico pluti pod njihovo zastavo, hranijo izjave o zaščitnih ukrepih.

6. OBVEZNOSTI DRUŽBE

6.1 Družba zagotovi, da je v varnostnem načrtu ladje jasno opredeljena pristojnost poveljnika ladje. Družba v varnostnem načrtu ladje določi, da je poveljnik ladje izključno pooblaščen in odgovoren, da sprejema odločitve v zvezi z varnostjo in zaščito ladje in po potrebi zaprosi za pomoč družbo ali katero koli vlado pogodbenico.

6.2 Družba zagotovi, da dobijo varnostni uradnik družbe, poveljnik ladje in varnostni uradnik ladje podporo, ki jo potrebujejo za izpolnjevanje svojih nalog in odgovornosti v skladu s poglavjem XI-2 in tem delom kodeksa.

7. ZAŠČITA LADIJ

7.1 Ladja mora delovati v skladu s stopnjami zaščite, ki jih je določila vlada pogodbenica, kot so navedeni spodaj.

7.2 Na stopnji zaščite 1 je treba s pomočjo ustreznih ukrepov in ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa na vseh ladjah opraviti naslednje dejavnosti, da se opredelijo varnostne nezgode in sprejmejo preventivni ukrepi proti njim:

.1 zagotavljanje opravljanja vseh nalog v zvezi z zaščito ladij;

.2 nadzor dostopa do ladje;

.3 nadzor vkrcanja oseb in njihove osebne lastnine;

.4 nadzor območij z omejenim dostopom, da se zagotovi dostop samo pooblaščenim osebam;

.5 nadzor krovov in območij okrog ladje;

.6 nadzor ravnanja s tovorom in ladijskimi zalogami; in

.7 zagotavljanje, da so sredstva za sporočanje informacij o zaščiti vedno na razpolago.

7.3 Na stopnji zaščite 2 se ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa izvajajo dodatni zaščitni ukrepi, opredeljeni v varnostnem načrtu ladje, za vsako dejavnost, navedeno v oddelku 7.2.

7.4 Na stopnji zaščite 3 se ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa izvajajo nadaljnji posebni zaščitni ukrepi, opredeljeni v varnostnem načrtu ladje, za vsako dejavnost, navedeno v oddelku 7.2.

7.5 Kadar uprava določi stopnjo zaščite 2 ali 3, ladja potrdi prejem navodil glede spremembe stopnje zaščite.

7.6 Pred vplutjem v pristanišče na ozemlju države pogodbenice, ki je določila stopnjo zaščite 2 ali 3, ali medtem ko se nahaja tam, ladja potrdi prejem teh navodil in varnostnemu uradniku pristanišča potrdi začetek izvajanja ustreznih ukrepov in postopkov, navedenih v varnostnem načrtu ladje, v primeru stopnje zaščite 3 pa v navodilih, ki jih je izdala vlada pogodbenica, ki je določila stopnjo zaščite 3. Ladja prijavi kakršne koli težave, ki jih ima pri izvajanju. V takšnih primerih se povežeta varnostni uradnik pristanišča in varnostni uradnik ladje ter uskladita ustrezne ukrepe.

7.7 Če uprava zahteva od ladje, da poviša stopnjo zaščite, ali ladja že ima višjo stopnjo zaščite od stopnje, ki je določena za pristanišče, v katerega namerava vpluti ali se v njem že nahaja, potem o tem takoj obvesti pristojni organ vlade pogodbenice, na katere ozemlju je pristanišče, in varnostnega uradnika pristanišča.

7.7.1 V takšnih primerih se varnostni uradnik ladje in varnostni uradnik pristanišča povežeta in po potrebi uskladita ustrezne ukrepe.

7.8 Uprava, ki zahteva od ladij s pravico, da plujejo pod njeno zastavo, da vzpostavijo stopnjo zaščite 2 ali 3 v pristanišču druge vlade pogodbenice, o tem takoj obvesti to vlado pogodbenico.

7.9 Ko vlade pogodbenice določijo stopnjo zaščite in zagotovijo posredovanje informacij o stopnjah zaščite ladjam, ki opravljajo dejavnost v njihovem teritorialnem morju, ali ladjam, ki so jih obvestile, da nameravajo pripluti v njihovo teritorialno morje, se te ladje seznani, naj bodo v pripravljenosti in takoj sporočijo svoji upravi in bližnjim obalnim državam kakršne koli informacije, ki jih izvejo in ki bi lahko vplivale na pomorsko zaščito na tem območju.

7.9.1 Ko vlada pogodbenica te ladje seznani z veljavno stopnja zaščite, jih ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa seznani tudi s kakršnim koli zaščitnim ukrepom, ki ga morajo sprejeti, in, če je to ustrezno, z ukrepi, ki jih je sprejela vlada pogodbenica, da bi zagotovila zaščito pred grožnjo.

8. OCENA VARNOSTI LADJE

8.1 Ocenjevanje varnosti ladje je osnoven in sestaven del postopka oblikovanja in posodabljanja varnostnega načrta ladje.

8.2 Varnostni uradnik družbe zagotovi, da ocenjevanje varnosti ladje opravijo osebe, ki imajo ustrezno znanje, da ocenijo varnost ladje, v skladu s tem oddelkom in ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

8.3 V skladu z določbami oddelka 9.2.1 lahko ocenjevanje varnosti posamezne ladje opravi priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov.

8.4 Ocenjevanje varnosti ladje vključuje varnostni pregled na kraju samem in vsaj še naslednje elemente:

.1 opredelitev obstoječih zaščitnih ukrepov, postopkov in dejavnosti;

.2 opredelitev in oceno ključnih dejavnosti na krovu ladje, za katere je pomembno, da se zaščitijo;

.3 opredelitev možnih groženj za ključne dejavnosti na krovu ladje in verjetnosti, da bi do njih prišlo, da se določijo zaščitni ukrepi in se razvrstijo po prednosti; in

.4 opredelitev šibkih točk, vključno s človeškimi dejavniki, v infrastrukturi, politikah in postopkih.

8.5 Oceno varnosti ladje dokumentira, pregleda, sprejme in shrani družba.

9. VARNOSTNI NAČRT LADJE

9.1 Vsaka ladja ima na krovu varnostni načrt, ki ga je odobrila uprava. Načrt predvideva tri stopnje zaščite, opredeljene v tem delu kodeksa.

9.1.1 V skladu z določbami oddelka 9.2.1 lahko varnostni načrt posamezne ladje pripravi priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov.

9.2 Uprava lahko zaupa pregledovanje in odobritev varnostnih načrtov ladij ali sprememb predhodno odobrenega načrta priznanim organizacijam za izvajanje zaščitnih ukrepov.

9.2.1 V takšnih primerih priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki pregleda in odobri varnostni načrt posamezne ladje ali spremembe tega načrta, ni vključena v pripravo ocene varnosti ladje, varnostnega načrta ladje ali njegovih sprememb, ki jih pregleduje.

9.3 Pri predložitvi varnostnega načrta ladje ali sprememb predhodno odobrenega načrta v odobritev se priloži tudi ocena varnosti, na podlagi katere je bil oblikovan načrt ali spremembe načrta.

9.4 Takšen načrt se pripravi ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa in je zapisan v delovnem jeziku ali jezikih ladje. Če ta jezik oziroma jeziki niso angleščina, francoščina ali španščina, je treba vključiti prevod v enega od teh jezikov. Načrt predvideva vsaj naslednje:

.1 ukrepe, namenjene preprečevanju vnosa orožja, nevarnih snovi in naprav, namenjenih uporabi proti ljudem, ladjam ali pristaniščem, ki jih ni dovoljeno nositi, na krov ladje;

.2 opredelitev območij z omejenim dostopom in ukrepe za preprečevanje nedovoljenega dostopa do njih;

.3 ukrepe za preprečevanje nedovoljenega dostopa do ladje;

.4 postopke za odzivanje na ogrožanje varnosti ali kršitve varnosti, vključno z določbami za ohranjanje ključnih dejavnosti ladje ali stika ladja/pristaniško območje;

.5 postopke za odzivanje na kakršna koli navodila v zvezi z zaščito, ki jih lahko dajo vlade pogodbenice na stopnji zaščite 3;

.6 postopke za evakuacijo v primeru ogrožene varnosti ali kršitev varnosti;

.7 naloge ladijskega osebja, zadolženega za zaščito, in drugega ladijskega osebja v zvezi z zaščito;

.8 postopke za revizijo zaščitnih dejavnosti;

.9 postopke za usposabljanje, urjenje in vaje, povezane z načrtom;

.10 postopke za povezovanje z zaščitnimi dejavnostmi pristanišč;

.11 postopke za redni pregled in posodabljanje načrta;

.12 postopke za poročanje o varnostnih nezgodah;

.13 podatke o varnostnem uradniku ladje;

.14 podatke o varnostnem uradniku družbe, vključno s podatki, kje je na voljo 24 ur na dan, da se lahko vzpostavi stik z njim;

.15 postopke za zagotavljanje pregledovanja, preizkušanja, umerjanja in vzdrževanja kakršne koli opreme za zaščito na krovu;

.16 pogostost preizkušanja ali umerjanja kakršne koli opreme za zaščito na krovu;

.17 podatke o krajih, kjer se nahajajo točke sprožitve ladijskega sistema opozarjanja na nevarnost; in

.18 postopke, navodila in smernice za uporabo ladijskega sistema opozarjanja na nevarnost, vključno s preizkušanjem, sprožitvijo, izključitvijo in ponovnim nastavljanjem ter omejevanjem števila lažnih alarmov.

9.4.1 Osebje, ki opravlja notranjo revizijo zaščitnih dejavnosti, opredeljenih v načrtu, ali ocenjuje njihovo izvajanje, ni povezano z dejavnostmi, ki se pregledujejo, razen če to ni nemogoče zaradi velikosti in vrste družbe ali ladje.

9.5 Uprava določi, katere spremembe odobrenega varnostnega načrta ladje ali kakršne koli opreme za zaščito, določene v odobrenem načrtu, se ne izvajajo, če ne odobri ustreznih sprememb načrta. Vse takšne spremembe so vsaj tako učinkovite kot ukrepi, predpisani v poglavju XI-2 in tem delu kodeksa.

9.5.1 Narava sprememb varnostnega načrta ladje ali opreme za zaščito, ki jih je posebej odobrila uprava v skladu z oddelkom 9.5, se dokumentira na tak način, da je takšna odobritev jasno prikazana. Ta odobritev je na razpolago na krovu in se predloži z mednarodnim spričevalom o zaščiti ladje (ali začasnim mednarodnim spričevalom o zaščiti ladje). Če so te spremembe začasne, navedene dokumentacije ni treba več hraniti na ladji, ko se obnovijo prvotni odobreni ukrepi.

9.6 Načrt se lahko hrani tudi v elektronski obliki. V tem primeru je zaščiten s postopki, namenjenimi preprečevanju nepooblaščenega izbrisa, uničenja ali spreminjanja.

9.7 Načrt je zaščiten pred nedovoljenim dostopom ali razkritjem.

9.8 Varnostnih načrtov ladij ne pregledujejo uradniki, ki jih je vlada pogodbenica pooblastila za izvajanje ukrepov v zvezi z nadzorom in skladnostjo v skladu s pravilom XI-2/9, razen v okoliščinah, določenih v oddelku 9.8.1.

9.8.1 Če imajo uradniki, ki jih je ustrezno pooblastila vlada pogodbenica, razlog za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev poglavja XI-2 ali dela A tega kodeksa, in je edini način, na katerega lahko preverijo ali odpravijo neizpolnjevanje zahtev, tako da pregledajo ustrezne zahteve varnostnega načrta ladje, je izjemoma dovoljen omejen dostop do posameznih delov načrta, povezanih z neizpolnjevanjem zahtev, vendar le s soglasjem vlade pogodbenice ali poveljnika ladje zadevne ladje. Vendar pa določbe načrta v zvezi s pododdelki 2., 4., 5., 7., 15., 17. in 18. oddelka 9.4 tega dela kodeksa štejejo za zaupne informacije in se ne pregledujejo, razen če so se zadevne vlade pogodbenice dogovorile drugače.

10. EVIDENCE

10.1 Evidence naslednjih dejavnosti, zajetih v varnostnem načrtu ladje, se hranijo na krovu vsaj v obdobju, ki ga uprava določi kot najkrajšega, ob upoštevanju določb pravila XI-2/9.2.3:

.1 usposabljanje, urjenje in vaje;

.2 grožnje varnosti ali varnostne nezgode;

.3 kršitve varnosti;

.4 spremembe stopenj zaščite;

.5 obvestila v zvezi z neposredno varnostjo ladje, kot so posamezne grožnje ladji ali pristaniščem, v katerih se ladja nahaja ali se je nahajala;

.6 notranje revizije in pregledi zaščitnih dejavnosti;

.7 redni pregled ocene varnosti ladje;

.8 redni pregled varnostnega načrta ladje;

.9 uresničevanje kakršnih koli sprememb načrta; in

.10 vzdrževanje, umerjanje in preizkušanje kakršne koli varnostne opreme na krovu, vključno s preizkušanjem ladijskega sistema opozarjanja na nevarnost.

10.2 Evidence se vodijo v delovnem jeziku ali jezikih ladje. Če ta jezik oziroma jeziki niso angleščina, francoščina ali španščina, je treba vključiti prevod v enega od teh jezikov.

10.3 Evidence se lahko hranijo tudi v elektronski obliki. V tem primeru so zaščitene s postopki, namenjenimi preprečevanju nepooblaščenega izbrisa, uničenja ali spreminjanja.

10.4 Evidence so zaščitene pred nedovoljenim dostopom ali razkritjem.

11. VARNOSTNI URADNIK DRUŽBE

11.1 Družba imenuje varnostnega uradnika družbe. Oseba, imenovana za varnostnega uradnika družbe, lahko to nalogo opravlja za eno ali več ladij, odvisno od števila ali vrste ladij, s katerimi družba opravlja dejavnost, če je jasno razvidno, za katere ladje je odgovorna ta oseba. Družba lahko glede na število ali vrste ladij, s katerimi opravlja dejavnost, za varnostne uradnike družbe imenuje več oseb, če je jasno razvidno, za katere ladje je odgovorna vsaka oseba.

11.2 Naloge in odgovornosti varnostnega uradnika družbe vključujejo poleg tistih, ki so določene drugje v tem delu kodeksa, med drugim tudi naslednje:

.1 seznanjanje s stopnjo zaščite, na katero lahko naleti ladja, s pomočjo ustreznega ocenjevanja varnosti in drugih ustreznih informacij;

.2 zagotavljanje, da se opravijo ocene varnosti ladje;

.3 zagotavljanje, da se varnostni načrt ladje oblikuje, predloži v odobritev in kasneje izvaja ter vzdržuje:

.4 zagotavljanje, da se varnostni načrt ladje po potrebi prilagodi, da se odpravijo pomanjkljivosti in izpolnijo varnostne zahteve posamezne ladje;

.5 organiziranje notranje revizije in preglede zaščitnih dejavnosti;

.6 organiziranje, da uprava ali priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov opravita začetni pregled in kasnejše preglede ladje;

.7 zagotavljanje, da se pomanjkljivosti in neskladja, odkrita med notranjimi revizijami, rednimi pregledi, varnostnimi pregledi in preverjanjem skladnosti, ustrezno obravnavajo in razrešijo;

.8 izboljšanje osveščenosti glede zaščite in pazljivosti;

.9 zagotavljanje ustreznega usposabljanja osebja, odgovornega za varnost ladje;

.10 zagotavljanje učinkovite komunikacije in sodelovanja med varnostnim uradnikom ladje in ustreznimi varnostnimi uradniki pristanišč;

.11 zagotavljanje usklajenosti zaščitnih in varnostnih zahtev;

.12 če se uporabljajo varnostni načrti drugih ladij iste družbe ali varnostni načrti ladjevja, zagotavljanje, da načrt vsake ladje vsebuje točne podatke, ki so značilni za posamezno ladjo; in

.13 zagotavljanje, da se izvajajo in vzdržujejo kakršnikoli alternativni ali enakovredni ukrepi, odobreni za posamezno ladjo ali skupino ladij.

12. VARNOSTNI URADNIK LADJE

12.1 Na vsaki ladji se imenuje varnostni uradnik ladje.

12.2 Poleg nalog in odgovornosti varnostnega uradnika ladje, ki so določene drugje v tem delu kodeksa, te med drugim vključujejo:

.1 opravljanje rednih varnostnih pregledov ladje, da se zagotovi ohranjanje ustreznih zaščitnih ukrepov;

.2 vzdrževanje in nadzorovanje izvajanja varnostnega načrta ladje, vključno s kakršnimi koli spremembami načrta;

.3 usklajevanje varnostnih vidikov ravnanja s tovorom in ladijskim zalogami z drugim osebjem na krovu in ustreznimi varnostnimi uradniki pristanišč;

.4 predloge o spremembah varnostnega načrta ladje;

.5 sporočanje varnostnemu uradniku družbe kakršnih koli pomanjkljivosti in neskladij, odkritih med notranjimi revizijami, rednimi pregledi, varnostnimi pregledi in preverjanjem skladnosti, ter uresničevanje kakršnih koli korektivnih ukrepov;

.6 izboljšanje osveščenosti glede zaščite in pazljivosti na krovu;

.7 zagotavljanje, da je imelo osebje na krovu ustrezno usposabljanje;

.8 poročanje o vseh varnostnih nezgodah;

.9 usklajevanje izvajanja varnostnega načrta ladje z varnostnim uradnikom družbe in ustreznim varnostnim uradnikom pristanišča; in

.10 zagotavljanje ustreznega delovanja, preizkušanja, umerjanja in vzdrževanja varnostne opreme, če ta obstaja.

13. USPOSABLJANJE, URJENJE IN VAJE V ZVEZI Z ZAŠČITO LADJE

13.1 Varnostni uradnik družbe in ustrezno osebje na kopnem so si pridobili znanje in se usposabljali ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa.

13.2 Varnostni uradnik ladje si je pridobil znanje in se usposabljal ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa.

13.3 Osebje na krovu, ki ima posebne naloge in odgovornosti v zvezi z zaščito, razume svoje odgovornosti za zaščito ladje, kot so navedene v varnostnem načrtu ladje, in ima ustrezno znanje in sposobnosti za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene, ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa.

13.4 Da bi zagotovili učinkovito izvajanje varnostnega načrta ladje, se v ustreznih časovnih razmikih opravi urjenje ob upoštevanju vrste ladje, menjave ladijskega osebja, pristanišč, kjer namerava ladja imeti postanke, in drugih ustreznih okoliščin, pri čemer se upoštevajo smernice iz dela B tega kodeksa.

13.5 Varnostni uradnik družbe zagotovi učinkovito usklajevanje in izvajanje varnostnih načrtov ladij, tako da v ustreznih časovnih razmikih sodeluje pri vajah, ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

14. ZAŠČITA PRISTANIŠČ

14.1 Pristanišče mora delovati v skladu s stopnjami zaščite, ki jih je določila vlada pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja. Zaščitni ukrepi in postopki se v pristaniščih uporabljajo na takšen način, da čimmanj ovirajo ali zadržujejo potnike, ladjo, ladijsko osebje, obiskovalce, blago in storitve.

14.2 Na stopnji zaščite 1 je treba s pomočjo ustreznih ukrepov in ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa v vseh pristaniščih opraviti naslednje dejavnosti, da se opredelijo varnostne nezgode in sprejmejo preventivni ukrepi proti njim:

.1 zagotavljanje opravljanja vseh nalog v zvezi z zaščito pristanišča;

.2 nadzor dostopa do pristanišča;

.3 nadzor pristanišča, vključno z območjem (območji), kjer so sidrišča in privezi;

.4 nadzor območij z omejenim dostopom, da se zagotovi dostop samo pooblaščenim osebam;

.5 nadzor ravnanja s tovorom;

.6 nadzor ravnanja z ladijskimi zalogami; in

.7 zagotavljanje, da so sredstva za sporočanje informacij o zaščiti vedno na razpolago.

14.3 Na stopnji zaščite 2 se ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa za vsako dejavnost, navedeno v oddelku 14.2, izvajajo dodatni zaščitni ukrepi, opredeljeni v varnostnem načrtu pristanišča.

14.4 Na stopnji zaščite 3 se ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa za vsako dejavnost, navedeno v oddelku 14.2, izvajajo nadaljnji posebni zaščitni ukrepi, opredeljeni v varnostnem načrtu pristanišča.

14.4.1 Poleg tega morajo na stopnji zaščite 3 pristanišča upoštevati in izvajati kakršna koli navodila v zvezi z zaščito, ki jih dobijo od vlade pogodbenice, na katere ozemlju se nahajajo.

14.5 Ko je varnostni uradnik pristanišča seznanjen, da ima ladja težave z izpolnjevanjem zahtev iz poglavja XI-2 ali tega dela ali z izvajanjem ustreznih ukrepov in postopkov, navedenih v varnostnem načrtu ladje, ali v primeru stopnje zaščite 3 z upoštevanjem kakršnih koli navodil v zvezi z zaščito, ki jih je dobila od vlade pogodbenice, na katere ozemlju se nahaja pristanišče, se varnostni uradnik pristanišča in varnostni uradnik ladje povežeta in uskladita ustrezne ukrepe.

14.6 Ko je varnostni uradnik pristanišča seznanjen, da ima ladja višjo stopnjo zaščite kot pristanišče, o tem obvesti pristojni organ in se poveže z varnostnim uradnikom ladje, s katerim po potrebi uskladita ustrezne ukrepe.

15. OCENA VARNOSTI PRISTANIŠČ

15.1 Ocenjevanje varnosti pristanišč je osnoven in sestaven del postopka oblikovanja in posodabljanja varnostnega načrta pristanišča.

15.2 Varnost pristanišča ocenjuje vlada pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja pristanišče. Vlada pogodbenica lahko pooblasti priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, da oceni varnost posameznega pristanišča, ki se nahaja na njenem ozemlju.

15.2.1 Ko varnost pristanišča oceni priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov, vlada pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja pristanišče, pregleda to oceno in potrdi, da je v skladu s tem delom kodeksa.

15.3 Osebe, ki opravljajo oceno, so ustrezno usposobljene za ocenjevanje varnosti pristanišča v skladu s tem oddelkom in ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa.

15.4 Ocene varnosti pristanišč se redno pregledujejo in posodabljajo ob upoštevanju spreminjajočih se groženj in/ali manjših sprememb v pristanišču; vedno se pregledajo in posodobijo, kadar pride do večjih sprememb v pristanišču.

15.5 Ocenjevanje varnosti pristanišča vključuje vsaj naslednje elemente:

.1 opredelitev in oceno pomembne lastnine in infrastrukture, za katero je pomembno, da se zaščiti;

.2 opredelitev možnih groženj za lastnino in infrastrukturo ter verjetnosti, da bo do njih prišlo, da se določijo zaščitni ukrepi in se razvrstijo po prednosti;

.3 opredelitev, izbira in prednostna razvrstitev protiukrepov in sprememb postopkov ter njihove stopnje učinkovitosti glede odstranjevanja šibkih točk; in

.4 opredelitev šibkih točk, vključno s človeškimi dejavniki, v infrastrukturi, politikah in postopkih.

15.6 Vlada pogodbenica lahko omogoči, da ocena varnosti pristanišča zajema več kot eno pristanišče, če imajo ta pristanišča podobnega upravljavca, lokacijo, opremo in zasnovo. Vse vlade pogodbenice, ki omogočijo takšen dogovor, sporočijo Organizaciji podatke v zvezi z njim.

15.7 Ko je ocena varnosti pristanišča zaključena, se pripravi poročilo, v katerem je povzetek poteka ocenjevanja, opis vseh šibkih točk, ki so bile odkrite pri ocenjevanju, in opis protiukrepov, ki bi jih lahko uporabili proti vsaki od teh šibkih točk. Poročilo je zaščiteno pred nedovoljenim dostopom ali razkritjem.

16. VARNOSTNI NAČRT PRISTANIŠČA

16.1 Za vsako pristanišče se na podlagi ocene varnostni pristanišča pripravi in vzdržuje varnostni načrt pristanišča, ki je primeren za stik ladja/pristaniško območje. Načrt predvideva tri stopnje zaščite, opredeljene v tem delu kodeksa.

16.1.1 V skladu z določbami oddelka 16.2 lahko varnostni načrt posameznega pristanišča pripravi priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov.

16.2 Varnostni načrt pristanišča odobri vlada pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja pristanišče.

16.3 Takšen načrt se pripravi ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa in je zapisan v delovnem jeziku pristanišča. Načrt predvideva vsaj naslednje:

.1 ukrepe, namenjene preprečevanju vnosa orožja, drugih nevarnih snovi in naprav, namenjenih uporabi proti ljudem, ladjam ali pristaniščem, ki jih ni dovoljeno nositi, v pristanišče ali na krov ladje;

.2 ukrepe, namenjene preprečevanju nedovoljenega dostopa do pristanišča, ladij, ki so privezane tam, ali do območij z omejenim dostopom v pristanišču;

.3 postopke za odzivanje na ogrožanje varnosti ali kršitve varnosti, vključno z določbami za ohranjanje ključnih dejavnosti pristanišča ali stika ladja/pristaniško območje;

.4 postopke za odzivanje na kakršna koli navodila v zvezi z zaščito, ki jih lahko da vlada pogodbenica, na katere ozemlju je pristanišče, na stopnji zaščite 3;

.5 postopke za evakuacijo v primeru ogrožene varnosti ali kršitev varnosti;

.6 naloge osebja pristanišča, zadolženega za zaščito, in drugega osebja pristanišča v zvezi z zaščito;

.7 postopke za povezovanje z zaščitnimi dejavnostmi ladje;

.8 postopke za redni pregled in posodabljanje načrta;

.9 postopke za poročanje o varnostnih nezgodah;

.10 podatke o varnostnem uradniku pristanišča, vključno s podatki, kje je na voljo 24 ur na dan, da se lahko vzpostavi stik z njim;

.11 ukrepe za zagotavljanje varnosti informacij, ki jih vsebuje načrt;

.12 ukrepe, namenjene zagotavljanju učinkovite varnosti tovora in opreme za prekladanje tovora v pristanišču;

.13 postopke za revizijo varnostnega načrta pristanišča;

.14 postopke za odzivanje v primeru, da se na ladji v pristanišču sproži ladijski sistem opozarjanja na nevarnost; in

.15 postopke, ki omogočajo dostop na kopno za ladijsko osebje ali menjavo osebja in dostop do ladje za obiskovalce, vključno s predstavniki organizacij za socialno skrbstvo pomorščakov in organizacij dela.

16.4 Osebje, ki opravlja notranjo revizijo zaščitnih dejavnosti, opredeljenih v načrtu, ali ocenjuje njihovo izvajanje, ni povezano z dejavnostmi, ki se pregledujejo, razen če to ni neizvedljivo zaradi velikosti in vrste pristanišča.

16.5 Varnostni načrt pristanišča se lahko združi z varnostnim načrtom pristanišča ali katerim koli drugim načrtom pristanišča za ukrepanje ob nesrečah ali pa je del teh načrtov.

16.6 Vlada pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja pristanišče, določi, katere spremembe varnostnega načrta pristanišča se ne izvajajo, če ne odobri ustreznih sprememb načrta.

16.7 Načrt se lahko hrani tudi v elektronski obliki. V tem primeru je zaščiten s postopki, namenjenimi preprečevanju nepooblaščenega izbrisa, uničenja ali spreminjanja.

16.8 Načrt je zaščiten pred nedovoljenim dostopom ali razkritjem.

16.9 Vlada pogodbenica lahko omogoči, da ocena varnosti pristanišča zajema več kot en pristanišče, če imajo podobnega upravljavca, lokacijo, opremo in zasnovo. Vse vlade pogodbenice, ki omogočijo takšen nadomesten dogovor, sporočijo Organizaciji podatke v zvezi z njim.

17. VARNOSTNI URADNIK PRISTANIŠČA

17.1 V vsakem pristanišču se imenuje varnostni uradnik pristanišča. Ista oseba je lahko imenovana za varnostnega uradnika enega ali več pristaniških objekov.

17.2 Naloge in odgovornosti varnostnega uradnika pristanišča vključujejo poleg tistih, ki so določene drugje v tem delu kodeksa, med drugim tudi naslednje:

.1 opravljanje prvotnega obsežnega varnostnega pregleda pristanišča, ob upoštevanju ustrezne ocene varnosti pristanišča;

.2 zagotavljanje priprave in vzdrževanja varnostnega načrta pristanišča;

.3 izvajanje varnostnega načrta pristanišča;

.4 opravljanje rednih varnostnih pregledov pristanišča, da se zagotovi ohranjanje ustreznih varnostnih ukrepov;

.5 priporočanje in vključevane sprememb, če je to primerno, v varnostni načrt pristanišča, da se odpravijo pomanjkljivosti in se načrt posodobi zaradi sprememb v pristanišču.

.6 izboljšanje osveščenosti glede zaščite in pazljivosti osebja pristanišča;

.7 zagotavljanje, da je imelo osebje, odgovorno za varnost pristanišča, ustrezno usposabljanje;

.8 poročanje ustreznim organom o dogodkih, ki ogrožajo varnost pristanišča, in vodenje evidence takšnih dogodkov;

.9 usklajevanje izvajanja varnostnega načrta pristanišča z ustreznimi varnostnimi uradniki družb in ustreznimi varnostnimi uradniki ladij;

.10 usklajevanje z varnostnimi službami, če je to primerno;

.11 zagotavljanje, da so izpolnjena merila za osebje, odgovorno za varnost pristanišča;

.12 zagotavljanje ustreznega delovanja, preizkušanja, umerjanja in vzdrževanja varnostne opreme, če ta obstaja; in

.13 na prošnjo varnostnih uradnikov pomoč tem uradnikom ladij pri ugotavljanju identitete oseb, ki bi se rade vkrcale na ladjo.

17.3 Varnostni uradnik pristanišča ima vso potrebno podporo za izpolnjevanje svojih nalog in odgovornosti, določenih v poglavju XI-2 in tem delu kodeksa.

18. USPOSABLJANJE, URJENJE IN VAJE V ZVEZI Z VARNOSTJO PRISTANIŠČ

18.1 Varnostni uradnik pristanišča in ustrezno varnostno osebje pristanišča so si pridobili znanje in se usposabljali ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa.

18.2 Osebje pristanišča, ki ima posebne naloge v zvezi z zaščito, razume svoje naloge in odgovornosti za varnost pristanišča, kot so navedene v varnostnem načrtu pristanišča, in ima ustrezno znanje ter sposobnosti za opravljanje nalog, ki so mu dodeljene, ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa.

18.3 Da bi zagotovili učinkovito izvajanje varnostnega načrta pristanišča, se v ustreznih časovnih razmikih opravi urjenje ob upoštevanju načinov delovanja pristanišča, menjave osebja pristanišča, vrste ladij, ki uporabljajo pristanišče, in drugih ustreznih okoliščin, ob upoštevanju smernic iz dela B tega kodeksa.

18.4 Varnostni uradnik pristanišča zagotovi učinkovito usklajevanje in izvajanje varnostnega načrta pristanišča, tako da v ustreznih časovnih razmikih sodeluje pri vajah, ob upoštevanju smernic iz dela B Kodeksa ISPS.

19. PREVERJANJE IN CERTIFICIRANJE LADIJ

19.1 Preverjanja

19.1.1 Vsaka ladja, za katero se uporablja ta del kodeksa, je predmet preverjanj, določenih v nadaljevanju:

.1 začetnega preverjanja preden začne ladja opravljati dejavnost ali pred prvo izdajo obveznega spričevala v skladu z oddelkom 19.2, ki vključuje popolno preverjanje sistema za zaščito ladje in vse pripadajoče opreme za zaščito, zajete z ustreznimi določbami poglavja XI-2, tega dela kodeksa in odobrenega varnostnega načrta ladje. S tem preverjanjem se zagotovi, da sistem za zaščito in vsa pripadajoča oprema za zaščito ladje v celoti izpolnjuje ustrezne zahteve poglavja XI-2 in tega dela kodeksa, je v zadovoljivem stanju in ustreza potrebam storitev, ki jim je namenjena ladja;

.2 preverjanja ob obnovitvi spričevala v časovnih razmikih, ki jih določi uprava, vendar niso daljši kot pet let, razen kadar se uporablja oddelek 19.3. S tem preverjanjem se zagotovi, da sistem za zaščito in vsa pripadajoča oprema za zaščito ladje v celoti izpolnjuje ustrezne zahteve poglavja XI-2, tega dela kodeksa in odobrenega varnostnega načrta ladje, je v zadovoljivem stanju in ustreza potrebam storitev, ki jim je namenjena ladja;

.3 vsaj enega vmesnega preverjanja. Če se opravi samo eno vmesno preverjanje, se opravi med drugo in tretjo obletnico izdaje spričevala, kot je določeno v pravilu I/2(n). Vmesno preverjanje vključuje pregled sistema za zaščito in vse pripadajoče opreme za zaščito ladje, da se zagotovi, da je še vedno v zadovoljivem stanju za potrebe storitev, ki jim je namenjena ladja. Vmesna preverjanja se zaznamujejo v spričevalu;

.4 kakršnih koli dodatnih preverjanj, ki jih določi uprava.

19.1.2 Preverjanje ladij opravljajo uradniki uprave. Vendar pa lahko uprava zaupa preverjanja priznani organizaciji za izvajanje zaščitnih ukrepov iz pravila XI-2/1.

19.1.3 Zadevna uprava v vsakem primeru v celoti zagotovi, da je preverjanje popolno in učinkovito, in se obveže, da bo zagotovila potrebne ukrepe za izpolnjevanje te obveznosti.

19.1.4 Sistem za zaščito in vsa pripadajoča oprema za zaščito ladje se po preverjanju vzdržuje na takšen način, da je v skladu z določbami pravil XI-2/4.2 in XI-2/6, tega dela kodeksa in odobrenega varnostnega načrta ladje. Potem ko je bilo opravljeno kakršno koli preverjanje v skladu z oddelkom 19.1.1, se brez odobritve uprave ne uvedejo nobene spremembe sistema za zaščito in kakršne koli pripadajoče opreme za zaščito ladje ali odobrenega varnostnega načrta ladje.

19.2 Izdaja spričevala ali vnašanje zaznamkov v spričevalo

19.2.1 Mednarodno spričevalo o zaščiti ladje se izda po začetnem preverjanju ali preverjanju ob obnovitvi spričevala v skladu z določbami oddelka 19.1.

19.2.2 To spričevalo izda ali vanj vnese zaznamek uprava oziroma priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki deluje v imenu uprave.

19.2.3 Druga vlada pogodbenica lahko da na prošnjo uprave pobudo za preverjanje ladje in ladji izda ali odobri izdajo mednarodnega spričevala o zaščiti ladje, če so po njenem mnenju izpolnjene določbe oddelka 19.1.1, in po potrebi vnese zaznamek ali odobri vnašanje zaznamka v to spričevalo na ladji, v skladu s tem kodeksom.

19.2.3.1 Kopija spričevala in kopija poročila o preverjanju se čimprej pošljeta upravi, ki ju zahteva.

19.2.3.2 Spričevalo, izdano na tak način, vsebuje izjavo, da je bilo izdano na prošnjo uprave, in ima enako veljavo ter se priznava na enak način kot spričevalo, izdano v skladu z oddelkom 19.2.2.

19.2.4 Mednarodno spričevalo o zaščiti ladje je oblikovano v skladu z vzorcem, ki se nahaja v dodatku k temu kodeksu. Če uporabljeni jezik ni angleščina, francoščina ali španščina, se v besedilo vključi prevod v enega teh jezikov.

19.3 Trajanje in veljavnost spričevala

19.3.1 Mednarodno spričevalo o zaščiti ladje se izda za obdobje, ki ga določi uprava in ni daljše kot pet let.

19.3.2 Kadar se preverjanje ob obnovitvi spričevala opravi v roku treh mesecev pred iztekom obstoječega spričevala, začne novo spričevalo veljati z dnem, ko je opravljeno preverjanje ob obnovitvi in velja največ pet let od dne, ko je poteklo obstoječe spričevalo.

19.3.2.1 Kadar se preverjanje ob obnovitvi spričevala opravi po izteku obstoječega spričevala, začne novo spričevalo veljati z dnem, ko je opravljeno preverjanje ob obnovitvi, in velja največ pet let od dne, ko je poteklo obstoječe spričevalo.

19.3.2.2 Kadar se preverjanje ob obnovitvi spričevala več kot tri mesece pred iztekom obstoječega spričevala, začne novo spričevalo veljati z dnem, ko je opravljeno preverjanje ob obnovitvi, in velja največ pet let od tega dne.

19.3.3 Če se spričevalo izda za obdobje, krajše od petih let, lahko uprava po izteku spričevala podaljša njegovo veljavnost na najdaljše obdobje, ki je določeno v oddelku 19.3.1, če se ustrezno opravijo preverjanja iz oddelka 19.1.1, ki jih je treba opraviti, kadar se spričevalo izda za obdobje petih let.

19.3.4 Če je bil opravljen pregled ob obnovitvi, novega spričevala pa ni mogoče izdati ali dostaviti na krov ladje pred iztekom obstoječega spričevala, lahko uprava ali priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki deluje v imenu uprave, vnese zaznamek v obstoječe spričevalo; to spričevalo potem šteje kot veljavno za nadaljnje obdobje, ki ni daljše od petih mesecev po datumu izteka.

19.3.5 Če ladja ob izteku spričevala ni v pristanišču, kjer bi jo morali preveriti, lahko uprava podaljša obdobje veljavnosti spričevala, vendar se to podaljšanje odobri samo zato, da lahko ladja pripluje do pristanišča, kjer jo bodo preverili, in le v primerih, kjer se to zdi ustrezno in smiselno. Nobeno spričevalo se ne podaljša za obdobje, daljše od treh mesecev; ladja z odobrenimi podaljšanjem pa po vplutju v pristanišče, kjer jo bodo preverili, na podlagi tega podaljšanja nima pravice zapustiti pristanišča brez novega spričevala. Po opravljenem preverjanju ob obnovitvi spričevala velja novo spričevalo največ pet let od dne, ko je pred odobritvijo podaljšanja poteklo obstoječe spričevalo.

19.3.6 Spričevalo, izdano ladji, ki opravlja kratka potovanja, in ni bilo podaljšano v skladu z zgoraj navedenimi določbami tega oddelka, lahko uprava podaljša za dodatno obdobje največ en mesec po datumu izteka, navedenem na spričevalu. Po opravljenem preverjanju ob obnovitvi spričevala velja novo spričevalo največ pet let od dne, ko je pred odobritvijo podaljšanja poteklo obstoječe spričevalo.

19.3.7 Če se vmesno preverjanje opravi pred rokom, določenim v oddelku 19.1.1, potem:

.1 se datum izteka, naveden na spričevalu, spremeni z zaznamkom datuma, do katerega lahko potečejo največ tri leta od dne, ko je bilo opravljeno vmesno preverjanje;

.2 lahko datum izteka ostane nespremenjen, če se opravi eno ali več dodatnih preverjanj, tako da niso preseženi najdaljši časovni razmiki med preverjanji, predpisani v oddelku 19.1.1.

19.3.8 Spričevalo, izdano v skladu z oddelkom 19.2, preneha veljati v katerem koli od naslednjih primerov:

.1 če se ustrezna preverjanja ne opravijo v rokih, določenih v oddelku 19.1.1;

.2 če v spričevalu niso vneseni zaznamki v skladu z oddelkom 19.1.1.3 in 19.3.7.1, če je to primerno;

.3 kadar družba prevzame odgovornost za upravljanje ladje, ki je prej ni upravljala; in

.4 kadar ladja zamenja svojo državo zastave.

19.3.9 V primeru:

.1 da ladja zamenja svojo zastavo z zastavo druge vlade pogodbenice, vlada pogodbenica, pod katere zastavo je imela ladja prej pravico pluti, čimprej pošlje novi upravi kopije mednarodnega spričevala o zaščiti ladje, ki ga je imela ladja pred zamenjavo, ali vse informacije v zvezi z njim, in kopije razpoložljivih poročil o preverjanjih, ali

.2 da družba prevzame odgovornost za upravljanje ladje, ki je prej ni upravljala, prejšnja družba čimprej pošlje novi družbi kopije vseh informacij v zvezi z mednarodnim spričevalom o zaščiti ladje ali informacij, ki so potrebne za preverjanja, navedena v oddelku 19.4.2.

19.4 Začasno spričevalo

19.4.1 Spričevala, opredeljena v oddelku 19.2, se izdajo samo, kadar je uprava, ki izdaja spričevalo, v celoti prepričana, da ladja izpolnjuje zahteve oddelka 19.1. Vendar pa lahko po 1. juliju 2004 v naslednjih primerih:

.1 kadar je ladja brez spričevala, ko je dobavljena ali preden začne ali ponovno začne opravljati storitve;

.2 kadar ladja zamenja zastavo vlade pogodbenice z zastavo druge vlade pogodbenice;

.3 kadar ladja zamenja zastavo države, ki ni vlada pogodbenica, z zastavo vlade pogodbenice; ali

.4 kadar družba prevzame odgovornost za upravljanje ladje, ki je prej ni upravljala;

dokler se ne izda spričevalo iz oddelka 19.2, uprava da pobudo za izdajo začasnega mednarodnega spričevala o zaščiti ladje v obliki, ki ustreza vzorcu iz dodatka k temu delu kodeksa.

19.4.2 Začasno mednarodno spričevalo o zaščiti ladje se izda samo, ko uprava ali priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov v imenu uprave, preveri, da:

.1 je bilo opravljeno ocenjevanje varnosti ladje, predpisano v tem delu kodeksa;

.2 se na krovu nahaja kopija varnostnega načrta ladje, ki izpolnjuje zahteve iz poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa, ki je bil predložen v pregled in odobren ter ga na ladji tudi izvajajo;

.3 je na ladji ladijski sistem opozarjanja na nevarnost, ki izpolnjuje zahteve pravila XI-2/6, če je to obvezno;

.4 je varnostni uradnik družbe:

.1 zagotovil:

.1 da bil varnostni načrta ladje pregledan in je v skladu s tem delom kodeksa;

.2 da je bil načrt predložen v odobritev; in

.3 da se načrt izvaja na ladji; in

.2 pripravil potrebne ukrepe, vključno v zvezi z urjenji, vajami in notranjimi revizijami, s pomočjo katerih se varnostni uradnik družbe prepriča, da bo ladja uspešno opravila obvezno preverjanje v skladu z oddelkom 19.1.1.1 v roku šestih mesecev;

.5 so bili sprejeti ustrezni ukrepi za opravljanje obveznih preverjanj v skladu z oddelkom 19.1.1.1;

.6 so poveljnik ladje, varnostni uradnik ladje in drugo ladijsko osebje s posameznimi varnostnimi nalogami seznanjeni s svojimi nalogami in odgovornostmi, kot so opredeljene v tem delu kodeksa; in z ustreznimi določbami varnostnega načrta ladje, ki se nahaja na krovu; so jim bile te informacije zagotovljene v delovnem jeziku ladijskega osebja ali v jezikih, ki jih razumejo; in

.7 varnostni uradnik ladje izpolnjuje zahteve iz tega delu kodeksa.

19.4.3 Začasno mednarodno spričevalo o zaščiti ladje lahko izda uprava ali priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki je bila pooblaščena, da deluje v njenem imenu.

19.4.4 Začasno mednarodno spričevalo o zaščiti ladje velja šest mesecev ali do izdaje spričevala, predpisanega v oddelku 19.2, odvisno od tega, kaj se zgodi prej, in ga ni mogoče podaljšati.

19.4.5 Nobena vlada pogodbenica ne da pobude, da se ladji naknadno izda drugo začasno mednarodno spričevalo o zaščiti ladje, če je po mnenju uprave ali priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov eden od razlogov, zaradi katerega je ladja zaprosila za takšno spričevalo, da bi se izognila popolni skladnosti s poglavjem XI-2 in tem delom kodeksa po izteku veljavnosti prvega začasnega spričevala, določenega v oddelku 19.4.4.

19.4.6 Za namen pravila XI-2/9 se lahko vlade pogodbenice, preden sprejmejo začasno mednarodno spričevalo o zaščiti ladje kot veljavno, prepričajo, da so izpolnjene zahteve oddelkov od 19.4.2.4 do 19.4.2.6."

Dodatek k delu A

Dodatek 1

Vzorec mednarodnega spričevala o zaščiti ladje

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

Dodatek 2

Vzorec začasnega mednarodnega spričevala o zaščiti ladje

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

"DEL B

SMERNICE V ZVEZI Z DOLOČBAMI POGLAVJA XI-2 PRILOGE K MEDNARODNI KONVENCIJI O VARSTVU ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA NA MORJU IZ LETA 1974, KAKOR JE BILA SPREMENJENA, IN DELOM A TEGA KODEKSA

1. UVOD

Splošno

1.1 V preambuli k temu kodeksu je navedeno, da poglavje XI-2 in del A tega kodeksa vzpostavljata nov mednarodni okvir ukrepov za izboljševanje pomorske varnosti, s pomočjo katerega lahko ladje in pristanišča sodelujejo pri odkrivanju in odvračanju dejanj, ki ogrožajo varnost v sektorju pomorskih prevozov.

1.2 Ta uvod na kratko povzema postopke, predvidene v zvezi z oblikovanjem in uresničevanjem ukrepov in dogovorov za doseganje in ohranjanje skladnosti z določbami poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa, ter opredeljuje glavne elemente, v zvezi s katerimi nudi smernice. Smernice so navedene v odstavkih od 2 do 19. V uvodu so določeni tudi osnovni pomisleki, ki jih je treba upoštevati pri razmišljanju o uporabi smernic v zvezi z ladjami in pristanišči.

1.3 Tudi če bralca zanimajo samo ladje, resnično priporočamo, da prebere ta del kodeksa kot celoto, predvsem odstavke, ki se nanašajo na pristanišča. Enako velja za tiste, ki jih zanimajo predvsem pristanišča; preberejo naj tudi odstavke, ki se nanašajo na ladje.

1.4 Smernice v naslednjih odstavkih se nanašajo predvsem na zaščito ladje, kadar se nahaja v pristanišču. Vendar se lahko zgodi, da ladja predstavlja grožnjo za pristanišče, na primer, ker se lahko, ko je že zasidrana v pristanišču, uporablja kot baza, iz katere se lahko izvaja napad. Pri razmišljanju o ustreznih zaščitnih ukrepih zaradi ogrožanja varnosti z ladje morajo osebe, ki se ukvarjajo z oceno varnosti pristanišč ali s pripravo varnostnega načrta pristanišča, razmišljati o ustreznih prilagoditvah smernic, navedenih v naslednjih odstavkih.

1.5 Bralcu svetujemo, da ničesar iz tega dela kodeksa ne bere ali razlaga v neskladju s katero koli določbo poglavja XI-2 ali dela A tega kodeksa, in da navedene določbe vedno prevladajo nad kakršnimi koli nenamernimi neskladnostmi, ki bi lahko bile nenamerno izražene v tem delu kodeksa. Smernice, navedene v tem delu kodeksa, je treba vedno prebrati, razlagati in uporabljati na način, ki je skladen s cilji in načeli, določenimi v poglavju XI-2 in delu A tega kodeksa.

Odgovornosti vlad pogodbenic

1.6 Odgovornosti vlad pogodbenic v skladu z določbami iz poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa med drugim vključujejo tudi:

- določanje ustrezne stopnje zaščite,

- odobritev varnostnega načrta ladje in ustreznih sprememb predhodno odobrenega načrta,

- preverjanje skladnosti ladij z določbami iz poglavja XI-2 in delom A tega kodeksa ter izdajanje mednarodnega spričevala o zaščiti ladje,

- ugotavljanje, katera pristanišča na njihovem ozemlju morajo imenovati varnostnega uradnika pristanišča, ki bo odgovoren za pripravo varnostnega načrta pristanišča,

- zagotavljanje opravljanja in odobritve ocene varnosti pristanišča in kakršnih koli kasnejših sprememb predhodno odobrenih ocen,

- odobritev varnostnega načrta pristanišča in kakršnih koli nadaljnjih sprememb predhodno odobrenega načrta,

- izvajanje ukrepov v zvezi z nadzorom in skladnostjo,

- preverjanje odobrenih načrtov, in

- posredovanje informacij Mednarodni pomorski organizaciji ter pomorskemu gospodarstvu in pristaniščem.

1.7 Vlade pogodbenice lahko imenujejo ali določijo imenovane organe v vladi, da v zvezi s pristanišči opravljajo svoje zaščitne naloge v skladu s poglavjem XI-2 in delom A tega kodeksa ter omogočijo priznanim organizacijam za izvajanje zaščitnih ukrepov, da opravijo določeno delo v zvezi s pristanišči; vendar pa končno odločitev o sprejetju in odobritvi tega dela sprejme vlada pogodbenica ali imenovani organ. Prav tako lahko uprave pooblastijo priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov za opravljanje določenih zaščitnih nalog v zvezi z ladjami. Za opravljanje naslednjih dolžnosti in dejavnosti ni mogoče pooblastit priznanih organizacij za izvajanje zaščitnih ukrepov:

- določanje ustrezne stopnje zaščite,

- ugotavljanje, katero od pristanišč, ki se nahajajo na ozemlju vlade pogodbenice, mora imenovati varnostnega uradnika pristanišča in pripraviti varnostni načrt pristanišča,

- odobritev ocene varnosti pristanišča ali kakršnih koli kasnejših sprememb predhodno odobrene ocene,

- odobritev varnostnega načrta pristanišča ali kakršnih koli kasnejših sprememb predhodno odobrenega načrta,

- izvajanje ukrepov v zvezi z nadzorom in skladnostjo, in

- določanje zahtev glede izjave o zaščitnih ukrepih.

Določanje ustrezne stopnje zaščite

1.8 Določanje stopnje zaščite v določenem času je odgovornost vlad pogodbenic in lahko velja za ladje ali pristanišča. Del A tega kodeksa opredeljuje tri stopnje zaščite za mednarodno uporabo. To so:

- stopnja zaščite 1; normalna stopnja, na kateri ladje in pristanišča delujejo normalno,

- stopnja zaščite 2; povišana stopnja, ki se uporablja, dokler obstaja povečano tveganje varnostne nezgode, in

- stopnja zaščite 3; izjemna stopnja, ki se uporablja, dokler obstaja verjetno ali neizbežno tveganje, da bo prišlo do varnostne nezgode.

Družba in ladja

1.9 Katera koli družba, ki upravlja z ladjami, za katere velja poglavje XI-2 in del A tega kodeksa, mora imenovati varnostnega uradnika družbe in varnostnega uradnika za vsako od svojih ladij. Dolžnosti, odgovornosti in zahteve glede usposobljenosti teh uradnikov ter zahteve glede urjenja in vaj so opredeljene v delu A tega kodeksa.

1.10 Varnostni uradnik družbe je med drugim zadolžen, da zagotovi, da se pravilno opravi ocena varnosti ladje, da se pripravi varnostni načrt ladje in se predloži za odobritev upravi ali v imenu uprave; potem se hrani na krovu vsake ladje, za katero velja del A tega kodeksa, in v zvezi s katero je bila ta oseba imenovana za varnostnega uradnika družbe.

1.11 V varnostnem načrtu ladje morajo biti navedeni vsi izvedbeni in fizični zaščitni ukrepi, ki jih mora ladja sprejeti, da bi zagotovila stalno delovanje na stopnji zaščite 1. Ta načrt mora vključevati tudi dodatne ali bolj intenzivne varnostne ukrepe, ki jih lahko ladja sprejme, kadar mora preiti na stopnjo zaščite 2 in delovati na tej stopnji zaščite, če ima takšna navodila. V tem načrtu morajo biti navedeni tudi možni pripravljalni ukrepi, ki jih lahko ladja sprejme, da omogoči takojšen odziv na navodila, ki jih ladji lahko izdajo osebe, ki se na stopnji zaščite 3 odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bi lahko prišlo do takšne nezgode.

1.12 Ladje, za katere veljajo zahteve iz poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa, morajo imeti varnostni načrt ladje, ki ga odobri uprava ali je odobren v njenem imenu, in morajo delovati v skladu s tem načrtom. Varnostni uradnik družbe in varnostni uradnik ladje morata nadzorovati stalno ustreznost in učinkovitost načrta, vključno z opravljanjem notranjih revizij. Spremembe katerega koli elementa odobrenega načrta, za katerega je uprava ugotovila, da jo je treba odobriti, morajo biti oddane v pregled in potrditev, preden se vključijo v odobreni načrt in preden jih začne uporabljati ladja.

1.13 Ladja mora imeti mednarodno spričevalo o zaščiti ladje, v katerem je navedeno, da izpolnjuje zahteve poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa. V Delu A tega kodeksa so navedene določbe v zvezi s preverjanjem in certificiranjem tega, ali ladje izpolnjujejo zahteve pri prvem preverjanju, preverjanju ob obnovitvi spričevala in pri vmesnem preverjanju.

1.14 Ko se ladja nahaja v pristanišču ali pluje proti pristanišču vlade pogodbenice, ima vlada pogodbenica v skladu z določbami pravila XI-2/9 pravico, da izvaja različne ukrepe v zvezi z nadzorom in skladnostjo te ladje. Ladjo pregleda pristojna pomorska inšpekcija, vendar ti pregledi običajno ne vključujejo preverjanja varnostnega načrta ladje, razen v posebnih okoliščinah. Za ladjo lahko veljajo tudi dodatni nadzorni ukrepi, če vlada pogodbenica izvaja ukrepe v zvezi z nadzorom in skladnostjo in ima razlog za mnenje, da je bila varnost na ladji ali v pristaniščih, kjer se je nahajala, ogrožena.

1.15 Ladja mora imeti na krovu tudi podatke, ki jih mora na zahtevo izročiti vladam pogodbenicam; v tej dokumentaciji mora biti navedeno, kdo je odgovoren za zaposlovanje ladijskega osebja in za odločanje o različnih dejavnikih, ki vplivajo na zaposlovanje na ladji.

Pristanišče

1.16 Vsaka vlada pogodbenica mora zagotoviti pripravo ocene varnosti pristanišča za vsako pristanišče, ki se nahaja na njenem ozemlju, kjer se oskrbujejo ladje na mednarodnih potovanjih. To oceno lahko opravijo vlada pogodbenica, imenovani organ ali priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov. Opravljeno oceno varnosti pristanišča morata odobriti zadevna vlada pogodbenica ali imenovani organ. Odgovornosti za odobritev načrta ni mogoče prenesti na drugo osebo. Ocene varnosti pristanišč je treba redno pregledovati.

1.17 Ocena varnosti pristanišča je v osnovi analiza tveganja vseh vidikov delovanja pristanišča, v kateri se ugotovi, kateri deli pristanišča so bolj ranljivi za napad in/ali za katere dele pristanišča je bolj verjetno, da bodo napadeni. Tveganje glede varnosti je grožnja, da bo prišlo do napada, v povezavi z ranljivostjo tarče in posledicami napada.

Ocena mora vključevati naslednje dejavnike:

- ugotovitev zaznane grožnje pristaniščem in infrastrukturi,

- opredelitev potencialnih šibkih točk, in

- predvidene posledice nezgod.

Po zaključku analize bo mogoče oblikovati splošno oceno stopnje tveganja. S pomočjo ocene varnosti pristanišča bo mogoče ugotoviti, katera pristanišča morajo imenovati varnostnega uradnika pristanišča in pripraviti varnostni načrt pristanišča.

1.18 Pristanišča, ki morajo izpolnjevati zahteve poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa, morajo imenovati varnostnega uradnika pristanišča. Dolžnosti, odgovornosti in zahteve glede usposobljenosti teh uradnikov ter zahteve glede urjenj in vaj so opredeljene v delu A tega kodeksa.

1.19 V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti navedeni vsi izvedbeni in fizični zaščitni ukrepi, ki jih mora sprejeti pristanišče, da bi zagotovil stalno delovanje na stopnji zaščite 1. Ta načrt mora vključevati tudi dodatne ali bolj intenzivne zaščitne ukrepe, ki jih lahko pristanišče sprejme, kadar mora preiti na stopnjo zaščite 2 in delovati na tej stopnji zaščite, če ima takšna navodila. V tem načrtu morajo biti navedeni tudi možni pripravljalni ukrepi, ki jih lahko pristanišče sprejme, da omogoči takojšen odziv na navodila, ki jih pristanišču lahko izdajo osebe, ki se na stopnji zaščite 3 odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bi lahko prišlo do takšne nezgode.

1.20 Pristanišča, ki morajo izpolnjevati zahteve poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa, morajo imeti pripravljen varnostni načrt pristanišča in delovati v skladu z njim; odobriti ga morata zadevna vlada pogodbenica ali imenovani organ. Varnostni uradnik pristanišča mora uresničevati njegove določbe in nadzorovati stalno učinkovitost in ustreznost načrta ter poskrbeti, da se opravijo notranje revizije izvajanja načrta. Spremembe katerega koli elementa odobrenega načrta, za katere sta zadevna vlada pogodbenica ali imenovani organ ugotovila, da jih je treba odobriti, morajo biti oddane v pregled in potrditev, preden se vključijo v odobreni načrt in preden jih začne pristanišče uporabljati. Zadevna vlada pogodbenica ali imenovani organ lahko preverita učinkovitost načrta. Oceno varnosti pristanišča, ki zajema pristanišče, ali na kateri je temeljila priprava načrta, je treba redno pregledovati. Vse te dejavnosti lahko povzročijo spremembo odobrenega načrta. Kakršne koli spremembe določenih elementov odobrenega načrta morata odobriti zadevna vlada pogodbenica ali imenovani organ.

1.21 Ladje, ki uporabljajo pristanišča, lahko pregleda pomorska inšpekcija; zanje lahko veljajo tudi dodatni nadzorni ukrepi, navedeni v pravilu XI-2/9. Pred vstopom ladje v pristanišče lahko ustrezni organi zahtevajo informacije o ladji, tovoru, potnikih in ladijskem osebju. Obstajajo lahko okoliščine, v katerih ladji ni dopuščen vstop v pristanišče.

Informacije in komunikacija

1.22 Poglavje XI-2 in del A tega kodeksa zahtevata, da vlade pogodbenice Mednarodni pomorski organizaciji priskrbijo določene podatke in te podatke dajo na voljo, zato da se vzpostavi učinkovita komunikacija med vladami pogodbenicami in varnostnimi uradniki družbe/varnostnimi uradniki ladje in varnostnimi uradniki pristanišča.

2. POMEN IZRAZOV

2.1 V zvezi s pomeni izrazov, ki so določeni v poglavju XI-2 ali delu A tega kodeksa, ni nobenih navodil.

2.2 V tem delu kodeksa:

.1 "oddelek" pomeni oddelek dela A kodeksa in je označen kot "oddelek A/<čemur sledi številka oddelka>";

.2 "odstavek" pomeni odstavek tega dela kodeksa in je označen kot "odstavek <čemur sledi številka odstavka>"; in

.3 "vlada pogodbenica", kakor se uporablja v odstavkih od 14 do 18, pomeni "vlado pogodbenico, na katere ozemlju se nahaja pristanišče" in vsebuje sklic na imenovani organ.

3. UPORABA

Splošno

3.1 Smernice, navedene v tem delu kodeksa, je treba upoštevati pri izvajanju zahtev odstavka XI-2 in dela A tega kodeksa.

3.2 Vendar pa je treba upoštevati tudi, da je obseg uporabe smernic glede ladij odvisen od vrste ladje, tovorov, ki jih prevaža, in/ali od potnikov na njej, njenih trgovinskih vzorcev in značilnosti pristanišč, ki jih ladja obiskuje.

3.3 Prav tako je v zvezi z smernicami o pristaniščih obseg uporabe teh smernic odvisen od pristanišč, vrst ladij, vrst tovora in/ali potnikov na ladji ter trgovinskih vzorcev ladij, ki obiskujejo ta pristanišča.

3.4 Določbe iz poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa niso namenjene temu, da bi jih uporabljali pristanišča, ki so zasnovana in se uporabljajo v glavnem za vojne namene.

4. ODGOVORNOSTI VLAD POGODBENIC

Varovanje zaupnosti ocen in načrtov

4.1 Vlade pogodbenice morajo zagotoviti, da se uporabljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje nedovoljenega razkritja ali dostopa do zaupnih podatkov v zvezi z ocenami varnosti ladij, varnostnimi načrti ladij, ocenami varnosti pristanišč, varnostnimi načrti pristanišč in posameznimi ocenami ali načrti.

Imenovani organi

4.2 Vlade pogodbenice lahko določijo imenovane organe znotraj vlade, ki morajo opravljati svoje varnostne dolžnosti v zvezi s pristanišči, kakor je določeno v poglavju XI-2 ali v delu A tega kodeksa.

Priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov

4.3 Vlade pogodbenice lahko priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov pooblastijo za opravljanje določenih dejavnosti v zvezi z zaščito, vključno z:

.1 odobritvijo varnostnih načrtov ladij ali spremembam teh načrtov v imenu uprave;

.2 preverjanjem in certificiranjem skladnosti ladij z zahtevami iz poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa v imenu uprave; in

.3 opravljanjem ocen varnosti pristanišč, ki jih zahteva vlada pogodbenica.

4.4 Priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov lahko tudi svetuje ali pomaga družbam ali pristaniščem pri varnostnih zadevah, vključno z ocenami varnosti ladij, varnostnimi načrti ladij, ocenami varnosti pristanišč in varnostnimi načrti pristanišč. To lahko vključuje pripravo ocene varnosti ladje, varnostnega načrta ladje, ocene varnosti pristanišč ali varnostnega načrta pristanišča. Če je priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov pripravila oceno varnosti ladje ali varnostni načrt ladje, ta priznana organizacija ne sme biti pooblaščena za odobritev tega varnostnega načrta ladje.

4.5 Pri odobritvi priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov morajo vlade pogodbenice upoštevati usposobljenost te organizacije. Priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov mora pokazati naslednje:

.1 strokovno znanje in izkušnje s pomembnimi vidiki zaščite;

.2 ustrezno znanje o delovanju ladij in pristanišč, vključno z znanjem o zasnovi in konstrukciji ladij, če opravlja storitve v zvezi z ladjami, in znanjem o zasnovi in konstrukciji pristanišč, če opravlja storitve v zvezi s pristanišči;

.3 zmožnost oceniti verjetna tveganja glede varnosti, ki bi se lahko pripetila med delovanjem ladij in pristanišč, vključno s stikom ladja/pristaniško območje, in kako čimbolj zmanjšati takšna tveganja;

.4 zmožnost ohranjati in izpopolnjevati strokovno znanje in izkušnje svojega osebja;

.5 zmožnost nadziranja nenehne zanesljivosti svojega osebja;

.6 zmožnost ohranjati ustrezne ukrepe za preprečevanje nedovoljenega posredovanja zaupnih podatkov ali dostopa do njih;

.7 poznavanje zahtev poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa, ustrezne nacionalne in mednarodne zakonodaje in varnostnih zahtev;

.8 znanje o trenutnem ogrožanju varnosti in vzorcih ogrožanja varnosti;

.9 znanje o prepoznavanju in odkrivanju orožja, nevarnih snovi in naprav;

.10 znanje o nediskriminacijskem prepoznavanju značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost;

.11 znanje o tehnikah, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom; in

.12 znanje o opremi in sistemih za zaščito in opazovanje ter njihovih obratovalnih omejitvah.

Pri prenosu pooblastil za določene naloge na priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov morajo vlade pogodbenice, vključno z upravami, zagotoviti, da so priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov sposobne opraviti te naloge.

4.6 Priznana organizacija iz pravila I/6, ki izpolnjuje zahteve pravila XI-1/1, je lahko imenovana za priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, če ima ustrezno znanje o zaščiti, navedeno v odstavku 4.5.

4.7 Pristaniške oblasti ali upravljavec pristanišča so lahko imenovani za priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, če imajo ustrezno znanje o zaščiti, navedeno v odstavku 4.5.

Določanje stopnje zaščite

4.8 Pri določanju stopnje zaščite morajo vlade pogodbenice upoštevati informacije o splošnih in posebnih nevarnostih. Vlade pogodbenice morajo določiti, katera od naslednjih treh stopenj zaščite se uporablja za ladje ali pristanišča:

- stopnja zaščite 1; normalna stopnja, pod katero ladja ali pristanišče delujejo normalno,

- stopnja zaščite 2; povišana stopnja, ki se uporablja, dokler obstaja povečano tveganje varnostne nezgode, in

- stopnja zaščite 3; izjemna stopnja, ki se uporablja, dokler obstaja verjetno ali neizbežno tveganje varnostne nezgode.

4.9 Določanje stopnje zaščite 3 mora biti izjemen ukrep, ki se uporablja samo, kadar obstajajo verodostojni podatki o tem, da je varnostna nezgoda verjetna ali neizbežna. Stopnja zaščite 3 lahko velja samo, dokler traja ugotovljeno ogrožanje varnosti ali dejanska varnostna nezgoda. Stopnje zaščite se lahko spremenijo od stopnje zaščite 1 prek stopnje zaščite 2 do stopnje zaščite 3, lahko pa se spremenijo tudi neposredno iz stopnje zaščite 1 na stopnjo zaščite 3.

4.10 Poveljnik ladje ima vedno končno odgovornost za varnost in zaščito ladje. Celo na stopnji zaščite 3 lahko poveljnik ladje zahteva pojasnilo ali spremembo navodil, ki mu jih dajo osebe, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo varnostne nezgode, če obstajajo razlogi, zaradi katerih meni, da je lahko zaradi izpolnjevanja katerega koli navodila ogrožena varnost ladje.

4.11 Varnostni uradnik družbe ali varnostni uradnik ladje morata ob prvi priložnosti vzpostaviti stik z varnostnim uradnikom pristanišča, katerega je ladja namenjena obiskati, in določiti stopnjo zaščite, ki bo za to ladjo veljala v pristanišču. Potem, ko je stik z ladjo vzpostavljen, mora varnostni uradnik pristanišča ladjo seznaniti s kakršnimi koli kasnejšimi spremembami stopnje zaščite pristanišča in ji posredovati kakršne koli ustrezne podatke o zaščiti.

4.12 Lahko pride do okoliščin, ko določena ladja deluje na višji stopnji zaščite kot pristanišče, ki ga obišče; vendar ne more priti do tega, da bi imela ladja nižjo stopnjo zaščite od pristanišča, ki ga obišče. Če ima ladja višjo stopnjo zaščite kot pristanišče, ki ga namerava obiskati, varnostni uradnik družbe ali varnostni uradnik ladje o tem takoj obvestita varnostnega uradnika pristanišča. Varnostni uradnik pristanišča mora opraviti oceno tega položaja, pri čemer se posvetuje z varnostnim uradnikom družbe ali z varnostnim uradnikom ladje, da se dogovorijo o ustreznih zaščitnih ukrepih za ladjo, kar lahko vključuje pripravo in podpis izjave o zaščitnih ukrepih.

4.13 Vlade pogodbenice morajo pretehtati, kako hitro razširiti informacije o spremembah stopenj zaščite. Uprave lahko za obveščanje ladij, varnostih uradnikov družb in varnostnih uradnikov ladij o takšnih spremembah stopenj zaščite uporabljajo sporočila NAVTEX ali obvestila pomorščakom. Lahko pa se odločijo, da bodo proučile druge načine komunikacije, ki nudijo enakovredno ali boljšo hitrost in pokritost. Vlade pogodbenice morajo določiti načine obveščanja varnostnih uradnikov pristanišč o spremembah stopenj zaščite. Vlade pogodbenice morajo zbrati in ohranjati podatke, potrebne za navezavo stikov z osebami s seznama, ki jih je treba obvestiti o spremembah stopenj zaščite. Čeprav stopnja zaščite ne šteje nujno za posebej zaupen podatek, so lahko osnovne informacije o nevarnosti zelo zaupne narave. Vlade pogodbenice morajo skrbno proučiti vrsto in podrobnosti posredovanih informacij in način, na katerega se posredujejo varnostnim uradnikom ladij, varnostnim uradnikom družb in varnostnim uradnikom pristanišč.

Kontaktne točke in informacije o varnostnih načrtih pristanišč

4.14 Kadar ima pristanišče varnostni načrt, je treba to sporočiti Organizaciji, podatke o tem pa je treba dati na voljo tudi varnostnim uradnikom družb in varnostnim uradnikom ladij. O varnostnem načrtu pristanišča ni treba objaviti nobenih drugih podatkih kot to, da obstaja. Vlade pogodbenice morajo razmisliti o vzpostavitvi centralnih ali regionalnih kontaktnih točk ali o drugih načinih zagotavljanja posodobljenih informacij o krajih, kjer obstajajo varnostni načrti pristanišč, skupaj s podatki za navezavo stika z ustreznim varnostnim uradnikom pristanišča. Treba je objaviti, da take kontaktne točke obstajajo. Te kontaktne točke lahko tudi nudijo podatke o priznanih organizacijah za izvajanje zaščitnih ukrepov, zadolženih za ukrepanje v imenu vlade pogodbenice, skupaj s podatki o posebni odgovornosti in pogojih pristojnosti, prenesene na takšne priznane organizacije za izvajanje zaščitnih ukrepov.

4.15 V primeru pristanišč, ki nimajo varnostnega načrta pristanišča (in zaradi tega nimajo varnostnega uradnika pristanišča), mora biti v centralni ali regionalni kontaktni točki navedena ustrezno usposobljena oseba na kopnem, ki lahko poskrbi, da se po potrebi v času obiska ladje uporabljajo ustrezni zaščitni ukrepi.

4.16 Prav tako morajo vlade pogodbenice zagotoviti podatke za navezavo stikov z vladnimi uradniki, katerim lahko varnostni uradnik ladje, varnostni uradnik družbe ali varnostni uradnik pristanišča sporočijo svoje pomisleke glede zaščite. Ti vladni uradniki morajo oceniti takšna poročila, preden ustrezno ukrepajo. Sporočeni pomisleki se lahko nanašajo na zaščitne ukrepe, za katere je pristojna druga vlada pogodbenica. V takem primeru morajo vlade pogodbenice razmisliti o vzpostavitvi stika z enakovrednimi organi v drugih vladah pogodbenicah, da bi se pogovorili, ali so potrebni sanacijski ukrepi. V ta namen je treba podatke za vzpostavitev stika z vladnimi uradniki sporočiti Mednarodni pomorski organizaciji.

4.17 Prav tako morajo vlade pogodbenice podatke, navedene v odstavkih od 4.14 do 4.16, dati na voljo drugim vladam pogodbenicam, če jih te zahtevajo.

Identifikacijski dokumenti

4.18 Vlade pogodbenice se spodbuja, da vladnim uradnikom, ki so pooblaščeni, da se pri opravljanju svojih uradnih dolžnosti vkrcajo na ladje ali vstopijo v pristanišče, izdajo ustrezne identifikacijske dokumente in določijo postopke, s katerimi se lahko preveri pristnost takih dokumentov.

Pritrjene ali plavajoče ploščadi in premične plavajoče vrtalne ploščadi na lokaciji

4.19 Vlade pogodbenice morajo razmisliti o uvedbi ustreznih zaščitnih ukrepov za pritrjene ali plavajoče ploščadi in premične plavajoče vrtalne ploščadi na lokaciji, da jim omogočijo interakcijo z ladjami, ki morajo izpolnjevati določbe poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa.

Ladje, ki jim ni treba ravnati v skladu z delom A tega kodeksa

4.20 Vlade pogodbenice morajo razmisliti o uvedbi ustreznih zaščitnih ukrepov za povečanje zaščite ladij, za katere ne veljata poglavje XI-2 in del A tega kodeksa, ter zagotoviti, da kakršne koli varnostne določbe, ki veljajo za takšne ladje, omogočajo interakcijo z ladjami, za katere velja del A tega kodeksa.

Grožnje ladjam in druge nezgode na morju

4.21 Vlade pogodbenice morajo zagotoviti splošne smernice v zvezi z ukrepi, ki so primerni za zmanjševanje tveganja glede varnosti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, kadar so na morju. Zagotoviti morajo specifične nasvete o ukrepih, ki jih je treba uvesti v skladu s stopnjami zaščite od 1 do 3, če:

.1 pride do spremembe stopnje zaščite, ki velja za ladjo, medtem ko je na morju, npr. zaradi geografskega območja, kjer deluje, ali zaradi ladje same; in

.2 pride do varnostne nezgode ali grožnje, da bi lahko prišlo do takšne nezgode, v katero je vpletena ladja, ko je na morju.

Vlade pogodbenice morajo določiti najboljše metode in postopke za te namene. V primeru neizbežnega napada mora ladja skušati vzpostaviti neposredno komunikacijo z osebami, ki so v državi zastave odgovorne za odzivanje na varnostne nezgode.

4.22 Vlade pogodbenice morajo določiti kontaktno točko, ki svetuje glede zaščite katerikoli ladji, ki:

.1 ima pravico pluti pod njihovo zastavo; ali

.2 deluje v njihovem teritorialnem morju ali ki jim je sporočila, da ima namen vstopiti v njihovo teritorialno morje.

4.23 Vlade pogodbenice morajo nuditi nasvete ladjam, ki plujejo v njihovem teritorialnem morju ali ki so jim sporočile, da imajo namen vstopiti v njihovo teritorialno morje, kar lahko vključuje naslednja navodila:

.1 naj spremenijo ali odložijo svoj prehod;

.2 naj se držijo določene smeri ali odplujejo na določeno lokacijo;

.3 glede tega, ali je na voljo kakšno osebje ali oprema, ki bi se lahko namestila na ladje;

.4 naj zaradi usklajevanja prehoda, vplutja v pristanišče ali izplutja iz pristanišča dovolijo, da jih spremljajo patruljni čolni, letala ali helikopterji.

Vlade pogodbenice morajo ladje, ki plujejo v njihovem teritorialnem morju ali ki so jim sporočile, da imajo namen vstopiti v njihovo teritorialno morje, opozoriti na kakršna koli začasno omejena področja, ki so jih objavile.

4.24 Vlade pogodbenice morajo ladjam, ki plujejo v njihovem teritorialnem morju ali ki so jim sporočile, da imajo namen vstopiti v njihovo teritorialno morje, priporočiti, naj čimprej začnejo izvajati kakršne koli zaščitne ukrepe, ki jim jih svetuje vlada pogodbenica zaradi varnosti ladje in drugih ladij v bližini.

4.25 Načrti, ki jih pripravijo vlade pogodbenice za namene iz odstavka 4.22, morajo vključevati informacije o ustrezni kontaktni točki, ki je na voljo 24 ur na dan, v okviru vlade pogodbenice, vključno z upravo. Ti načrti morajo vključevati tudi podatke o okoliščinah, v katerih se upravi zdi, da je treba za pomoč zaprositi bližnje obalne države, in postopek za povezavo med varnostnimi uradniki pristanišč in varnostnimi uradniki ladij.

Alternativni sporazumi za zaščito

4.26 Vlade pogodbenice lahko pri obravnavi, kako izvajati poglavje XI-2 in del A tega kodeksa, sklenejo enega ali več sporazumov z eno ali več vladami pogodbenicami. Področje uporabe sporazuma je omejeno na kratka mednarodna potovanja na rednih linijah med pristanišči na ozemljih pogodbenic sporazuma. Pri sklepanju sporazuma in tudi kasneje se morajo vlade pogodbenice posvetovati z drugimi vladami pogodbenicami in upravami, ki jih zanimajo učinki sporazuma. Ladjam, ki plujejo pod zastavo države, ki ni pogodbenica tega sporazuma, se lahko delovanje na rednih progah, ki jih zajema sporazum, dovoli samo, če se njihova uprava strinja, da mora ladja ravnati v skladu z določbami tega sporazuma, in to zahteva od ladje. Tak sporazum v nobenem primeru ne sme ogroziti stopnje zaščite drugih ladij in pristanišč, ki jih ne zajema; predvsem pa nobena ladja, ki je zajeta v takem sporazumu, ne sme izvajati dejavnosti med dvema ladjama z ladjami, ki jih tak sporazum ne zajema. Sporazum mora zajemati tudi kakršne koli delovne stike med ladjami, ki so zajete v tem sporazumu. Izvajanje vsakega sporazuma je treba nenehno nadzorovati in ga po potrebi spremeniti; v vsakem primeru jih je treba pregledati vsakih 5 let.

Enakovredni dogovori za pristanišča

4.27 Za nekatera posebna pristanišča, v katerih potekajo omejene ali posebne dejavnostmi, ki pa imajo več kot občasen promet, bi bilo primerno zagotoviti skladnost z zaščitnimi ukrepi, enakovrednimi zaščitnim ukrepom, predpisanim v poglavju XI-2 in delu A tega kodeksa. To so lahko predvsem terminali, ki pripadajo tovarnam ali pristaniščem in se ne uporabljajo pogosto.

Število članov ladijske posadke

4.28 Pri določanju najmanjšega varnega števila članov ladijske posadke mora uprava upoštevati, da se določbe o najmanjšem varnem številu članov ladijske posadke iz pravila V/14 nanašajo samo na varno plovbo ladje. Uprava mora upoštevati tudi kakršne koli dodatne delovne obremenitve, ki so lahko posledica izvajanja varnostnega načrta ladje, in zagotoviti, da je na ladji dovolj veliko in učinkovito število članov ladijske posadke. Pri tem mora uprava preveriti, ali so ladje zmožne izvajati ure počitka in druge ukrepe proti utrujenosti, ki jih predpisuje nacionalna zakonodaja, v okviru vseh dolžnosti na ladji, ki jih ima tam različno osebje.

Ukrepi v zvezi z nadzorom in skladnostjo

Splošno

4.29 Pravilo XI-2/9 opisuje ukrepe v zvezi z nadzorom in skladnostjo, ki veljajo za ladje v skladu s poglavjem XI-2. Razdeljeni so na tri jasne oddelke; nadzor ladij, ki so že v pristanišču, nadzor ladij, ki nameravajo vstopiti v pristanišče druge vlade pogodbenice, in dodatne določbe, ki se uporabljajo v obeh primerih.

4.30 Pravilo XI-2/9.1, Nadzor ladij v pristanišču, vzpostavlja sistem za nadzor ladij, kadar so v pristanišču tuje države, kjer imajo ustrezno pooblaščeni uradniki vlade pogodbenice ("ustrezno pooblaščeni uradniki") pravico, da se vkrcajo na ladjo in preverijo, ali so zahtevana spričevala v redu. Če obstajajo razlogi za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev, se lahko sprejmejo nadzorni ukrepi, na primer dodatne inšpekcije ali zadržanje. To je odraz trenutnih nadzornih sistemov. Pravilo XI-2/9.1 izhaja iz takšnih sistemov in predvideva dodatne ukrepe (vključno s prisilno odstranitvijo ladje iz pristanišča, kar je treba sprejeti kot nadzorni ukrep), kadar imajo ustrezno pooblaščeni uradniki razloge za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev poglavja XI-2 ali dela A tega kodeksa. Pravilo XI-2/9.3 navaja zaščitne ukrepe, ki spodbujajo pošteno in sorazmerno izvajanje teh dodatnih ukrepov.

4.31 Pravilo XI-2/9.2 določa ukrepe za zagotavljanje skladnosti ladij, ki nameravajo vstopiti v pristanišče druge vlade pogodbenice, in uvaja popolnoma drugačen koncept nadzora iz poglavja XI-2, ki se nanaša samo na zaščito. V skladu s tem pravilom se lahko ukrepi izvajajo preden ladja vstopi v pristanišče, da bi tako lažje zagotovili varnost. Tako kot v pravilu XI-2/9.1 ta dodatni nadzorni sistem temelji na konceptu razlogov za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev poglavja XI-2 ali dela A tega kodeksa, in vključuje pomembne zaščitne ukrepe v pravilih XI-2/9.2.2 in XI-2/9.2.5, kakor tudi v pravilu XI-2/9.3.

4.32 Razlogi za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev, so dokazi ali zanesljive informacije, da ladja ne ustreza zahtevam iz poglavja XI-2 ali dela A tega kodeksa, pri čemer se upoštevajo smernice, navedene v tem delu kodeksa. Takšni dokazi ali zanesljive informacije so lahko posledica strokovne presoje ali ugotovitev ustrezno pooblaščenega uradnika, do katerih pride pri preverjanju mednarodnega spričevala o zaščiti ladij ali začasnega mednarodnega spričevala o zaščiti ladij, izdanega v skladu z delom A tega kodeksa, (,spričevalo"") ali s pomočjo drugih virov. Čeprav se na krovu ladje nahaja veljavno spričevalo, imajo lahko ustrezno pooblaščeni uradniki na podlagi svoje strokovne presoje še vedno razloge za upravičen sum, da ladja ne izpolnjuje zahtev.

4.33 Med primeri mogočih razlogov za upravičen sum v skladu s pravili XI-2/9.1 in XI-2/9.2 so lahko, kadar je primerno:

.1 dokazi, ki izhajajo iz pregleda spričevala, da spričevalo ni veljavno ali je poteklo;

.2 dokazi ali zanesljivi podatki, da obstajajo večje pomanjkljivosti pri opremi za zaščito, dokumentaciji ali ukrepih, predpisanih v poglavju XI-2 in delu A tega kodeksa;

.3 prejetje poročila ali pritožbe, ki po strokovni presoji ustrezno pooblaščenega uradnika vsebuje zanesljive informacije, iz katerih je jasno razvidno, da ladja ne izpolnjuje zahtev iz poglavja XI-2 ali dela A tega kodeksa;

.4 dokazi ali ugotovitve, ki jih ustrezno pooblaščeni uradnik pridobi s pomočjo svoje strokovne presoje, da poveljnik ladje ali ladijsko osebje ne pozna osnovnih ladijskih zaščitnih postopkov, ne more opraviti urjenja v zvezi z zaščito ladje ali da takšni postopki ali urjenja niso bili opravljeni;

.5 dokazi ali ugotovitve, ki jih ustrezno pooblaščeni uradnik pridobi s pomočjo svoje strokovne presoje, da ključni člani ladijskega osebja ne zmorejo vzpostaviti ustrezne komunikacije s katerimi koli drugimi ključnimi člani ladijskega osebja, ki so na krovu ladje odgovorni za zaščito;

.6 dokazi ali zanesljive informacije, da je ladja vkrcala osebe ali naložila tovor ali blago v pristanišču ali z druge ladje, pri čemer je to pristanišče ali druga ladja kršila poglavje XI-2 ali del A tega kodeksa, zadevna ladja pa ni izpolnila izjave o zaščitnih ukrepih niti ni uvedla ustreznih posebnih ali dodatnih zaščitnih ukrepov ali ni upoštevala ustreznih postopkov glede zaščite ladij.

.7 dokazi ali zanesljive informacije, da je ladja vkrcala osebe ali naložila tovor ali blago v pristanišču ali s pomočjo drugega vira (npr. druge ladje ali helikopterja), pri čemer je to pristanišče ali drugi vir kršilo poglavje XI-2 ali del A tega kodeksa, zadevna ladja pa ni uvedla ustreznih posebnih ali dodatnih zaščitnih ukrepov ali ni upoštevala ustreznih postopkov glede zaščite; in

.8 v primeru ladje, ki ima drugo začasno mednarodno spričevalo o zaščiti ladij zapored, kakor je navedeno v oddelku A/19.4, pri čemer je po strokovni presoji ustrezno pooblaščenega uradnika eden od razlogov, zakaj je ladja ali družba prosila za takšno spričevalo, ta, da bi se izognila popolni skladnosti s poglavjem XI-2 in delom A tega kodeksa po izteku prvega začasnega spričevala, kakor je navedeno v oddelku A/19.4.4.

4.34 Mednarodne pravne posledice pravila XI-2/9 so še posebej pomembne; pravilo je treba izvajati ob upoštevanju pravila XI-2/2.4, ker obstaja možnost, da se zgodi, da se sprejmejo ukrepi, ki ne sodijo na področje poglavja XI-2, ali da je treba upoštevati pravice prizadetih ladij izven poglavja XI-2. Zato pravilo XI-2/9 ne vpliva na pravico vlade pogodbenice, da sprejme ukrepe na podlagi in v skladu z mednarodnim pravom in tako zagotovi zaščita ali varstvo oseb, ladij, pristanišč in druge lastnine v primerih, kadar za ladjo še vedno velja, da predstavlja tveganje glede varnosti, čeprav izpolnjuje zahteve poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa.

4.35 Kadar vlada pogodbenica za ladjo uvede nadzorne ukrepe, je treba takoj stopiti v stik z upravo in ji zagotoviti dovolj informacij, da se lahko uspešno poveže z vlado pogodbenico.

Nadzor ladij v pristanišču

4.36 Kadar ladja ne izpolnjuje pogojev zaradi pomanjkljivega kosa opreme ali napačne dokumentacije, in je zato zadržana, neizpolnjevanja pogojev pa ni mogoče odpraviti v pristanišču, kjer se opravlja inšpekcija, lahko vlada pogodbenica ladji dovoli odpluti do drugega pristanišča, če so izpolnjeni pogoji, o katerih so se dogovorile države pristanišča in uprava ali poveljnik ladje.

Ladje, ki nameravajo vstopiti v pristanišče druge vlade pogodbenice

4.37 V pravilu XI-2/9.2.1 so navedene informacije, ki jih vlade pogodbenice lahko zahtevajo od ladij kot pogoj za vstop v pristanišče. Ena izmed navedenih informacij je potrditev kakršnih koli posebnih ali dodatnih ukrepov, ki jih je ta ladja sprejela v zadnjih desetih postankih v pristaniščih. Primeri lahko vključujejo:

.1 evidenco ukrepov, uvedenih ob obisku pristanišča na ozemlju države, ki ni vlada pogodbenica, predvsem tistih ukrepov, ki bi se ponavadi uvedli v pristaniščih na ozemljih vlad pogodbenic; in

.2 kakršne koli izjave o zaščitnih ukrepih, sklenjene s pristanišči ali drugimi ladjami.

4.38 Druga izmed navedenih informacij, ki se lahko zahteva kot pogoj za vstop v pristanišče, je potrditev, da so se pri dejavnostih med dvema ladjama, opravljenih v obdobju zadnjih desetih postankov v pristaniščih, upoštevali ustrezni postopki o zaščiti ladij. Navadno se ne zahteva, da se dodajo tudi poročila o premestitvah pilotov ali carinikov, uradnikov za priseljevanje in varnostnih uradnikov, prav tako ne o shranjevanju, pretovarjanju z maono, nalaganju zalog in iztovarjanju odpadkov z ladje v pristaniščih, ker to običajno spada v okvir varnostnega načrta pristanišča. Med informacijami, ki se lahko posredujejo, so:

.1 evidenca ukrepov, sprejetih v času opravljanja dejavnosti med dvema ladjama z ladjo, ki pluje pod zastavo države, ki ni vlada pogodbenica, predvsem tistih ukrepov, ki bi jih ponavadi uvedle ladje, ki plujejo pod zastavo vlad pogodbenic;

.2 evidenca ukrepov, sprejetih v času opravljanja dejavnosti med dvema ladjama z ladjo, ki pluje pod zastavo vlade pogodbenice, vendar ji ni treba izpolnjevati pogojev poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa, na primer kopija kakršnega koli spričevala o zaščiti, izdanega tej ladji v skladu z drugimi določbami; in

.3 v primeru, da so na krovu osebe ali blago, rešeno na morju, vsi znani podatki o takih osebah ali blagu, vključno z njihovo identiteto, kadar je znana, in rezultati kakršnih koli preverjanj, opravljenih v imenu ladje, da bi ugotovili njihovo stanje glede varnosti Namen poglavja XI-2 ali dela A tega kodeksa ni, da bi zavlačevali ali preprečevali, da se tiste, ki so v stiski na morju, prepelje v varen kraj. Edini namen poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa je, da se državam zagotovi dovolj ustreznih podatkov, da lahko ohranijo neoporečno varnost.

4.39 Primeri drugih uporabnih informacij v zvezi z zaščito, ki se lahko zahtevajo kot pogoj za vstop v pristanišče, da bi prispevali k zagotavljanju varnosti in zaščite oseb, pristanišč, ladij ali druge lastnine, so:

.1 informacije, ki jih vsebujejo redni povzetki evidence;

.2 položaj ladje v času poročila;

.3 predviden čas vplutja ladje v pristanišče;

.4 seznam posadke;

.5 splošen opis tovora na ladji;

.6 seznam potnikov; in

.7 podatki, ki jih je treba imeti na krovu v skladu s pravilom XI-2/5.

4.40 Pravilo XI-2/9.2.5 omogoča poveljniku ladje, da po prejemu obvestila, da bo obalna država ali država pristanišča uvedla nadzorne ukrepe v skladu s pravilom XI-2/9.2, da si premisli glede vstopa ladje v pristanišče. Če si poveljnik ladje glede vstopa v pristanišče premisli, pravilo XI-2/9 ne velja več; vsi ostali sprejeti ukrepi morajo temeljiti na mednarodni zakonodaji in biti v skladu z njo.

Dodatne določbe

4.41 V vseh primerih, ko ladji ni dovoljen vstop v pristanišče ali je iz njega prisiljeno odstranjena, je treba vsa znana dejstva sporočiti oblastem zadevnih držav. To sporočilo mora vsebovati naslednje podatke, če so znani:

.1 ime ladje, njeno države zastave, identifikacijsko številko ladje, klicni znak, vrsto ladje in tovor;

.2 razlog za zavrnitev vstopa v pristanišče ali za prisilno odstranitev iz pristanišča ali pristaniških območij;

.3 če je to primerno, vrsto kakršnega koli neizpolnjevanja pogojev glede zaščite;

.4 če je to primerno, podatke o kakršnih koli poskusih odpravljanja neizpolnjevanja pogojev, vključno s kakršnimi koli pogoji, ki so bili ladji odrejeni za to potovanje;

.5 prejšnje pristanišče pristanka (prejšnja pristanišča pristanka) in naslednje predvideno pristanišče pristanka;

.6 čas izplutja in pričakovani čas vplutja v ta pristanišča;

.7 kakršna koli navodila, ki jih je prejela ladja, npr. poročanje o smeri;

.8 razpoložljive informacije o stopnji zaščite, pod katero ladja trenutno deluje;

.9 informacije o kakršnikoli komunikaciji med državo pristanišča in upravo;

.10 kontaktno točka v državi pristanišča, ki pripravlja poročilo, zaradi pridobivanja nadaljnjih informacij;

.11 seznam posadke; in

.12 kakršne koli druge zadevne podatke.

4.42 Med zadevnimi državami, ki jih je treba obvestiti, morajo biti tudi države, ki se nahajajo ob poti, ki jo ladja namerava prepluti do naslednjega pristanišča, predvsem če ladja namerava vstopiti v teritorialno morje te obalne države. Med drugimi zadevnimi državami so lahko prejšnja pristanišča pristanka, tako da je mogoče pridobiti nadaljnje podatke in razrešiti varnostna vprašanja, povezana s prejšnjimi pristanišči.

4.43 Pri izvajanju ukrepov v zvezi z nadzorom in skladnostjo morajo ustrezno pooblaščeni uradniki zagotoviti, da so vsi uvedeni ukrepi sorazmerni. Takšni ukrepi morajo biti smiselni in le tako strogi in trajni, kot je potrebno, da se odpravi ali ublaži neizpolnjevanje pogojev.

4.44 Beseda "zadrževanje" v pravilu XI-2/9.3.5.1 se nanaša tudi na situacije, kjer se zaradi ukrepov, sprejetih v skladu s tem pravilom, ladji neupravičeno zavrne vstop v pristanišče ali je iz pristanišča neupravičeno prisilno odstranjena.

Ladje nepogodbenic in ladje, manjše od velikosti, določene v Konvenciji

4.45 Ladij, ki plujejo pod zastavo države, ki ni vlada pogodbenica Konvencije in ni pogodbenica Protokola SOLAS iz leta 1988 [1], vlade pogodbenice ne smejo bolj ugodno obravnavati. Skladno s tem morajo za te ladje veljati zahteve pravila XI-2/9 in smernice iz tega dela kodeksa.

4.46 Za ladje, manjše od velikosti, določene v Konvenciji, veljajo ukrepi, s katerimi države ohranjajo varnost. Takšne ukrepe je treba sprejeti ob upoštevanju zahtev iz poglavja XI-2 in smernic iz tega dela Kodeksa.

5. IZJAVA O ZAŠČITNIH UKREPIH

Splošno

5.1 Izjavo o zaščitnih ukrepih je treba pripraviti, kadar se to zdi potrebno vladi pogodbenici pristanišča ali ladji.

5.1.1 Potreba po izjavi o zaščitnih ukrepih se lahko pokaže zaradi rezultatov ocene varnosti pristanišča; razloge in okoliščine, v katerih je potrebna izjava o zaščitnih ukrepih, je treba navesti v varnostnem načrtu pristanišča.

5.1.2 Potrebo po izjavi o zaščitnih ukrepih za ladje, ki imajo pravico pluti pod njeno zastavo, lahko izrazi uprava zaradi rezultatov ocene varnosti ladje in jo je treba navesti v varnostnem načrtu ladje.

5.2 Verjetno je, da se bo izjava o zaščitnih ukrepih zahtevala pri višjih stopnjah zaščite, kadar ima ladja višjo stopnjo zaščite kot pristanišče ali druga ladja, s katero ima stik, in za stike ladja/pristaniško območje ali dejavnosti med dvema ladjama, ki predstavljajo večje tveganje za osebe, lastnino ali okolje zaradi razlogov, ki so značilni za to ladjo, vključno z njenim tovorom, potniki, okoliščinami v pristanišču ali kombinacijo teh dejavnikov.

5.2.1 V primeru, da ladja ali uprava v imenu ladij, ki imajo pravico pluti pod njeno zastavo, zahteva pripravo izjave o zaščitnih ukrepih, mora varnostni uradnik pristanišča ali varnostni uradnik ladje potrditi zahtevo in se dogovoriti o ustreznih zaščitnih ukrepih.

5.3 Varnostni uradnik pristanišča lahko tudi zahteva izjavo o zaščitnih ukrepih pred stiki ladja/pristaniško območje, ki so v odobreni oceni varnosti pristanišča navedeni kot najbolj zaskrbljujoči. Primeri so vkrcanje ali izkrcanje potnikov in premeščanje, natovarjanje ali iztovarjanje nevarnega blaga ali nevarnih snovi. V oceni varnosti pristanišča so lahko navedeni tudi objekti v gosto poseljenih območjih ali blizu njih ali gospodarsko pomembne dejavnosti, ki upravičujejo izjavo o zaščitnih ukrepih.

5.4 Glavni namen izjave o zaščitnih ukrepih je zagotoviti, da se ladja s pristaniščem ali drugimi ladjami, s katerimi ima stik, sporazume o ustreznih zaščitnih ukrepih, ki jih bosta obe strani sprejeli v skladu z določbami svojih odobrenih varnostnih načrtov.

5.4.1 Dogovorjeno izjavo o zaščitnih ukrepih morata podpisati in datirati tako pristanišče kot ladja (ladje), kakor je primerno, da bi pokazali izpolnjevanje pogojev iz poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa; v njej mora biti navedeno tudi njeno trajanje, ustrezno stopnjo ali stopnje zaščite in ustrezni podatki o stikih.

5.4.2 Če se spremeni stopnja zaščite, je možno, da je treba zaradi tega pripraviti novo ali revidirano izjavo o zaščitnih ukrepih.

5.5 Izjavo o zaščitnih ukrepih je treba pripraviti v angleškem, francoskem ali španskem jeziku ali v jeziku, ki je skupen tako pristanišču kot ladji ali ladjam, kakor je primerno.

5.6 Vzorec izjave o zaščitnih ukrepih je priložen v dodatku 1 k temu delu kodeksa. Ta vzorec je namenjen izjavi o zaščitnih ukrepih med ladjo in pristaniščem. Če je izjava o zaščitnih ukrepih namenjena dvema ladjama, je treba ta vzorec ustrezno prilagoditi.

6. OBVEZNOSTI DRUŽBE

Splošno

6.1 Pravilo XI-2/5 zahteva, da družba poveljniku ladje zagotovi informacije, da lahko izpolni zahteve družbe v skladu z določbami tega pravila. Te informacije morajo vsebovati na primer naslednje:

.1 osebe, odgovorne za imenovanje ladijskega osebja, na primer družbe za upravljanje ladij, agencije za posadko, izvajalci, koncesionarji (na primer trgovine na drobno, igralnice, itd.);

.2 osebe, odgovorne za odločitve o tem, kako se bo uporabljala ladja, vključno z zakupnikom (zakupniki) ladje za čas ali zakupnikom (zakupniki) ladijskega prostora ali kakršne koli druge pravne osebe, ki delujejo na ta način; in

.3 v primerih, ko se ladja uporablja v skladu s pogodbo o zakupu ladje, podatke za navezavo stikov s temi strankami, vključno z zakupniki ladje za čas ali za potovanje.

6.2 V skladu s pravilom XI-2/5 mora družba posodabljati te informacije, kadar pride do sprememb.

6.3 Te informacije morajo biti v angleškem, francoskem ali španskem jeziku.

6.4 V zvezi z ladjami, zgrajenimi pred 1. julijem 2004, morajo te informacije odražati dejansko stanje na ta dan.

6.5 V zvezi z ladjami, zgrajenimi 1. julija 2004 ali kasneje, in v zvezi z ladjami, zgrajenimi pred 1. julijem 2004, ki 1. julija 2004 ne opravljajo storitev, je treba te informacije zagotavljati od dne, ko začnejo opravljati storitve, odražati pa morajo dejansko stanje na ta dan.

6.6 Po 1. juliju 2004 je treba, kadar ladja preneha opravljati storitve, informacije zagotavljati od dne, ko jih spet začne opravljati, in morajo odražati dejansko stanje na ta dan.

6.7 Predhodno zagotovljenih informacij, ki se ne nanašajo na dejansko stanje na ta dan, ni treba hraniti na krovu.

6.8 Kadar odgovornost za delovanje ladje prevzame druga družba, informacij v zvezi z družbo, ki je prej upravljala z ladjo, ni treba obdržati na krovu.

Poleg tega se druge s tem povezane smernice nahajajo v oddelkih 8, 9 in 13.

7. ZAŠČITA LADIJ

S tem povezane smernice se nahajajo v oddelkih 8, 9 in 13.

8. OCENA VARNOSTI LADJE

Ocena varnosti

8.1 Varnostni uradnik družbe je odgovoren za zagotavljanje, da se ocena varnosti ladje opravi za vsako ladjo v ladjevju družbe, ki mora izpolnjevati določbe iz poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa in za katero je zadolžen varnostni uradnik družbe. Medtem ko ni nujno, da varnostni uradnik družbe osebno opravi vse dolžnosti, povezane s svojim delovnim mestom, je zagotavljanje, da so te dolžnosti pravilno opravljene, končna odgovornost posameznega varnostnega uradnika družbe.

8.2 Preden prične z oceno varnosti ladje, mora varnostni uradnik družbe zagotoviti, da se uporabijo informacije, ki so na voljo o oceni ogroženosti za pristanišča, kjer bo ladja pristala ali kjer bodo potniki vstopali ali izstopali, in o pristaniščih ter njihovih zaščitnih ukrepih. Varnostni uradnik družbe mora preučiti poročila o varnostnih potrebah. Kadar je to izvedljivo, se mora varnostni uradnik družbe sestati z ustreznimi osebami na ladji in v pristaniščih, da se pogovorijo o namenu in metodologiji te ocene. Varnostni uradnik družbe se mora držati kakršnih koli posebnih smernic vlad pogodbenic.

8.3 Ocena varnosti ladje mora obravnavati naslednje elemente na krovu ali znotraj ladje:

.1 fizično zaščito;

.2 strukturno celovitost;

.3 sisteme za zaščito osebja;

.4 postopkovne politike;

.5 radijske in telekomunikacijske sisteme, vključno z računalniškimi sistemi in mrežami; ter

.6 druga področja, ki lahko, če so poškodovana ali uporabljena za nedovoljeno opazovanje, predstavljajo tveganje za osebe, lastnino ali delovanje na krovu ladje ali v pristanišču.

8.4 Osebe, ki opravljajo oceno varnosti ladje, morajo imeti možnost dobiti strokovno pomoč v zvezi z:

.1 znanjem o trenutnem ogrožanju varnosti in vzorcih ogrožanja varnosti;

.2 prepoznavanjem in odkrivanjem orožja, nevarnih snovi in naprav;

.3 nediskriminacijskim prepoznavanjem značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost;

.4 tehnikami, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom;

.5 metodami za povzročanje varnostnih nezgod;

.6 učinki eksploziva na ladijske strukture in opremo;

.7 varnostjo ladij;

.8 poslovnimi navadami stikov ladja/pristaniško območje;

.9 načrtovanjem dela v nepredvidenih razmerah, pripravljenostjo in ukrepanjem pri izrednih dogodkih;

.10 fizično zaščito;

.11 radijskimi in telekomunikacijskimi sistemi, vključno z računalniškimi sistemi in mrežami;

.12 pomorskimi tehniškimi vedami; in

.13 delovanjem ladij in pristanišč.

8.5 Varnostni uradnik družbe mora pridobiti in zapisati informacije, potrebne za izvajanje ocenjevanja, vključno z:

.1 splošnim načrtom ladje;

.2 lokacijo območij, na katera mora biti vstop omejen, na primer poveljniški most, strojnice kategorije A in druge kontrolne postaje, kakor so opredeljene v poglavju II-2, itd.;

.3 lokacijo in funkcijo vsakega dejanske in možne točke dostopa do ladje;

.4 plimovanjem, ki bi lahko imelo učinek na ranljivost ali varnost ladje;

.5 prostori za tovor in razporeditev;

.6 lokacijami, kjer se hranijo ladijske zaloge in osnovna oprema za vzdrževanje;

.7 lokacijami, kjer se hrani nespremna prtljaga;

.8 opremo za nujne primere in pomožno opremo, ki je na voljo za vzdrževanje osnovnih storitev;

.9 številom ladijskega osebja, kakršnimi koli obstoječimi varnostnimi dolžnostmi in kakršnimi koli obstoječimi praksami družbe v zvezi z zahtevami po usposabljanju;

.10 obstoječo varnostno in zaščitno opremo za zaščito potnikov in ladijskega osebja;

.11 potmi za reševanje in evakuacijo in mesti za zbor, ki jih je treba vzdrževati, da se zagotovi urejena in varna evakuacija ladje v nujnih primerih;

.12 obstoječimi dogovori z zasebnimi družbami za zaščito, ki na ladji/na morju zagotavljajo zaščito; in

.13 obstoječimi zaščitnimi ukrepi in postopki, ki se izvajajo, vključno z inšpekcijo in nadzornimi postopki, sistemi za identifikacijo, opremo za opazovanje in nadzor, identifikacijskimi dokumenti osebja in komunikacijo, alarmi, razsvetljavo, nadzorom dostopa in drugimi ustreznimi sistemi.

8.6 V oceni varnosti ladje je treba preveriti vsako označeno točko dostopa, vključno z odprtimi krovi, in oceniti, kakšna je možnost, da jo uporabijo posamezniki, ki bi lahko skušali kršiti varnost. To vključuje točke dostopa, ki so na voljo posameznikom, ki jim je vstop dovoljen, kakor tudi osebam, ki skušajo nedovoljeno vstopiti.

8.7 V oceni varnosti ladje je treba proučiti tudi, ali so obstoječi zaščitni ukrepi, smernice, postopki in delovanje, tako v običajnih kot v izrednih razmerah, še vedno ustrezni in določiti zaščitne smernice, vključno z:

.1 območji z omejenim dostopom;

.2 postopki odziva na ogenj ali druge izredne razmere;

.3 stopnjo nadzora ladijskega osebja, potnikov, obiskovalcev, prodajalcev, mehanikov, pristaniških delavcev, itd.;

.4 pogostostjo in učinkovitostjo varnostnih obhodov;

.5 sistemi nadzora dostopa, vključno s sistemi za identifikacijo;

.6 sistemi in postopki za sporočanje informacij o zaščiti;

.7 varnostnimi vrati, pregradami in razsvetljavo; ter

.8 opremo in sistemi za zaščito in opazovanje, če obstajajo.

8.8 V oceni varnosti ladje je treba upoštevati tudi osebe, dejavnosti, storitve in delovanje, za katere je pomembno, da se zaščitijo. To vključuje:

.1 ladijsko osebje;

.2 potnike, obiskovalce, prodajalce, mehanike, osebje v pristanišču, itd.;

.3 zmožnost ohranjanja varne plovbe in ukrepov v primeru nesreče;

.4 tovor, predvsem nevarno blago ali nevarne snovi;

.5 ladijske zaloge;

.6 ladijsko opremo in sisteme za sporočanje informacij o zaščiti, če obstajajo; in

.7 ladijsko opremo in sisteme za zaščito in opazovanje, če obstajajo.

8.9 V oceni varnosti ladje je treba proučiti vse možne grožnje, ki lahko vključujejo naslednje vrste varnostnih nezgod:

.1 poškodovanje ali uničenje ladje ali pristanišča, npr. z eksplozivnimi napravami, požigom, sabotažo ali vandalizmom;

.2 ugrabitev ali zaseg ladje ali oseb na krovu;

.3 nedovoljeno poseganje v tovor, osnovno ladijsko opremo ali sisteme ali v ladijske zaloge;

.4 nedovoljen dostop ali uporaba, vključno s prisotnostjo slepih potnikov;

.5 tihotapljenje orožja ali opreme, vključno z orožjem za množično uničevanje;

.6 uporabo ladje za prevoz oseb, ki nameravajo povzročiti varnostno nezgodo in/ali njihove opreme;

.7 uporabo same ladje kot orožje ali kot sredstvo za povzročanje škode ali uničenja;

.8 napade z morja, ko je ladja privezana ali zasidrana; in

.9 napade na morju.

8.10 V oceni varnosti ladje je treba upoštevati vse možne šibke točke, ki lahko vključujejo:

.1 nasprotja med ukrepi za varnost in zaščito;

.2 nasprotja med ladijskimi dolžnostmi in varnostnimi nalogami;

.3 stražarske dolžnosti, število ladijskega osebja, predvsem kar se tiče utrujenosti, pozornosti in zmogljivosti posadke;

.4 kakršne koli ugotovljene pomanjkljivosti pri usposabljanju glede zaščite; in

.5 kakršno koli varnostno opremo in sisteme, vključno s komunikacijskimi sistemi.

8.11 Varnostni uradnik družbe in varnostni uradnik ladje morata vedno upoštevati učinek, ki ga lahko imajo zaščitni ukrepi na ladijsko osebje, ki bo na ladji ostalo dolgo časa. Pri pripravi zaščitnih ukrepov je treba upoštevati predvsem prikladnost, udobje in zasebnost ladijskega osebja ter njihovo zmožnost ostati učinkoviti v daljših obdobjih.

8.12 Ko je ocena varnosti opravljena, se pripravi poročilo, ki je sestavljeno iz povzetka, kako je bila ocena opravljena, opisa vsake šibke točke, ugotovljene med ocenjevanjem, in opisa protiukrepov, ki bi jih lahko uporabili pri obravnavanju vsake od teh šibkih točk. Poročilo je zaščiteno pred nedovoljenim dostopom ali razkritjem.

8.13 Če ocene varnosti ladje ni opravila družba, mora poročilo o oceni varnosti ladje pregledati in potrditi varnostni uradnik družbe.

Pregled varnosti na kraju samem

8.14 Pregled varnosti na kraju samem je sestavni del vsake ocene varnosti ladje. Pri pregledu varnosti na kraju samem je treba preveriti in oceniti obstoječe ladijske zaščitne ukrepe, postopke in delovanje za:

.1 zagotavljanje izvajanja vseh ladijskih varnostnih dolžnosti;

.2 nadzor območij z omejenim dostopom, da bi zagotovili dostop samo pooblaščenim osebam;

.3 nadzor dostopa do ladje, vključno s kakršnimi koli sistemi za identifikacijo;

.4 nadzor krovov in območja okrog ladje;

.5 nadzor vkrcanja oseb in njihovih osebnih predmetov (spremne in nespremne prtljage ter osebnih predmetov ladijskega osebja);

.6 nadzor ravnanja s tovorom in dostave ladijskih zalog; ter

.7 zagotavljanje, da so informacije o zaščiti, njihovo sporočanje in oprema na ladji vedno dostopne.

9. VARNOSTNI NAČRT LADJE

Splošno

9.1 Varnostni uradnik družbe je odgovoren za zagotavljanje, da je varnostni načrt ladje pripravljen in da se predloži v odobritev. Vsebina vsakega posameznega varnostnega načrta ladje mora biti drugačna glede na posamezno ladjo, na katero se nanaša. Ocena varnosti ladje opredeli določene značilnosti ladje in potencialne grožnje ter šibke točke. Pri pripravi varnostnega načrta ladje je treba natančno preučiti te značilnosti. Uprava lahko pripravi nasvete glede priprave in vsebine varnostnega načrta ladje.

9.2 Vsak varnostni načrt ladje mora:

.1 prikazati organizacijsko strukturo varnosti na ladji;

.2 prikazati odnose ladje z družbo, pristanišči, drugimi ladjami in ustreznimi organi, odgovornimi za zaščito;

.3 prikazati komunikacijske sisteme, ki omogočajo nenehno učinkovito komunikacijo na ladji in med ladjo in drugimi, vključno s pristanišči;

.4 prikazati osnovne zaščitne ukrepe za stopnjo zaščite 1, tako izvedbene kot fizične, ki se vedno uporabljajo;

.5 prikazati dodatne zaščitne ukrepe, s pomočjo katerih lahko ladja takoj preide na stopnjo zaščite 2 in po potrebi na stopnjo zaščite 3;

.6 predvideti redne preglede ali revizije varnostnega načrta ladje in spremembe tega načrta glede na izkušnje in spreminjajoče se okoliščine; ter

.7 prikazati postopke poročanja ustreznim kontaktnim točkam vlade pogodbenice.

9.3 Priprava učinkovitega varnostnega načrta ladje mora temeljiti na podrobni oceni vseh vprašanj, povezanih z zaščito ladje, vključno predvsem s podrobnim upoštevanjem fizičnih in obratovalnih značilnosti posamezne ladje, tudi vzorca potovanj.

9.4 Vse varnostne načrte ladij mora odobriti uprava ali morajo biti odobreni v njenem imenu. Če uprava za pregled ali odobritev varnostnega načrta ladje uporablja priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, ta priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov ne sme biti povezana z nobeno drugo priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki je pripravila načrt ali sodelovala pri pripravi načrta.

9.5 Varnostni uradniki družb in varnostni uradniki ladij morajo pripraviti postopke za:

.1 ocenjevanje stalne učinkovitosti varnostnega načrta ladje; in

.2 pripravo sprememb načrta po njegovi odobritvi.

9.6 Zaščitni ukrepi, ki jih vključuje varnostni načrt ladje, morajo biti uvedeni, ko se bo opravilo začetno preverjanje skladnosti z zahtevami poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa. Drugače ni mogoče opraviti postopka izdajanja obveznega mednarodnega spričevala o zaščiti ladje za to ladjo. Če pride do kakršne koli kasnejše odpovedi opreme za zaščito ali sistemov ali do opustitve zaščitnega ukrepa zaradi kakršnega koli razloga, je treba sprejeti enakovredne začasne zaščitne ukrepe, o katerih je treba obvestiti upravo, ta pa se mora z njimi strinjati.

Organizacija in opravljanje ladijskih zaščitnih dolžnosti

9.7 Poleg smernic iz odstavka 9.2 mora varnostni načrt ladje določiti naslednje v zvezi z vsemi stopnjami zaščite:

.1 dolžnosti in odgovornosti vsega ladijskega osebja, povezanega z zaščito;

.2 postopke ali zaščitne ukrepe, potrebne za nenehno vzdrževanje takšne stalne komunikacije;

.3 postopke, potrebne za ocenjevanje stalne učinkovitosti varnostnih postopkov in kakršne koli opreme in sistemov za zaščito in opazovanje, vključno s postopki za identifikacijo in odzivom na odpoved ali okvaro opreme ali sistemov;

.4 postopke in prakse za zaščito zaupnih podatkov na papirju ali v elektronski obliki;

.5 vrsto opreme in sistemov za zaščito in opazovanje ter zahteve glede njihovega vzdrževanja, če obstajajo;

.6 postopke za zagotovitev pravočasnega oddajanja in ocenjevanja poročil v zvezi z možnimi kršitvami zaščite ali varnostnimi zadevami; in

.7 postopke za sestavljanje, vzdrževanje in posodabljanje seznama kakršnega koli nevarnega blaga ali nevarnih snovi na krovu, vključno z njihovo lokacijo.

9.8 Preostalo besedilo oddelka 9 se nanaša posebej na zaščitne ukrepe, ki se jih lahko sprejme na vsaki stopnji zaščite, in zajemajo:

.1 dostop ladijskega osebja, potnikov, obiskovalcev, itd., do ladje;

.2 območja z omejenim dostopom na ladji;

.3 ravnanje s tovorom;

.4 dostavo ladijskih zalog;

.5 ravnanje z nespremno prtljago; in

.6 nadzorovanje varnosti ladje.

Dostop do ladje

9.9 V varnostnem načrtu ladje morajo biti določeni zaščitni ukrepi, ki se nanašajo na vse možne dostope do ladje, opredeljene v oceni varnosti ladje. Vključevati morajo kakršne koli:

.1 lestve;

.2 prehode;

.3 rampe;

.4 dostopna vrata, stranske line, okna in odprtine;

.5 vrvi za privez in sidrne verige; ter

.6 žerjave in opremo za dviganje z žerjavom.

9.10 V varnostnem načrtu ladje morajo biti za vsako od teh točk opredeljene ustrezne lokacije, kjer se izvajajo omejitve ali prepovedi dostopa za vsako od stopenj zaščite. Varnostni načrt ladje mora opredeliti vrsto omejitev ali prepovedi, ki se uporabljajo za vsako stopnjo zaščite, in način njihovega izvajanja.

9.11 Varnostni načrt ladje mora za vsako stopnjo zaščite opredeliti obvezen način identifikacije za dostop do ladje, ki omogoči posameznikom ostati na ladji, ne da bi jih preverjali. To lahko vključuje vzpostavitev ustreznega sistema za identifikacijo, ki omogoča stalne in začasne identifikacije za ladijsko osebje oziroma obiskovalce. Vse sisteme za identifikacijo na ladji je treba, kadar je to izvedljivo, uskladiti s sistemi za identifikacijo, ki se uporabljajo v pristanišču. Potniki morajo imeti možnost dokazati svojo identiteto z vstopnimi kuponi, vozovnicami, itd., vendar jim ne sme biti dovoljen vstop na območja z omejenim vstopom, razen pod nadzorom. Varnostni načrt ladje mora predpisati določbe za zagotovitev, da se sistemi za identifikacijo redno posodabljajo, in da se za zlorabo postopkov sprejmejo disciplinski ukrepi.

9.12 Posameznikom, ki nočejo ali ne morejo dokazati svoje identitete in/ali potrditi razloga za svoj obisk, kadar se od njih to zahteva, je treba prepovedati dostop do ladje, o njihovem poskusu dostopa pa je treba poročati, če je to primerno, varnostnemu uradniku ladje, varnostnemu uradniku družbe, varnostnemu uradniku pristanišča in nacionalnim in lokalnim organom, odgovornim za zaščito.

9.13 Varnostni načrt ladje mora opredeliti pogostost uporabe kakršnega koli nadzorov dostopa, predvsem če naj bi se uporabljali naključno ali občasno.

Stopnja zaščite 1

9.14 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt ladje opredeliti zaščitne ukrepe za nadzor dostopa do ladje; pri tem se lahko uporablja naslednje:

.1 preverjanje identitete vseh oseb, ki se želijo vkrcati na ladjo in potrjevanje njihovih razlogov za to, na primer s pomočjo navodil za vkrcanje, vozovnic, prepustnic, delovnih nalogov, itd.;

.2 v povezavi s pristaniščem mora ladja zagotoviti, da se določijo varna območja, kjer se lahko opravljajo inšpekcije in preiskave oseb, prtljage (vključno z ročno prtljago), osebnih predmetov, vozil in njihove vsebine;

.3 v povezavi s pristaniščem mora ladja zagotoviti, da se vozila, namenjena nalaganju na trajekte za prevoz avtomobilov, ro-ro in druge potniške ladje, pred nalaganjem pregledajo v skladu s pogostostjo, ki jo zahteva varnostni načrt ladje;

.4 ločevanje preverjenih oseb in njihovih osebnih predmetov od nepreverjenih oseb in njihovih osebnih predmetov;

.5 ločevanje potnikov, ki vstopajo, od potnikov, ki izstopajo;

.6 opredelitev točk dostopa do ladje, ki jih je treba zavarovati ali nadzorovati, da bi preprečili nedovoljen dostop;

.7 zavarovanje dostopa do nenadzorovanih prostorov, ki so sosednji prostorom, do katerih imajo potniki in obiskovalci dostop, s pomočjo zaklepanja ali kako drugače; in

.8 obveščanje vsega ladijskega osebja glede varnostnih zadev, kot so možne grožnje, postopki za poročanje o sumljivih osebah, predmetih ali dejavnostih in potreba po pazljivosti.

9.15 Na stopnji zaščite 1 se lahko osebe, ki želijo vstopiti na ladjo, preišče. Pogostost takih preiskav, vključno z naključnimi preiskavami, mora biti opredeljena v odobrenem varnostnem načrtu ladje in jo mora posebej odobriti uprava. Takšne preiskave je najbolje opravljati v pristanišču v tesnem sodelovanju z ladjo in v njeni neposredni bližini. Članom ladijskega osebja ni treba preiskovati svojih sodelavcev ali njihove osebne prtljage, razen če obstajajo utemeljeni varnostni razlogi za to. Vse takšne preiskave se opravijo na način, ki v celoti upošteva posameznikove človekove pravice in ohrani njihovo osnovno človeško dostojanstvo.

Stopnja zaščite 2

9.16 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt ladje opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za zaščito pred povečanim tveganjem varnostne nezgode in ki zagotavljajo večjo pazljivost ter strožji nadzor; to lahko vključuje naslednje:

.1 zadolžitev dodatnih oseb za obhodno stražo na palubi v času počitka, da bi preprečili nedovoljen dostop;

.2 omejevanje števila točk dostopa do ladje, opredeljevanje točk, ki jih je treba zapreti, in načinov za njihovo ustrezno zavarovanje;

.3 preprečevanje dostopa do ladje z morja, vključno, na primer, s patruljnimi čolni v povezavi s pristaniščem;

.4 vzpostavitev območja z omejenim dostopom na obali v tesnem sodelovanju s pristaniščem;

.5 povečevanje pogostosti in natančnosti pri preiskavah oseb, osebnih predmetov in vozil, ki vstopajo ali se nalagajo na ladjo;

.6 spremljanje obiskovalcev na ladji;

.7 dodatno obveščanje vsega ladijskega osebja glede posebnih varnostnih zadev, kot so kakršne koli ugotovljene grožnje, poudarjanje postopkov za poročanje o sumljivih osebah, predmetih ali dejavnostih in poudarjanje potrebe po večji pazljivosti; ter

.8 opravljanje popolne ali delne preiskave ladje.

Stopnja zaščite 3

9.17 Na stopnji zaščite 3 mora ladja ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu ladje morajo biti podrobno navedeni zaščitnimi ukrepi, ki jih ladja lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in s pristaniščem; to lahko vključuje:

.1 omejevanje dostopa na eno samo nadzorovano točko dostopa do ladje;

.2 dovoljevanje dostopa samo osebam, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode;

.3 vodenje oseb na krovu;

.4 opustitev vstopanja ali izstopanja;

.5 opustitev dejavnosti v zvezi s tovorom, dostavo, itd.;

.6 evakuacijo ladje;

.7 premik ladje; in

.8 pripravo na popolno ali delno preiskavo ladje.

Območja z omejenim dostopom na ladji

9.18 V varnostnem načrtu ladje morajo biti opredeljena območja z omejenim dostopom, ki jih je treba vzpostaviti na ladji, njihov obseg, čase uporabe, zaščitne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za nadzor dostopa do njih, in osebe, ki nadzorujejo dejavnosti na teh območjih. Nameni območij z omejenim dostopom so:

.1 preprečevanje nedovoljenega dostopa;

.2 zaščita potnikov, ladijskega osebja in osebja iz pristanišča ali drugih institucij, ki imajo dovoljenje biti na krovu ladje;

.3 zaščita varnostno občutljivih območij na ladji; in

.4 zaščita pred nedovoljenim poseganjem v tovor in ladijske zaloge.

9.19 Varnostni načrt ladje mora zagotoviti, da obstajajo jasno določene politike in prakse za nadzor dostopa do vseh območij z omejenim dostopom.

9.20 V varnostnem načrtu ladje mora biti določeno, da morajo biti vsa območja z omejenim dostopom jasno označena, tako da je jasno, da je dostop do območja omejen in da nedovoljena prisotnost na območju pomeni kršitev varnosti.

9.21 Območja z omejenim dostopom lahko vključujejo:

.1 poveljniški most, strojnice kategorije A in druge kontrolne postaje, kakor so opredeljene v poglavju II-2;

.2 prostore, v katerih se nahaja oprema in sistemi za zaščito in opazovanje, kontrole teh sistemov in kontrole sistemov razsvetljave;

.3 ventilacijo, klimatske naprave in drugi podobne prostore;

.4 prostore z dostopom do rezervoarjev, črpalk ali zbiralnikov za pitno vodo;

.5 prostore, kjer se nahaja nevarno blago ali nevarne snovi;

.6 prostore, ki vsebujejo črpalke za tovor in kontrole teh črpalk;

.7 prostore za tovor in prostori, kjer se nahajajo ladijske zaloge;

.8 prostore za namestitev posadke; in

.9 katera koli druga področja, ki jih določi varnostni uradnik družbe s pomočjo ocene varnosti ladje, do katerih mora biti dostop omejen, da bi ohranili varnost ladje.

Stopnja zaščite 1

9.22 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt ladje opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za območja z omejenim dostopom in ki lahko vključujejo:

.1 zaklepanje ali zavarovanje točk dostopa;

.2 uporabo opreme za opazovanje, s katero se nadzorujejo ta območja;

.3 uporabo straže ali obhodne straže; in

.4 uporabo samodejnih naprav za odkrivanje vdorov, ki opozorijo ladijsko osebje na nedovoljen dostop.

Stopnja zaščite 2

9.23 Na stopnji zaščite 2 je treba povečati pogostost in intenzivnost nadzorovanja območij z omejenim dostopom ali nadzora dostopa do teh območij, tako da se zagotovi, da imajo dostop samo pooblaščene osebe. V varnostnem načrtu ladje morajo biti določeni dodatni zaščitni ukrepi, ki lahko vključujejo:

.1 vzpostavljanje območij z omejenim dostopom zraven točk dostopa;

.2 nenehno nadzorovanje opreme za opazovanje; in

.3 zadolžitev dodatnega osebja za stražo območij z omejenim dostopom in obhode teh območij.

Stopnja zaščite 3

9.24 Na stopnji zaščite 3 mora ladja ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu ladje morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih ladja lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in s pristaniščem; to lahko vključuje:

.1 vzpostavljanje dodatnih območij z omejenim dostopom na ladji v bližini varnostne nezgode ali predvidene lokacije ogrožanja varnosti, kamor dostop ni dovoljen; in

.2 preiskavo območij z omejenim dostopom v okviru preiskave ladje.

Ravnanje s tovorom

9.25 Zaščitni ukrepi v zvezi z ravnanjem s tovorom morajo:

.1 preprečevati nedovoljeno poseganje v tovor; in

.2 preprečevati, da bi se tovor, ki ni namenjen prevozu, sprejel in hranil na krovu ladje.

9.26 Zaščitni ukrepi, od katerih jih je nekaj morda treba uporabljati v povezavi s pristaniščem, morajo vključevati postopke za nadzor inventarja na točkah dostopa do ladje. Ko je tovor enkrat na ladji, mora obstajati možnost, da se ga prepozna kot odobrenega za nalaganje na ladjo. Poleg tega je treba pripraviti zaščitne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da nihče ne posega v tovor, ko je ta enkrat na krovu.

Stopnja zaščite 1

9.27 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt ladje opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo v času ravnanja s tovorom in ki lahko vključujejo:

.1 običajno preverjanje tovora, enot za transport tovora in prostorov za tovor pred postopki ravnanja s tovorom in med njimi;

.2 preverjanje, s katerim se zagotavlja, da tovor, ki se nalaga, ustreza dokumentaciji o tovoru;

.3 zagotavljanje v povezavi s pristaniščem, da se vozila, namenjena nalaganju na trajekte za prevoz avtomobilov, ro-ro in potniške ladje, pred nalaganjem pregledajo v skladu s pogostostjo, ki jo zahteva varnostni načrt ladje; in

.4 preverjanje zaščitnih oznak ali druge načine, ki se uporabljajo za preprečevanje nedovoljenega poseganja v tovor.

9.28 Preverjanje tovora se lahko opravi na naslednje načine:

.1 s pomočjo vizualnega in fizičnega pregleda; in

.2 s pomočjo opreme za skeniranje/odkrivanje, mehaničnih naprav ali psov.

9.29 Kadar prihaja do rednih ali ponavljajočih se premikov tovora, se lahko varnostni uradnik družbe ali varnostni uradnik ladje po posvetu s pristaniščem sporazume z vkrcevalci ali z drugimi osebami, odgovornimi za tak tovor, o režimu, ki zajema preverjanje na drugem mestu, namestitev zaščitnih oznak, časovno načrtovanje, dokazno dokumentacijo, itd. O takih dogovorih je treba obvestiti zadevnega varnostnega uradnika pristanišča, ki se mora z njimi strinjati.

Stopnja zaščite 2

9.30 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt ladje opredeliti dodatne zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo v času ravnanja s tovorom in ki lahko vključujejo:

.1 podrobno preverjanje tovora, enot za transport tovora in prostorov za tovor;

.2 bolj intenzivno preverjanje, da se zagotovi, da se naloži samo predvideni tovor;

.3 bolj intenzivno preiskovanje vozil, namenjenih nalaganju na trajekte za prevoz avtomobilov, ro-ro in potniške ladje; in

.4 večjo pogostost in natančnost preverjanja zaščitnih oznak ali druge načine, ki se uporabljajo za preprečevanje nedovoljenega poseganja v tovor.

9.31 Podrobno preverjanje tovora se lahko opravi na naslednje načine:

.1 povečevanje pogostosti in natančnosti vizualnih in fizičnih pregledov;

.2 povečevanje pogostosti uporabe opreme za skeniranje/odkrivanje, mehaničnih naprav ali psov; in

.3 usklajevanje okrepljenih zaščitnih ukrepov z vkrcevalcem ali drugo odgovorno stranko v skladu z vzpostavljenim sporazumi in postopki.

Stopnja zaščite 3

9.32 Na stopnji zaščite 3 mora ladja ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu ladje morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih ladja lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in s pristaniščem; to lahko vključuje:

.1 prekinitev natovarjanja ali iztovarjanja tovora; in

.2 preverjanje seznama nevarnega blaga in nevarnih snovi na krovu, če obstajajo, in lokacij, kjer se nahajajo.

Dostava ladijskih zalog

9.33 Zaščitni ukrepi v zvezi z dostavo ladijskih zalog morajo:

.1 zagotavljati preverjanje ladijskih zalog in celovitosti paketov;

.2 preprečevati, da bi se ladijske zaloge sprejele brez pregleda;

.3 preprečevati nedovoljeno poseganje v ladijske zaloge; in

.4 preprečevati, da bi se ladijske zaloge sprejele, če niso bile naročene.

9.34 Za ladje, ki redno uporabljajo pristanišče, je morda ustrezno, da se določijo postopki za ladjo, njene dobavitelje in pristanišče, ki vključujejo čas dostave in obveščanje ter dokumentacijo o njej. Vedno mora obstajati način, da se potrdi, da dostavljene zaloge spremljajo dokazila o tem, da jih je ladja naročila.

Stopnja zaščite 1

9.35 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt ladje opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo v času dostave ladijskih zalog in ki lahko vključujejo:

.1 preverjanje, da se pred nalaganjem na krov zagotovi, da zaloge ustrezajo naročilu; in

.2 zagotavljanje takojšnjega varnega shranjevanja ladijskih zalog.

Stopnja zaščite 2

9.36 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt ladje opredeliti dodatne zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo v času dostave ladijskih zalog, tako da se pred sprejetjem zalog na krov opravijo preverjanja, pregledi pa so bolj podrobni.

Stopnja zaščite 3

9.37 Na stopnji zaščite 3 mora ladja ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu ladje morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih ladja lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in s pristaniščem; to lahko vključuje:

.1 bolj natančno preverjanje ladijskih zalog;

.2 pripravo za omejitev ali opustitev ravnanja z ladijskimi zalogami; in

.3 zavrnitev sprejetja ladijskih zalog na krov ladje.

Ravnanje z nespremno prtljago

9.38 Varnostni načrt ladje mora opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za zagotavljanje, da se nespremna prtljaga (t. j. kakršna koli prtljaga, vključno z osebnimi predmeti, ki na točki inšpekcije ali pregleda ni pri potniku ali članu ladijskega osebja) prepozna in da se ustrezno pregleda ali preišče, preden se sprejme na krov ladje. Ni predvideno, da bi se takšna prtljaga pregledovala na ladji in v pristanišču; v primeru, da sta oba primerno opremljena, je za pregledovanje odgovorno pristanišče. Tesno sodelovanje s pristaniščem je bistveno; treba je sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se z nespremno prtljago po pregledu ravna varno.

Stopnja zaščite 1

9.39 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt ladje opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za ravnanje z nespremno prtljago in zagotavljajo, da se pregleda ali preišče do vključno 100 odstotkov nespremne prtljage, kar lahko vključuje uporabo rentgenskega pregledovanja.

Stopnja zaščite 2

9.40 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt ladje opredeliti dodatne zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za ravnanje z nespremno prtljago, kar mora vključevati stoodstoten rentgenski pregled vse nespremne prtljage.

Stopnja zaščite 3

9.41 Na stopnji zaščite 3 mora ladja ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu ladje morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih ladja lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in s pristaniščem; to lahko vključuje:

.1 bolj natančno pregledovanje prtljage, na primer z rentgenskimi žarki iz vsaj dveh različnih kotov;

.2 pripravo za omejitev ali opustitev ravnanja z nespremno prtljago; in

.3 zavrnitev sprejetja nespremne prtljage na krov ladje.

Nadzorovanje varnosti ladje

9.42 Ladja mora imeti možnost nadzorovati ladjo, območja z omejenim dostopom na krovu in območja okrog ladje. Takšne zmožnosti nadzora lahko vključujejo uporabo:

.1 razsvetljave;

.2 stražarjev, varnostnikov in stražarjev na krovu, vključno s patruljami; in

.3 samodejnih naprav za odkrivanje vdorov in opreme za opazovanje.

9.43 Kadar se uporabljajo samodejne naprave za odkrivanje vdorov, morajo sprožiti slišni in/ali vidni alarm na kraju, kjer je vedno navzoče osebje ali ki se nenehno nadzoruje.

9.44 Varnostni načrt ladje mora opredeliti postopke in opremo, ki je potrebna na vsaki stopnji zaščite, in način zagotavljanja, da bo oprema za nadzor lahko nenehno delovala, pri čemer je treba upoštevati tudi možne učinke vremenskih pogojev ali izpada električne energije.

Stopnja zaščite 1

9.45 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt ladje opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo; to je lahko kombinacija razsvetljave, stražarjev, varnostnikov ali uporaba opreme za zaščito in opazovanje, ki omogoča ladijskemu osebju, da opazujejo ladjo na splošno, posebej pa pregrade in območja z omejenim dostopom.

9.46 Ladijski krov in točke dostopa do ladje morajo biti osvetljene, kadar je tema ali slaba vidljivost in se opravljajo dejavnosti ob stiku ladja/pristaniško območje, po potrebi pa tudi v pristanišču ali v sidrišču. Ko je na poti, mora ladja, kadar je to potrebno, uporabljati najboljšo razsvetljavo, ki je na voljo in skladna z varno plovbo, in upoštevati določbe veljavnih mednarodnih pravil o izogibanju trčenja na morju. Pri določanju ustrezne stopnje in lokacije razsvetljave je treba upoštevati naslednje:

.1 ladijsko osebje mora imeti možnost opaziti dejavnosti izven ladje, tako na obali kot na morju;

.2 osvetljava mora pokrivati področja na ladji in okrog nje;

.3 osvetljava mora olajšati identifikacijo osebja na točkah dostopa; in

.4 za osvetljavo se lahko poskrbi v sodelovanju s pristaniščem.

Stopnja zaščite 2

9.47 Za stopnjo zaščite 2 morajo biti v varnostnem načrtu ladje določeni dodatni zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za izboljšanje zmožnosti nadzora in opazovanja in lahko vključujejo:

.1 večjo pogostost in natančnost varnostnih obhodov;

.2 povečevanje pokritosti in moči razsvetljave ali uporaba opreme za zaščito in opazovanje;

.3 zadolžitev dodatnega osebja za stražarje; in

.4 zagotavljanje usklajenosti s patruljnimi čolni na morju in s kopenskimi patruljami peš ali z vozili, kadar so na voljo.

9.48 Dodatna razsvetljava je lahko potrebna zaradi zaščite pred povečano stopnjo tveganja, da bo prišlo do varnostne nezgode. Kadar je to potrebno, se lahko zahteve po dodatni razsvetljavi dosežejo s pomočjo usklajevanja s pristaniščem, ki zagotovi dodatno razsvetljavo na obali.

Stopnja zaščite 3

9.49 Na stopnji zaščite 3 mora ladja ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu ladje morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih ladja lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in s pristaniščem; to lahko vključuje:

.1 uporabo celotne razsvetljave na ladji ali razsvetlitev področja okoli ladje;

.2 uporabo vse opreme za opazovanje, ki je na krovu in s katero je mogoče snemati dejavnosti na ladji ali v njeni okolici;

.3 čim večje podaljšanje časa, ko je takšna oprema za opazovanje sposobna snemati;

.4 pripravo na pregled ladijskega trupa pod vodo; in

.5 uvedbo ukrepov, vključno s počasnim vrtenjem ladijskih vijakov, če je to izvedljivo, za preprečevanje dostopa do ladijskega trupa pod vodo.

Različne stopnje zaščite

9.50 Varnostni načrt ladje mora določiti podrobne postopke in zaščitne ukrepe, ki jih ladja lahko sprejme, če je na višji stopnji zaščite od tiste, ki velja za pristanišče.

Dejavnosti, ki jih ta kodeks ne zajema

9.51 Varnostni načrt ladje mora določiti postopke in zaščitne ukrepe, ki jih mora ladja sprejeti, kadar:

.1 se nahaja v pristanišču v državi, ki ni vlada pogodbenica;

.2 je v stiku z ladjo, za katero ta kodeks ne velja;

.3 je v stiku s pritrjenimi ali plavajočimi ploščadmi in premičnimi plavajočimi vrtalnimi ploščadmi na lokaciji; ali

.4 je v stiku s pristaniščem ali pristaniško zmogljivostjo, ki mu ni treba izpolnjevati pogojev poglavja XI-2 in dela A tega kodeksa.

Izjave o zaščitnih ukrepih

9.52 V varnostnem načrtu ladje mora biti podrobno navedeno, kako se ravna v primeru, da pristanišče zahteva izjavo o zaščitnih ukrepih, in kakšne so okoliščine, v katerih mora izjavo o zaščitnih ukrepih zahtevati ladja sama.

Revizija in preverjanje

9.53 Varnostni načrt ladje mora opredeliti, kako nameravata varnostni uradnik družbe in varnostni uradnik ladje opravljati revizijo stalne učinkovitosti varnostnega načrta ladje in postopek, s katerim je treba preverjati, posodabljati in spreminjati varnostni načrt ladje.

10. EVIDENCE

Splošno

10.1 Evidence morajo biti na voljo ustrezno pooblaščenim uradnikom vlad pogodbenic, da lahko preverijo, ali se uresničujejo določbe varnostnih načrtov ladij.

10.2 Evidence se lahko hranijo v kakršnem koli formatu, vendar morajo biti zaščitene pred nedovoljenim dostopom ali razkritjem.

11. VARNOSTNI URADNIK DRUŽBE

S tem povezane smernice se nahajajo v oddelkih 8, 9 in 13.

12. VARNOSTNI URADNIK LADJE

S tem povezane smernice se nahajajo v oddelkih 8, 9 in 13.

13. USPOSABLJANJE, URJENJE IN VAJE V ZVEZI Z ZAŠČITO LADJE

Usposabljanje

13.1 Varnostni uradnik družbe, ustrezno osebje družbe na kopnem in varnostni uradnik ladje morajo imeti ustrezno znanje in se usposabljati na nekaterih ali na vseh od naslednjih področij, če je to primerno:

.1 upravljanje zaščite;

.2 ustrezne mednarodne konvencije, kodeksi in priporočila;

.3 ustrezna vladna zakonodaja in predpisi;

.4 odgovornosti in funkcije drugih organizacij za zaščito;

.5 metodologija ocenjevanja varnosti ladje;

.6 metode preiskovanja in pregledovanja zaščite ladje;

.7 delovanje ladij in pristanišč ter pogoji;

.8 zaščitni ukrepi ladij in pristanišč;

.9 pripravljenost in odziv na nujne primere ter načrtovanje dela v nepredvidenih razmerah;

.10 tehnike poučevanja na področju varnostnega usposabljanja in izobraževanja, vključno z zaščitnimi ukrepi in postopki;

.11 ravnanje z zaupnimi informacijami in komunikacijami v zvezi z zaščito;

.12 znanje o trenutnem ogrožanju varnosti in vzorcih ogrožanja varnosti;

.13 prepoznavanje in odkrivanje orožja, nevarnih snovi in naprav;

.14 nediskriminacijsko prepoznavanje značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost;

.15 tehnike, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom;

.16 oprema in sistemi za zaščito in njihove obratovalne omejitve;

.17 načini opravljanja revizij, pregledov, nadzora in spremljanja;

.18 načini fizičnih preiskav in nevsiljivih pregledov;

.19 varnostno urjenje in vaje, vključno z urjenjem in vajami s pristanišči; in

.20 ocenjevanje varnostnega urjenja in vaj.

13.2 Poleg tega mora imeti varnostni uradnik ladje ustrezno znanje in se mora usposabljati na nekaterih ali vseh od naslednjih področij, če je to primerno:

.1 načrt ladje;

.2 varnostni načrt ladje in s tem povezani postopki (vključno z usposabljanji, kako se odzivati v določenih situacijah);

.3 tehnike za vodenje in nadzor množice;

.4 upravljanje z opremo in sistemi za zaščito; in

.5 preverjanje, umerjanje in vzdrževanje opreme in sistemov za zaščito na morju.

13.3 Ladijsko osebje, ki ima določene varnostne dolžnosti, mora imeti zadostno znanje in biti sposobno opravljati svoje dolžnosti, vključno na naslednjih področjih, če je to primerno:

.1 znanje o trenutnem ogrožanju varnosti in vzorcih ogrožanja varnosti;

.2 prepoznavanje in odkrivanje orožja, nevarnih snovi in naprav;

.3 prepoznavanje značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost;

.4 tehnike, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom;

.5 tehnike za vodenje in nadzor množice;

.6 komunikacija v zvezi z zaščito;

.7 poznavanje postopkov v nujnih primerih in načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih;

.8 upravljanje z opremo in sistemi za zaščito;

.9 preverjanje, umerjanje in vzdrževanje opreme in sistemov za zaščito na morju;

.10 tehnike pregledov, nadzora in spremljanja; ter

.11 načini fizičnih preiskav oseb, osebnih predmetov, prtljage, tovora in ladijskih zalog.

13.4 Vsi ostali člani ladijskega osebja morajo imeti zadostno znanje in poznati ustrezne določbe načrta varnosti ladje, vključno z:

.1 pomenom in posledičnimi zahtevami različnih stopenj zaščite;

.2 poznavanjem postopkov v nujnih primerih in načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih;

.3 prepoznavanjem in odkrivanjem orožja, nevarnih snovi in naprav;

.4 nediskriminacijskim prepoznavanjem značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost; in

.5 tehnikami, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom.

Urjenje in vaje

13.5 Cilj urjenja in vaj je zagotoviti, da je ladijsko osebje usposobljeno za vse dodeljene zaščitne naloge na vseh stopnjah zaščite, in ugotoviti kakršne koli pomanjkljivosti v zvezi z zaščito, ki jih je treba odpraviti.

13.6 Da bi zagotovili učinkovito uresničevanje določb varnostnega načrta ladje, je treba urjenje opraviti vsaj enkrat vsake tri mesece. Poleg tega je treba v primerih, ko se več kot 25 odstotkov ladijskega osebja istočasno zamenja z osebjem, ki v zadnjih treh mesecih ni sodelovalo na nobenem urjenju na tej ladji, opraviti urjenje v roku enega tedna od spremembe. S temi urjenji je treba preveriti posamezne elemente načrta, na primer grožnje varnosti, navedene v odstavku 8.9.

13.7 Različne vrste vaj, ki lahko vključujejo sodelovanje varnostnih uradnikov družb, varnostnih uradnikov pristanišč, ustreznih organov vlad pogodbenic in varnostnih uradnikov ladij, če so na voljo, je treba opraviti vsaj enkrat vsako koledarsko leto, pri čemer med vajami ne sme miniti več kot 18 mesecev. Te vaje morajo preveriti komunikacije, usklajenost, razpoložljivost virov in odziv. Vaje so lahko:

.1 v polnem obsegu ali v živo;

.2 teoretična simulacija ali seminar; ali

.3 kombinirane z drugimi vajami, ki se opravljajo, na primer vaje iskanja in reševanja ali ukrepov ob nesreči.

13.8 Udeležbo družbe v vaji z drugo vlado pogodbenico mora priznati uprava.

14. ZAŠČITA PRISTANIŠČ

S tem povezane smernice se nahajajo v oddelkih 15, 16 in 18.

15. OCENA VARNOSTI PRISTANIŠČA

Splošno

15.1 Oceno varnosti pristanišča lahko opravi priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov. Vendar pa lahko opravljeno oceno varnosti pristanišča odobri samo ustrezna vlada pogodbenica.

15.2 Če vlada pogodbenica za pregled ali preverjanje skladnosti ocene varnosti pristanišča uporablja priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, ta priznana organizacija za izvajanje zaščitnih ukrepov ne sme biti povezana z nobeno drugo priznano organizacijo za izvajanje zaščitnih ukrepov, ki je pripravila to oceno ali sodelovala pri njeni pripravi.

15.3 Ocena varnosti pristanišča mora obravnavati naslednje elemente pristanišča:

.1 fizično zaščito;

.2 strukturno celovitost;

.3 sisteme za zaščito osebja;

.4 postopkovne politike;

.5 radijske in telekomunikacijske sisteme, vključno z računalniškimi sistemi in mrežami;

.6 zadevno prometno infrastrukturo;

.7 komunalne storitve; in

.8 druga področja, ki lahko, če so poškodovana ali uporabljena za nedovoljeno opazovanje, predstavljajo tveganje za osebe, lastnino ali delovanje pristanišča.

15.4 Osebe, ki opravljajo oceno varnosti pristanišča, morajo imeti možnost dobiti strokovno pomoč v zvezi z:

.1 znanjem o trenutnem ogrožanju varnosti in vzorcih ogrožanja varnosti;

.2 prepoznavanjem in odkrivanjem orožja, nevarnih snovi in naprav;

.3 nediskriminacijskim prepoznavanjem značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost;

.4 tehnikami, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom;

.5 metodami za povzročanje varnostnih nezgod;

.6 učinki eksploziva na strukture in storitve pristanišča;

.7 zaščito pristanišča;

.8 poslovnimi navadami pristanišča;

.9 načrtovanjem dela v nepredvidenih razmerah, pripravljenostjo in ukrepanjem pri izrednih dogodkih;

.10 fizičnimi zaščitnimi ukrepi, npr. ograjami;

.11 radijskimi in telekomunikacijskimi sistemi, vključno z računalniškimi sistemi in mrežami;

.12 transportom in gradbeništvom — inženirskimi objekti; ter

.13 delovanjem ladij in pristanišč.

Opredelitev in ocena lastnine in infrastrukture, za katero je pomembno, da se zaščiti

15.5 Opredelitev in ocena pomembne lastnine in infrastrukture je postopek, s pomočjo katerega se lahko ugotovi relativna pomembnost struktur in obratov za delovanje pristanišča. Postopek opredelitve in ocene je pomemben, ker zagotavlja osnovo za to, da strategije ublažitve osredotočijo na tisto lastnino in strukture, za katere je bolj pomembno, da se zaščitijo pred varnostno nezgodo. Pri tem postopku je treba upoštevati potencialno izgubo življenj, gospodarsko pomembnost pristanišča, simbolično vrednost in prisotnost vladnih objektov.

15.6 Opredelitev in oceno lastnine in infrastrukture je treba uporabiti za to, da se določi prednostna razvrstitev glede na to, katere je bolj pomembno zaščititi. Osnovna skrb mora biti preprečevanje smrti ali poškodb. Pomembno je tudi, da se upošteva, ali lahko struktura ali obrat še naprej deluje brez neke lastnine, in v kakšnem obsegu je mogoče hitro ponovno vzpostaviti normalno delovanje.

15.7 Lastnina in infrastruktura, ki mora veljati za takšno, ki jo je pomembno zaščititi, lahko vključuje:

.1 dostope, vhode, poti, sidrišča, območja za manevriranje in priveze;

.2 objekte za tovor, terminale, skladišča in opremo za prekladanje tovora;

.3 sisteme, kot so sistemi za distribucijo elektrike, radijski in telekomunikacijski sistemi, računalniški sistemi in mreže;

.4 sisteme za upravljanje ladijskega prometa v pristaniščih in pomoč pri navigaciji;

.5 elektrarne, cevi za transport tovora in preskrbo z vodo;

.6 mostove, železnice, ceste;

.7 plovila za pristaniške storitve, vključno s pilotskimi čolni, vlačilci, maonami, itd.;

.8 opremo in sisteme za zaščito in opazovanje; in

.9 morje ob pristanišču.

15.8 Jasna opredelitev lastnine in infrastrukture je nujna za oceno varnostnih zahtev pristanišča, razvrščanje zaščitnih ukrepov po prednosti in odločitve glede dodelitve virov za boljšo zaščito pristanišča. Ta postopek lahko vključuje posvetovanje z ustreznimi organi glede struktur ob pristanišču, ki bi lahko povzročile škodo v zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za namen povzročitve škode zmogljivosti, za nedovoljeno opazovanje zmogljivosti ali za preusmerjanje pozornosti.

Ugotavljanje možnih groženj lastnini in infrastrukturi in verjetnosti, da do teh groženj pride, da se določijo in prednostno razvrstijo zaščitni ukrepi

15.9 Opredeliti je treba možna dejanja, ki bi lahko ogrozila varnost lastnine in infrastrukture, ter načine izvedbe teh dejanj, da bi ocenili ranljivost določene lastnine ali lokacije za varnostne nezgode, določili zaščitne ukrepe in jih razvrstili po prednosti, tako da bi omogočili načrtovanje in dodeljevanje virov. Opredelitev in ocena vsakega potencialnega dejanja in načina za izvedbo tega dejanja mora temeljiti na raznih dejavnikih, vključno z oceno ogroženosti, ki jo opravijo vladne ustanove. Če se grožnje opredelijo in ocenijo, se tistim, ki opravljajo oceno, pri načrtovanju in dodeljevanju virov ni treba zanašati na najslabši možen potek.

15.10 Ocena varnosti pristanišča mora vključevati oceno, opravljeno po posvetu z ustreznimi organizacijami za nacionalno varnost, da bi opredelili:

.1 kakršne koli posebne vidike pristanišča, vključno z ladijskim prometom, ki ga uporablja, zaradi katerih obstaja verjetnost, da bo tarča napada;

.2 verjetne posledice napada na pristanišče ali v pristanišču, kar se tiče izgube življenj, škode na lastnini in gospodarskih motenj, vključno z motnjami transportnih sistemov;

.3 zmožnosti in namen oseb, ki bi lahko izvedle tak napad; in

.4 možno vrsto ali vrste napada,

s čimer lahko dobimo splošno oceno stopnje tveganja, proti kateremu je treba razviti zaščitne ukrepe.

15.11 V oceni varnosti pristanišča je treba proučiti vse možne grožnje, ki lahko vključujejo naslednje vrste varnostnih nezgod:

.1 poškodovanje ali uničenje pristanišča ali ladje, npr. z eksplozivnimi napravami, požigom, sabotažo ali vandalizmom;

.2 ugrabitev ali zaseg ladje ali oseb na krovu;

.3 nedovoljeno poseganje v tovor, osnovno ladijsko opremo ali sisteme, ali v ladijske zaloge;

.4 nedovoljen dostop ali uporaba, vključno s prisotnostjo slepih potnikov;

.5 tihotapljenje orožja ali opreme, vključno z orožjem za množično uničevanje;

.6 uporabo ladje za prevoz oseb, ki nameravajo povzročiti varnostno nezgodo in/ali njihove opreme;

.7 uporabo same ladje kot orožje ali kot sredstvo za povzročanje škode ali uničenja;

.8 blokiranje vhodov v pristanišče, ključavnic, dostopov, itd.; in

.9 jedrski, biološki in kemični napad.

15.12 Ta postopek mora vključevati posvetovanje z ustreznimi organi glede struktur ob pristanišču, ki bi lahko povzročile škodo v zmogljivosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti za namen povzročitve škode zmogljivosti, za nedovoljeno opazovanje zmogljivosti ali za preusmerjanje pozornosti.

Opredelitev, izbira in razvrščanje protiukrepov po prednosti ter proceduralne spremembe in njihova stopnja učinkovitosti pri zmanjševanju ranljivosti

15.13 Opredelitev in razvrščanje protiukrepov po prednosti je namenjena zagotavljanju, da se za zmanjševanje ranljivosti pristanišča ali stika ladja/pristaniško območje za možne grožnje uporabljajo najbolj učinkoviti zaščitni ukrepi.

15.14 Zaščitne ukrepe je treba izbrati na podlagi takšnih dejavnikov, kot je na primer njihova učinkovitost za zmanjševanje možnosti napada, in jih je treba oceniti s pomočjo informacij, ki vključujejo:

.1 varnostne raziskave, preglede in revizije;

.2 posvetovanje z lastniki in upravljavci pristanišča ter z lastniki/upravljavci sosednjih zgradb, če je to primerno;

.3 informacije o zgodovini varnostnih nezgod; in

.4 postopke v pristanišču.

Opredelitev ranljivosti

15.15 Opredelitev šibkih točk fizičnih struktur, sistemov za varstvo osebja, postopkov ali drugih področij, ki lahko imajo za posledico varnostno nezgodo, se lahko uporabi za določanje možnosti za odpravljanje ali ublažitev teh šibkih točk. Na primer, analiza lahko razkrije šibke točke v sistemih za zaščito pristanišča ali nezaščiteno infrastrukturo, kot so preskrba z vodo, mostovi, itd., kar se da razrešiti s pomočjo fizičnih ukrepov, npr. stalnih ovir, alarmov, opreme za opazovanje, itd.

15.16 Pri opredelitvi šibkih točk je treba upoštevati:

.1 dostop do pristanišča in do ladij, privezanih v njem, z morja ali z obale;

.2 strukturno celovitost pomolov, zmogljivosti in s tem povezanih struktur;

.3 obstoječe zaščitne ukrepe in postopke, vključno s sistemi za identifikacijo;

.4 obstoječe zaščitne ukrepe in postopke v zvezi s pristaniškimi in komunalnimi storitvami;

.5 ukrepe za zaščito radijske in telekomunikacijske opreme, pristaniških in komunalnih storitev, vključno z računalniškimi sistemi in mrežami;

.6 sosednja območja, ki se lahko izkoristijo med napadom ali za napad;

.7 obstoječe dogovore z zasebnimi družbami za zaščito, ki na morju/na obali zagotavljajo varnostne storitve;

.8 kakršne koli konflikte v politiki med ukrepi in postopki za varnost in zaščito;

.9 kakršne koli konflikte med nalogami pristanišča in varnostnimi dolžnostmi;

.10 kakršne koli omejitve glede izvršitve ali osebja;

.11 kakršne koli pomanjkljivosti, odkrite med usposabljanjem in urjenjem; ter

.12 kakršne koli pomanjkljivosti, odkrite med vsakodnevnim delovanjem, po nezgodah ali opozorilih, poročanju o varnostnih zadevah, uporabi nadzornih ukrepov, revizijah, itd.

16. VARNOSTNI NAČRT PRISTANIŠČA

Splošno

16.1 Za pripravo varnostnega načrta pristanišča je odgovoren varnostni uradnik pristanišča. Medtem ko ni nujno, da varnostni uradnik pristanišča osebno opravi vse dolžnosti, povezane s svojim delovnim mestom, je zagotavljanje, da so te dolžnosti pravilno opravljene, končna odgovornost posameznega varnostnega uradnika pristanišča.

16.2 Vsebina vsakega posameznega varnostnega načrta pristanišča mora biti drugačna glede na posamezne okoliščine v pristanišču ali pristaniščih, ki jih pokriva. V varnostnem načrtu pristanišča se opredelijo posebne značilnosti pristanišča in potencialna tveganja glede varnosti, zaradi katerih je treba imenovati varnostnega uradnika pristanišča in pripraviti varnostni načrt pristanišča. Pri pripravi varnostnega načrta pristanišča je treba upoštevati te značilnosti in kakršne koli druge lokalne ali nacionalne varnostne pomisleke; določiti je treba ustrezne zaščitne ukrepe, da bi čimbolj zmanjšali možnost kršitve varnosti in posledice potencialnih tveganj. Vlade pogodbenice lahko pripravijo nasvete glede priprave in vsebine varnostnega načrta pristanišča.

16.3 V vseh varnostnih načrtih pristanišč je treba:

.1 natančno prikazati organizacijo za zaščito pristanišča;

.2 navesti povezave organizacije z drugimi ustreznimi organi in potrebne sisteme komunikacije, ki omogočajo učinkovito stalno delovanje organizacije in njenih povezav z drugimi, vključno z ladjami v pristanišču;

.3 prikazati osnovne zaščitne ukrepe za stopnjo zaščite 1, ki se bodo uporabljali, tako izvedbene kot fizične;

.4 prikazati dodatne zaščitne ukrepe, s pomočjo katerih lahko pristanišče takoj preide na stopnjo zaščite 2 in po potrebi na stopnjo zaščite 3;

.5 predvideti redne preglede ali revizije varnostnega načrta pristanišča in spremembe tega načrta glede na izkušnje in spreminjajoče se okoliščine; in

.6 prikazati postopke poročanja ustreznim kontaktnim točkam vlade pogodbenice.

16.4 Priprava učinkovitega varnostnega načrta pristanišča bo temeljila na podrobni oceni vseh vprašanj, povezanih z zaščito pristanišča, vključno predvsem s podrobnim upoštevanjem fizičnih in obratovalnih značilnosti posameznega pristanišča.

16.5 Vlade pogodbenice morajo odobriti varnostne načrte pristanišč, za katere so pristojne. Vlade pogodbenice morajo pripraviti postopke za ocenjevanje stalne učinkovitosti vsakega varnostnega načrta pristanišča in lahko pred prvo odobritvijo ali po odobritvi zahtevajo spremembo varnostnega načrta pristanišča. Varnostni načrt pristanišča mora predvideti hrambo evidence o varnostnih nezgodah in grožnjah, revizijah, usposabljanju, urjenju in vajah, ki dokazuje izpolnjevanje teh zahtev.

16.6 Zaščitne ukrepe, ki jih vključuje varnostni načrt pristanišča, je treba začeti uporabljati v primernem roku po odobritvi varnostnega načrta pristanišča; v varnostnem načrtu pristanišča mora biti določeno, kdaj se začne uporabljati kateri ukrep. Če obstaja možnost, da bo pri uporabi teh ukrepov prišlo do kakršne koli zamude, se je treba o tem dogovoriti z vlado pogodbenico, odgovorno za odobritev varnostnega načrta pristanišča, in se sporazumeti o zadovoljivih začasnih nadomestnih zaščitnih ukrepih, ki zagotavljajo enakovredno stopnjo zaščite v kakršnem koli vmesnem obdobju.

16.7 Uporaba strelnega orožja na ladjah ali blizu njih in v pristaniščih lahko predstavlja posebno in precejšnje varnostno tveganje, predvsem v povezavi z določenimi nevarnimi snovmi; o tem je treba zelo previdno razmisliti. V primeru, da se vlada pogodbenica odloči, da je treba v teh območjih uporabljati oboroženo osebje, mora vlada pogodbenica zagotoviti, da je to osebje ustrezno pooblaščeno in usposobljeno za uporabo svojega orožja ter da se zaveda posebnih varnostnih tveganj, prisotnih na teh območjih. Če vlada pogodbenica odobri uporabo strelnega orožja, potem mora izdati posebne varnostne smernice o njegovi uporabi. Varnostni načrt pristanišča mora vsebovati posebne smernice o tej zadevi, predvsem v zvezi z uporabo na ladjah, ki prevažajo nevarno blago ali nevarne snovi.

Organizacija in opravljanje zaščitnih dolžnosti v pristanišču

16.8 Poleg smernic iz odstavka 16.3 mora varnostni načrt ladje določiti naslednje v zvezi z vsemi stopnjami zaščite:

.1 vlogo in strukturo organizacije za zaščito pristanišča;

.2 dolžnosti, odgovornosti in zahteve glede usposabljanja za celotno osebje pristanišča, ki ima vlogo na področju zaščite, in ukrepe glede učinkovitosti, ki so potrebni za ocenjevanje njihove individualne učinkovitosti;

.3 povezave organizacije za zaščito pristanišča z drugimi nacionalnimi ali lokalnimi organi, odgovornimi za zaščito;

.4 komunikacijske sisteme, ki omogočajo učinkovito in nenehno komunikacijo med varnostnim osebjem pristanišča, ladjami v pristanišču in, kadar je to ustrezno, z nacionalnimi ali lokalnimi organi, odgovornimi za zaščito;

.5 postopke ali zaščitne ukrepe, potrebne za nenehno vzdrževanje takšne stalne komunikacije;

.6 postopke in prakse za zaščito zaupnih podatkov na papirju ali v elektronski obliki;

.7 postopke za ocenjevanje stalne učinkovitosti zaščitnih ukrepov, postopkov in opreme, vključno z ugotavljanjem odpovedi ali okvare opreme in odzivom nanjo;

.8 postopke za omogočanje oddajanja in ocenjevanja poročil v zvezi z možnimi kršitvami varnosti ali varnostnimi zadevami;

.9 postopke v zvezi z ravnanjem s tovorom;

.10 postopke v zvezi z dostavo ladijskih zalog;

.11 postopke za vzdrževanje in posodabljanje evidence kakršnega koli nevarnega blaga in nevarnih snovi ter njihove lokacije v pristanišču;

.12 načine za opozarjanje in pridobivanje storitev obalnih patrulj in strokovnih ekip za iskanje, vključno z iskanjem bomb in podvodnim iskanjem;

.13 postopke za pomoč varnostnim uradnikom ladij pri potrjevanju identitete oseb, ki se želijo vkrcati na ladjo, kadar prosijo zanjo; in

.14 postopke za omogočanje izhoda na obalo za ladijsko osebje ali za menjavo osebja, kakor tudi dostopa obiskovalcev na ladjo, vključno s predstavniki organizacij za socialno skrbstvo pomorščakov in organizacij dela.

16.9 Preostalo besedilo oddelka 16 se nanaša posebej na zaščitne ukrepe, ki se lahko sprejmejo na vsaki stopnji zaščite, in zajemajo:

.1 dostop do pristanišča;

.2 območja z omejenim dostopom v pristanišču;

.3 ravnanje s tovorom;

.4 dostavo ladijskih zalog;

.5 ravnanje z nespremno prtljago; in

.6 spremljanje zaščite pristanišča.

Dostop do pristanišča

16.10 V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti določeni zaščitni ukrepi, ki se nanašajo na vse možne dostope do pristanišča, opredeljeni v oceni varnosti pristanišča.

16.11 Za vsakega od teh dostopov morajo biti v varnostnem načrtu ladje opredeljene ustrezne lokacije, kjer se izvajajo omejitve ali prepovedi dostopa za vsako od stopenj zaščite. Varnostni načrt pristanišča mora določiti vrsto omejitev ali prepovedi, ki se uporabljajo, in način njihovega izvajanja za vsako stopnjo zaščite.

16.12 Varnostni načrt pristanišča mora za vsako stopnjo zaščite opredeliti način obvezen način identifikacije za dostop do pristanišča, ki omogoči posameznikom ostati v pristanišču, ne da bi jih preverjali. To lahko vključuje vzpostavitev ustreznega sistema za identifikacijo, ki omogoča stalne in začasne identifikacije za osebje pristanišča oziroma obiskovalce. Vse sisteme za identifikacijo v pristanišču je treba, kadar je to izvedljivo, uskladiti s sistemi za identifikacijo na ladjah, ki redno uporabljajo pristanišče. Potniki morajo imeti možnost dokazati svojo identiteto z vstopnimi kuponi, vozovnicami, itd., vendar jim ne sme biti dovoljen vstop na območja z omejenim vstopom, razen pod nadzorom. Varnostni načrt pristanišča mora predpisati določbe za zagotovitev, da se sistemi za identifikacijo redno posodabljajo, in da se za zlorabo postopkov sprejmejo disciplinski ukrepi.

16.13 Posameznikom, ki nočejo ali ne morejo dokazati svoje identitete in/ali potrditi razloga za svoj obisk, kadar se od njih to zahteva, je treba prepovedati dostop do ladje, o njihovem poskusu dostopa pa je treba poročati varnostnemu uradniku pristanišča in nacionalnim in lokalnim organom, odgovornim za zaščito.

16.14 Varnostni načrt pristanišča mora opredeliti lokacije, kjer se opravljajo preiskave oseb, osebnih predmetov in vozil. Te lokacije morajo biti zajete, da bi olajšali stalno delovanje ne glede na prevladujoče vremenske razmere v skladu s pogostostjo, določeno v varnostnem načrtu pristanišča. Po preiskavi morajo osebe, osebni predmeti in vozila nadaljevati pot neposredno v čakalnice ali v območja za vkrcanje ali nalaganje avtomobilov z omejenim dostopom.

16.15 V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti določene posebne lokacije za preverjene in nepreverjene osebe in njihove predmete; če je mogoče, je treba določiti ločena območja za potnike, ki vstopajo, potnike, ki izstopajo, ladijsko osebje in njihove predmete, da bi zagotovili, da nepreverjene osebe ne morejo priti v stik s preverjenimi osebami.

16.16 Varnostni načrt pristanišča mora opredeliti pogostost uporabe kakršnega koli nadzora dostopa, predvsem če naj bi se uporabljali naključno ali občasno.

Stopnja zaščite 1

16.17 Za stopnjo zaščite 1 morajo biti v varnostnem načrtu pristanišča določene nadzorne točke, kjer se lahko uporabljajo naslednji zaščitni ukrepi:

.1 območja z omejenim dostopom je treba obdati z ograjo ali drugimi ovirami po standardih, ki jih mora odobriti vlada pogodbenica;

.2 preverjanje identitete vseh oseb, ki želijo vstopiti v pristanišče v zvezi z ladjo, vključno s potniki, ladijskim osebjem in obiskovalci, in potrjevanje njihovih razlogov za to, na primer s pomočjo navodil za vkrcanje, vozovnic, prepustnic, delovnih nalogov, itd.;

.3 preverjanje vozil, ki jih uporabljajo osebe, ki želijo vstopiti v pristanišče v zvezi z ladjo;

.4 preverjanje identitete osebja pristanišča, oseb, zaposlenih v pristanišču in njihovih vozil;

.5 omejevanje dostopa, da se izključi osebe, ki niso zaposlene v pristanišču in ki ne delajo v njem, če ne morejo dokazati svoje identitete;

.6 opravljanje preiskav oseb, osebnih predmetov, vozil in njihove vsebine; ter

.7 opredeljevanje kakršnih koli točk dostopa, ki se ne uporabljajo redno in ki morajo biti vedno zaprte in zaklenjene.

16.18 Na stopnji zaščite 1 se lahko osebe, ki želijo vstopiti v pristanišče, preišče. Pogostost takih preiskav, vključno z naključnimi preiskavami, mora biti opredeljena v odobrenem varnostnem načrtu pristanišča in jo mora posebej odobriti vlada pogodbenica. Članom ladijskega osebja ni treba preiskovati svojih sodelavcev ali njihove osebne prtljage, razen če obstajajo utemeljeni varnostni razlogi za to. Vse takšne preiskave se opravijo na način, ki v celoti upošteva posameznikove človekove pravice in ohrani njihovo osnovno človeško dostojanstvo.

Stopnja zaščite 2

16.19 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti dodatne zaščitne ukrepe, ki jih je treba uporabiti in ki lahko vključujejo:

.1 zadolžitev dodatnega osebja za stražo točk dostopa in obhode ovir okrog območja;

.2 omejevanje števila točk dostopa do pristanišča, opredeljevanje točk, ki jih je treba zapreti, in načinov za njihovo ustrezno zavarovanje;

.3 predvidevanje načinov za preprečevanje gibanja skozi preostale točke dostopa, npr. varnostnih ovir;

.4 povečanje pogostosti preiskav oseb, osebnih predmetov in vozil;

.5 zavrnitev dostopa za obiskovalce, ki ne morejo zagotoviti preverljive utemeljitve, zakaj želijo dostopiti do pristanišča; in

.6 uporaba patruljnih čolnov, da bi povečali zaščito na morju.

Stopnja zaščite 3

16.20 Na stopnji zaščite 3 mora pristanišče ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih pristanišče lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in ladjami v pristanišču; to lahko vključuje:

.1 opustitev dostopa do celotnega pristanišča ali dela pristanišča;

.2 dovoljevanje dostopa samo osebam, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode;

.3 opustitev gibanja peš ali z vozili v celotnem pristanišču ali v delu pristanišča;

.4 povečano število varnostnih patrulj v pristanišču, če je to primerno;

.5 opustitev pristaniških dejavnosti v celotnem pristanišču ali v delu pristanišča;

.6 usmerjanje gibanja vozil v celotnem pristanišču ali v delu pristanišča; in

.7 evakuacija celotnega pristanišča ali dela pristanišča.

Območja z omejenim dostopom v pristanišče

16.21 V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti opredeljena območja z omejenim dostopom, ki jih je treba vzpostaviti v pristanišču, njihov obseg, čas uporabe, zaščitni ukrepi, ki jih je treba sprejeti za nadzor dostopa do njih, in osebe, ki nadzorujejo dejavnosti na teh območjih. To mora v primernih okoliščinah vključevati tudi ukrepe za zagotavljanje, da se začasna območja z omejenim dostopom varnostno pregledajo tako pred vzpostavitvijo tega območja kot po njej. Nameni območij z omejenim dostopom so:

.1 zaščita potnikov, ladijskega osebja, osebja pristanišča in obiskovalcev, vključno z obiskovalci v zvezi z ladjo;

.2 zaščita pristanišča;

.3 zaščita ladij, ki uporabljajo pristanišče ali tam nudijo storitve;

.4 zaščita varnostno občutljivih lokacij in območij v pristanišču;

.5 zaščita opreme in sistemov za zaščito in opazovanje; in

.6 zaščita pred nedovoljenim poseganjem v tovor in ladijske zaloge.

16.22 Varnostni načrt pristanišča mora zagotoviti, da so v vseh območjih z omejenim dostopom jasno vzpostavljeni zaščitni ukrepi za nadzor nad:

.1 dostopom posameznikov;

.2 vstopom, parkiranjem, natovarjanjem in iztovarjanjem vozil;

.3 premeščanjem in skladiščenjem tovora in ladijskih zalog; in

.4 nespremno prtljago ali osebnimi predmeti.

16.23 V varnostnem načrtu pristanišča mora biti določeno, da morajo biti vsa območja z omejenim dostopom jasno označena, tako da je jasno, da je dostop do območja omejen in da nedovoljena prisotnost na območju pomeni kršitev varnosti.

16.24 Kadar so nameščene samodejne naprave za odkrivanje vdorov, morajo opozoriti nadzorni center, ki se lahko odzove na sproženi alarm.

16.25 Območja z omejenim dostopom lahko vključujejo:

.1 območja na obali in morju neposredno ob ladji;

.2 območja za vstop in izstop, čakalnice za potnike in ladijsko osebje ter območja za opravljanje postopka, vključno s točkami za preiskave;

.3 območja, kjer se opravlja natovarjanje, iztovarjanje ali skladiščenje tovora in zalog;

.4 lokacije, kjer se hranijo zaupni podatki, vključno z dokumentacijo o tovoru;

.5 območja, kjer se hrani nevarno blago ali nevarne snovi;

.6 sobe za nadzor sistema upravljanja ladijskega prometa, pomoč pri plovbi in pristaniški nadzorni objekti, vključno z nadzornimi sobami za zaščito in opazovanje;

.7 območja, kjer se hrani ali nahaja oprema za zaščito in nadzor;

.8 pomembne električne, radijske in telekomunikacijske naprave ter naprave za vodo in druge komunalne naprave; ter

.9 druge lokacije v pristanišču, kjer je treba omejiti dostop za plovila, vozila in posameznike.

16.26 Zaščitni ukrepi se lahko razširijo tudi na omejitev nepooblaščenega dostopa do objektov, iz katerih je mogoče opazovati pristanišče, če to odobrijo ustrezni organi.

Stopnja zaščite 1

16.27 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za območja z omejenim dostopom in ki lahko vključujejo:

.1 postavljanje stalnih ali začasnih ovir okrog območja z omejenim dostopom po standardih, ki jih mora sprejeti vlada pogodbenica;

.2 zagotavljanje točk dostopa, kjer lahko dostop, kadar se točke dostopa uporabljajo, nadzirajo varnostniki in ki jih je mogoče učinkovito zakleniti ali zapreti, kadar se ne uporabljajo;

.3 zagotavljanje izkaznic, ki jih je treba pokazati, da se ugotovi, ali se posameznik upravičeno nahaja v območju z omejenim dostopom;

.4 jasno označevanje vozil, ki jim je dovoljen dostop do območij z omejenim dostopom;

.5 zagotavljanje stražarjev in patrulj;

.6 zagotavljanje samodejnih naprav za odkrivanje vdorov ali opreme ali sistemov za opazovanje, da bi odkrili nedovoljen dostop do območij z omejenim dostopom ali gibanje v teh območjih; in

.7 nadzor gibanja plovil v bližini ladij, ki uporabljajo pristanišče.

Stopnja zaščite 2

16.28 Na stopnji zaščite 2 mora biti v varnostnem načrtu pristanišča določeno povečanje pogostosti in intenzivnosti nadziranja območij z omejenim dostopom ali nadzora dostopa do teh območij. V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti določeni dodatni zaščitni ukrepi, ki lahko vključujejo:

.1 povečanje učinkovitosti ovir ali ograj okrog območij z omejenim dostopom, vključno z uporabo patrulj ali samodejnih naprav za odkrivanje vdorov;

.2 zmanjševanje števila točk dostopa do območij z omejenim dostopom in strožji nadzor preostalih točk dostopa;

.3 omejitve parkiranja v bližini privezanih ladij;

.4 nadaljnje omejevanje dostopa do območij z omejenim dostopom, gibanjem in skladiščenjem v teh območjih;

.5 uporabo opreme za opazovanje, ki se nenehno nadzira in snema;

.6 povečanje števila in pogostosti patrulj, vključno z obalnimi patruljami, ki patruljirajo po mejah območij z omejenim dostopom in znotraj teh območij;

.7 vzpostavljanje in omejevanje dostopa do območij, ki se nahajajo ob območjih z omejenim dostopom; in

.8 omejevanje dostopa nepooblaščenih plovil do voda v bližini ladij, ki uporabljajo pristanišče.

Stopnja zaščite 3

16.29 Na stopnji zaščite 3 mora pristanišče ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih pristanišče lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in ladjami v pristanišču; to lahko vključuje:

.1 vzpostavljanje dodatnih območij z omejenim dostopom v pristanišče v bližini varnostne nezgode ali predvidene lokacije ogrožanja varnosti, kamor dostop ni dovoljen; in

.2 priprava na preiskavo območij z omejenim dostopom kot del preiskave celotnega pristanišča ali dela pristanišča.

Ravnanje s tovorom

16.30 Zaščitni ukrepi v zvezi z ravnanjem s tovorom morajo:

.1 preprečevati nedovoljeno poseganje v tovor; in

.2 preprečiti, da bi se tovor, ki ni namenjen prevozu, sprejel in hranil v pristanišču.

16.31 Zaščitni ukrepi morajo vključevati postopke za nadzor inventarja na točkah dostopa do pristanišča. Ko je tovor enkrat v pristanišču, mora obstajati možnost, da se ga prepozna kot preverjenega in sprejetega za nalaganje na ladjo ali za začasno skladiščenje v območju z omejenim dostopom, medtem ko čaka na natovarjanje. Včasih je ustrezno omejiti vstop tovora v pristanišče, če nima potrjenega datuma za natovarjanje.

Stopnja zaščite 1

16.32 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za ravnanje s tovorom in ki lahko vključujejo:

.1 običajno preverjanje tovora, enot za transport tovora in prostorov za tovor v pristanišču pred postopki ravnanja s tovorom in med njimi;

.2 preverjanje, s katerim se zagotavlja, da tovor, ki vstopa v pristanišče, ustreza dobavnici ali enakovredni dokumentaciji o tovoru;

.3 preiskavo vozil; in

.4 preverjanje zaščitnih oznak ali druge načine, ki se uporabljajo za preprečevanje nedovoljenega poseganja v tovor ob vstopanju v pristanišče in ob skladiščenju v pristanišču.

16.33 Preverjanje tovora se lahko opravi s pomočjo nekaterih ali vseh naslednjih načinov:

.1 s pomočjo vizualnega in fizičnega pregleda; in

.2 s pomočjo opreme za skeniranje/odkrivanje, mehaničnih naprav ali psov.

16.34 Kadar prihaja do rednih ali ponavljajočih se premikov tovora, se lahko varnostni uradnik družbe ali varnostni uradnik ladje po posvetu s pristaniščem sporazume z vkrcevalci ali z drugimi osebami, odgovornimi za tak tovor, o režimu, ki zajema preverjanje na drugem mestu, namestitev zaščitnih oznak, časovno načrtovanje, dokazno dokumentacijo, itd. O takih režimih je treba obvestiti zadevnega varnostnega uradnika pristanišča, ki se mora z njimi strinjati.

Stopnja zaščite 2

16.35 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti dodatne zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo v času ravnanja s tovorom, da bi se izboljšal nadzor; vključujejo lahko:

.1 podrobno preverjanje tovora, enot za transport tovora in območij za skladiščenje tovora v pristanišču;

.2 strožje preverjanje, če je to primerno, da se zagotovi, da v pristanišče vstopi samo dokumentiran tovor, se tam začasno hrani in se potem natovori na ladjo;

.3 bolj intenzivno preiskovanje vozil; in

.4 povečana pogostost in natančnost preverjanja zaščitnih oznak in druge načine, ki se uporabljajo za preprečevanje nedovoljenega poseganja v tovor.

16.36 Natančno preverjanje tovora se lahko opravi s pomočjo nekaterih ali vseh naslednjih načinov:

.1 povečanje pogostosti in natančnosti preverjanja tovora, enot za transport tovora in območij za skladiščenje tovora v pristanišču (vizualni in fizični pregledi);

.2 povečevanje pogostosti uporabe opreme za skeniranje/odkrivanje, mehaničnih naprav ali psov; in

.3 usklajevanje okrepljenih zaščitnih ukrepov z vkrcevalcem ali drugo stranko poleg vzpostavljenega sporazuma in postopkov.

Stopnja zaščite 3

16.37 Na stopnji zaščite 3 mora pristanišče ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih pristanišče lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in ladjami v pristanišču; to lahko vključuje:

.1 omejitev ali opustitev premikov tovora ali dejavnosti v celotnem pristanišču ali v delu pristanišča ali na določenih ladjah; in

.2 preverjanje inventarja nevarnega blaga in nevarnih snovi ter njihove lokacije v pristanišču.

Dobava ladijskih zalog

16.38 Zaščitni ukrepi v zvezi z dostavo ladijskih zalog morajo:

.1 zagotavljati preverjanje ladijskih zalog in celovitosti paketov;

.2 preprečevati, da bi se ladijske zaloge sprejele brez pregleda;

.3 preprečevati nedovoljeno poseganje v ladijske zaloge; in

.4 preprečevati, da bi se ladijske zaloge sprejele, če niso bile naročene;

.5 zagotavljati preiskavo dostavnega vozila; in

.6 zagotavljati spremstvo dostavnim vozilom v pristanišču.

16.39 Za ladje, ki redno uporabljajo pristanišče, je morda ustrezno, da se določijo postopki za ladjo, njene dobavitelje in pristanišče, ki zajemajo čas dostave in obveščanje ter dokumentacijo o njej. Vedno mora obstajati način, da se potrdi, da dostavljene zaloge spremljajo dokazila o tem, da jih je ladja naročila.

Stopnja zaščite 1

16.40 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za nadzor dostave ladijskih zalog in ki lahko vključujejo:

.1 preverjanje ladijskih zalog;

.2 vnaprejšnje sporočanje sestave tovora, podatkov o vozniku in registraciji vozila; in

.3 preiskavo dostavnega vozila.

16.41 Preverjanje ladijskih zalog se lahko opravi s pomočjo nekaterih ali vseh naslednjih načinov:

.1 s pomočjo vizualnega in fizičnega pregleda; in

.2 s pomočjo opreme za skeniranje/odkrivanje, mehaničnih naprav ali psov.

Stopnja zaščite 2

16.42 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti dodatne zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo, da bi izboljšali nadzor dostave ladijskih zalog, in ki lahko vključujejo:

.1 natančno preverjanje ladijskih zalog;

.2 natančno preiskavo dostavnih vozil;

.3 uskladitev z ladijskim osebjem, da bi naročilo primerjali z dobavnico, preden vstopi v pristanišče; in

.4 spremljanje dostavnih vozil v pristanišču.

16.43 Podrobno preverjanje ladijskih zalog se lahko opravi s pomočjo nekaterih ali vseh naslednjih načinov:

.1 povečanje pogostosti in natančnosti preiskav dostavnih vozil;

.2 povečevanje pogostosti uporabe opreme za skeniranje/odkrivanje, mehaničnih naprav ali psov; in

.3 omejevanje ali prepoved vstopa zalog, ki pristanišča ne bodo zapustile v določenem obdobju.

Stopnja zaščite 3

16.44 Na stopnji zaščite 3 mora pristanišče ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih pristanišče lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in ladjami v pristanišču; ti ukrepi lahko vključujejo pripravo na omejitev ali opustitev dostave ladijskih zalog v celotnem pristanišču ali v delu pristanišča.

Ravnanje z nespremno prtljago

16.45 Varnostni načrt pristanišča mora opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za zagotavljanje, da se nespremna prtljaga (t. j. kakršna koli prtljaga, vključno z osebnimi predmeti, ki na točki pregleda ali preiskave ni pri potniku ali članu ladijskega osebja) prepozna in da se ustrezno pregleda ali preišče, preden se sprejme v pristanišče in, odvisno od ureditve shranjevanja, preden se premesti iz pristanišča na ladjo. Ni predvideno, da bi se takšna prtljaga pregledovala na ladji in v pristanišču; v primeru, da sta oba primerno opremljena, je za pregledovanje odgovorno pristanišče. Tesno sodelovanje z ladjo je bistveno; treba je sprejeti ukrepe za zagotovitev, da se z nespremno prtljago po pregledu ravna varno.

Stopnja zaščite 1

16.46 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti zaščitne ukrepe za ravnanje z nespremno prtljago, ki zagotavljajo, da se pregleda ali preišče do vključno 100 odstotkov nespremne prtljage, kar lahko vključuje uporabo rentgenskega pregledovanja.

Stopnja zaščite 2

16.47 Za stopnjo zaščite 2 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti dodatne zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo za ravnanje z nespremno prtljago, kar mora vključevati stoodstoten rentgenski pregled vse nespremne prtljage.

Stopnja zaščite 3

16.48 Na stopnji zaščite 3 mora pristanišče ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih pristanišče lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in ladjami v pristanišču; to lahko vključuje:

.1 bolj natančno pregledovanje prtljage, na primer z rentgenskimi žarki iz vsaj dveh različnih kotov;

.2 pripravo za omejitev ali opustitev ravnanja z nespremno prtljago; in

.3 zavrnitev sprejetja nespremne prtljage v pristanišče.

Spremljanje zaščite pristanišča

16.49 Organizacija za zaščito pristanišča mora imeti možnost ves čas nadzirati pristanišče in bližnje dostope do pristanišča na kopnem ali morju, ladje v pristanišču in območja okrog ladij, tudi ponoči in v času zmanjšanje vidljivosti. Takšen nadzor lahko vključuje uporabo:

.1 razsvetljave;

.2 varnostnikov, vključno s patruljami peš, z vozili ali čolni; in

.3 samodejnih naprav za odkrivanje vdorov in opreme za opazovanje.

16.50 Kadar se uporabljajo, morajo samodejne naprave za odkrivanje vdorov sprožiti slišni in/ali vidni alarm na lokaciji, kjer je vedno navzoče osebja ali ki se nenehno nadzoruje.

16.51 Varnostni načrt pristanišča mora opredeliti postopke in opremo, ki je potrebna na vsaki stopnji zaščite, ter način zagotavljanja, da bo oprema za nadzor lahko delovala nenehno, pri čemer je treba upoštevati tudi možne učinke vremenskih pogojev ali izpada električne energije.

Stopnja zaščite 1

16.52 Za stopnjo zaščite 1 mora varnostni načrt pristanišča opredeliti zaščitne ukrepe, ki se uporabljajo; ti ukrepi so lahko kombinacija razsvetljave, varnostnikov ali uporabe opreme za zaščito in opazovanje, ki omogoča varnostnemu osebju pristanišča, da:

.1 opazujejo splošno območje pristanišča, vključno z dostopi s kopnega in z morja;

.2 opazujejo točke dostopa, ovire in območja z omejenim dostopom; ter

.3 nadzorujejo območja in gibanje v bližini ladij, ki uporabljajo pristanišče, vključno z izboljšanjem razsvetljave, ki jo nudi sama ladja.

Stopnja zaščite 2

16.53 Za stopnjo zaščite 2 morajo biti v varnostnem načrtu pristanišča določeni dodatni zaščitni ukrepi, ki se uporabljajo za izboljšanje zmožnosti nadzora in opazovanja in lahko vključujejo:

.1 povečevanje obsega in moči razsvetljave in opreme za opazovanje, vključno z zagotavljanjem dodatne razsvetljave in obsega opazovanja;

.2 povečevanje pogostosti patrulj peš, z vozili ali plovili; in

.3 določanje dodatnega varnostnega osebja za nadzor in patrulje.

Stopnja zaščite 3

16.54 Na stopnji zaščite 3 mora pristanišče ravnati v skladu z navodili oseb, ki se odzivajo na varnostno nezgodo ali na grožnjo, da bo prišlo do varnostne nezgode. V varnostnem načrtu pristanišča morajo biti podrobno navedeni zaščitni ukrepi, ki jih pristanišče lahko sprejme v tesnem sodelovanju s osebami, ki se odzivajo, in ladjami v pristanišču; to lahko vključuje:

.1 uporabo celotne razsvetljave v pristanišču ali osvetlitev področja v bližini pristanišča;

.2 uporabo vse opreme za opazovanje, s katero je mogoče snemati dejavnosti v pristanišču ali v bližini pristanišča; in

.3 čimvečje podaljšanje časa, ko je takšna oprema za opazovanje sposobna snemati.

Različne stopnje zaščite

16.55 Varnostni načrt ladijskega objekta mora določiti podrobne postopke in zaščitne ukrepe, ki jih varnostni objekt lahko sprejme, če je na nižji stopnji zaščite od tiste, ki velja za ladjo.

Dejavnosti, ki jih ta kodeks ne zajema

16.56 Varnostni načrt pristanišča mora določiti postopke in zaščitne ukrepe, ki jih mora pristanišče sprejeti, kadar:

.1 je v stiku z ladjo, ki je bila v pristanišču v državi, ki ni vlada pogodbenica;

.2 je v stiku z ladjo, za katero ta kodeks ne velja; in

.3 je v stiku s pritrjenimi ali plavajočimi ploščadmi in premičnimi plavajočimi vrtalnimi ploščadmi na lokaciji.

Izjave o zaščitnih ukrepih

16.57 Varnostni načrt pristanišča mora določiti postopke, ki jih je treba upoštevati, kadar varnostni uradnik pristanišča v skladu z navodili vlade pogodbenice zahteva izjavo o zaščitnih ukrepih ali kadar izjavo o zaščitnih ukrepih zahteva ladja.

Revizija, pregled in sprememba

16.58 Varnostni načrt pristanišča mora opredeliti, kako namerava varnostni uradnik pristanišča opravljati revizijo stalne učinkovitosti varnostnega načrta pristanišča in postopek, s katerim je treba preverjati, posodabljati in spreminjati varnostni načrt pristanišča.

16.59 Varnostni načrt pristanišča je treba pregledati po presoji varnostnega uradnika pristanišča. Poleg tega je varnostni načrt pristanišča treba pregledati:

.1 če se spremeni ocena varnosti tega pristanišča;

.2 če neodvisna revizija varnostnega načrta pristanišča ali preverjanje organizacije za zaščito pristanišča, ki ga opravi vlada pogodbenica, razkrije slabosti v organizaciji ali dvom, ali so pomembni elementi odobrenega varnostnega načrta pristanišča še vedno ustrezni;

.3 če pride do varnostne nezgode ali grožnje, da bi lahko prišlo do takšne nezgode, v katero je vpleteno pristanišče; in

.4 po spremembi lastništva ali nadzora obratovanja pristanišča.

16.60 Varnostni uradnik pristanišča lahko po kakršnem koli pregledu načrta priporoči ustrezne spremembe odobrenega načrta. Spremembe varnostnega načrta pristanišča v zvezi:

.1 s predlaganimi spremembami, ki bi lahko bistveno spremenile pristop k ohranjanju varnosti pristanišča; in

.2 z odstranitvijo, spremembami ali zamenjavo stalnih ovir, opreme in sistemov za zaščito in opazovanje, itd., ki so bile pred tem bistvene za ohranjanje varnosti pristanišča

je treba predložiti vladi pogodbenici, ki je odobrila prvotni varnostni načrt pristanišča. Takšno odobritev lahko opravi vlada pogodbenica ali se lahko opravi v njenem imenu, z dopolnili predlaganih sprememb ali brez njih. Po odobritvi varnostnega načrta pristanišča mora vlada pogodbenica navesti, katere postopkovne in fizične spremembe so ji bile predložene v odobritev.

Odobritev varnostnih načrtov pristanišč

16.61 Varnostni načrt pristanišča mora odobriti ustrezna vlada pogodbenica, ki mora določiti ustrezne postopke za omogočanje:

.1 predložitve varnostnih načrtov pristanišč vladam pogodbenicam;

.2 obravnave varnostnih načrtov pristanišč;

.3 odobritve varnostnih načrtov pristanišč s spremembami ali brez njih;

.4 obravnave sprememb, predloženih po odobritvi; in

.5 postopkov za inšpekcijo ali revizijo stalne ustreznosti odobrenega varnostnega načrta pristanišča.

Na vseh stopnjah je treba sprejeti ukrepe za zagotavljanje, da vsebina varnostnega načrta pristanišča ostane zaupna.

Izjava o skladnosti pristanišča

16.62 Vlada pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja pristanišče, lahko izda ustrezno izjavo o skladnosti pristanišča, v kateri je navedeno naslednje:

.1 pristanišče;

.2 da pristanišče izpolnjuje pogoje iz poglavja XI-2 in dela A tega zakonika;

.3 čas veljavnosti izjave o skladnosti pristanišča, ki ga morajo določiti vlade pogodbenice, vendar ne sme presegati pet let; in

.4 načini kasnejših preverjanj, ki jih določi vlada pogodbenica, in potrditev, ko se opravijo.

16.63 Izjava o skladnosti pristanišča mora biti napisana v obliki, določeni v dodatku k temu delu Zakonika. Če uporabljeni jezik ni španščina, francoščina ali angleščina, lahko vlada pogodbenica, če meni, da je to ustrezno, priloži tudi prevod v enega od teh jezikov.

17. VARNOSTNI URADNIK PRISTANIŠČA

Splošno

17.1 V izjemnih primerih, ko ima varnostni uradnik ladje pomisleke glede veljavnosti identifikacijskih dokumentov oseb, ki se želijo vkrcati na ladjo za uradne namene, mu mora pomagati varnostni uradnik pristanišča.

17.2 Varnostni uradnik pristanišča ne sme biti odgovoren za običajno potrjevanje identitete oseb, ki se želijo vkrcati na ladjo.

Poleg tega se druge s tem povezane smernice nahajajo v oddelkih 15, 16 in 18.

18. USPOSABLJANJE, URJENJE IN VAJE V ZVEZI Z ZAŠČITO PRISTANIŠČA

Usposabljanje

18.1 Varnostni uradnik pristanišča mora imeti znanje in se usposabljati na nekaterih ali na vseh od naslednjih področij, če je to primerno:

.1 upravljanje zaščite;

.2 ustrezne mednarodne konvencije, kodeksi in priporočila;

.3 ustrezna vladna zakonodaja in predpisi;

.4 odgovornosti in funkcije drugih organizacij za zaščito;

.5 metodologija ocenjevanja varnosti pristanišča;

.6 metode preiskovanja in pregledovanja varnosti ladje in pristanišča;

.7 delovanje ladij in pristanišč ter pogoji;

.8 zaščitni ukrepi ladij in pristanišč;

.9 pripravljenost in odziv na nujne primere ter načrtovanje dela v nepredvidenih razmerah;

.10 tehnike poučevanja na področju varnostnega usposabljanja in izobraževanja, vključno z zaščitnimi ukrepi in postopki;

.11 ravnanje z zaupnimi informacijami in komunikacijami v zvezi z zaščito;

.12 znanje o trenutnem ogrožanju varnosti in vzorcih ogrožanja varnosti;

.13 prepoznavanje in odkrivanje orožja, nevarnih snovi in naprav;

.14 nediskriminacijsko prepoznavanje značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost;

.15 tehnike, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom;

.16 oprema in sistemi za zaščito in njihove obratovalne omejitve;

.17 načini opravljanja revizij, pregledov, nadzora in spremljanja;

.18 načini fizičnih preiskav in nevsiljivih pregledov;

.19 varnostno urjenje in vaje, vključno z urjenjem in vajami z ladjami; in

.20 ocenjevanje varnostnega urjenja in vaj.

18.2 Osebje pristanišča, ki ima določene zaščitne naloge, mora imeti znanje in se usposabljati na nekaterih ali na vseh od naslednjih področij, če je to primerno:

.1 znanje o trenutnem ogrožanju varnosti in vzorcih ogrožanja varnosti;

.2 prepoznavanje in odkrivanje orožja, nevarnih snovi in naprav;

.3 prepoznavanje značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost;

.4 tehnike, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom;

.5 tehnike za vodenje in nadzor množice;

.6 komunikacija v zvezi z zaščito;

.7 upravljanje z opremo in sistemi za zaščito;

.8 preverjanje, umerjanje in vzdrževanje opreme in sistemov za zaščito;

.9 tehnike pregledov, nadzora in spremljanja; ter

.10 načini fizičnih preiskav oseb, osebnih predmetov, prtljage, tovora in ladijskih zalog.

18.3 Vse drugo osebje pristanišča mora imeti znanje in mora poznati ustrezne določbe varnostnega načrta pristanišča na nekaterih ali na vseh od naslednjih področij, če je to primerno:

.1 pomen in posledične zahteve različnih stopenj zaščite;

.2 prepoznavanje in odkrivanje orožja, nevarnih snovi in naprav;

.3 prepoznavanje značilnosti in vzorcev obnašanja oseb, za katere je verjetno, da bodo ogrožale varnost; in

.4 tehnike, ki se uporabljajo za izogibanje zaščitnim ukrepom.

Urjenje in vaje

18.4 Cilj urjenja in vaj je zagotoviti, da je osebje pristanišča usposobljeno za vse dodeljene zaščitne naloge na vseh stopnjah zaščite, in odkriti kakršne koli pomanjkljivosti v zvezi z zaščito, ki jih je treba odpraviti.

18.5 Da bi zagotovili učinkovito uresničevanje določb varnostnega načrta pristanišča, je treba urjenje opraviti vsaj enkrat vsake tri mesece, razen če pride do sprememb zaradi posebnih okoliščin. S temi urjenji je treba preveriti posamezne elemente načrta, na primer grožnje varnosti, navedene v odstavku 15.11.

18.6 Različne vrste vaj, ki lahko vključujejo sodelovanje varnostnih uradnikov pristanišča v povezavi z ustreznimi organi vlad pogodbenic, varnostnih uradnikov družbe ali varnostnih uradnikov ladje, če so na voljo, je treba opraviti vsaj enkrat na koledarsko leto, pri čemer med vajami ne sme miniti več kot 18 mesecev. Pri prošnjah za sodelovanje varnostnih uradnikov družbe ali varnostnih uradnikov ladje pri skupnih vajah je treba upoštevati posledice za varnost in delo ladje. Te vaje morajo preveriti komunikacijo, usklajenost, razpoložljivost virov in odziv. Vaje so lahko:

.1 v polnem obsegu ali v živo;

.2 teoretična simulacija ali seminar; ali

.3 kombinirane z drugimi vajami, ki se opravljajo, na primer ukrepi ob nesreči ali druge vaje organov države pristanišča.

19. Preverjanje in certificiranje ladij

Ni dodatnih smernic."

"

Dodatek k delu B

""

Dodatek 1

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

""

Dodatek 2

Vzorec izjave o skladnosti pristanišča

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

"

[1] Protokol iz leta 1988 v zvezi z Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju, 1974.

--------------------------------------------------