24.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 348/27

—

Poslovnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, ki je bil sprejet na plenarnem zasedanju 17. julija 2002 (UL L 268 z dne 4. oktobra 2002), in

—

spremembe, ki izhajajo iz sledečih pravnih aktov:

1.

Ekonomsko-socialni odbor zagotavlja zastopanje različnih gospodarskih in socialnih dejavnosti organizirane civilne družbe. Ustanovljen je bil z Rimsko pogodbo iz leta 1957 in je svetovalni institucionalni organ.

2.

Svetovalna naloga Ekonomsko-socialnega odbora omogoča njegovim članom in organizacijam, ki jih Odbor zastopa, da sodelujejo v postopku odločanja Skupnosti. Pri izmenjavi včasih povsem nasprotnih mnenj in dialogu svetovalcev sodelujejo ne le običajni socialni partnerji, torej delodajalci (I. skupina) in delojemalci (II. skupina), temveč tudi predstavniki preostalih gospodarskih in socialnih dejavnosti (III. skupina). Strokovnost članov Odbora, dialog in iskanje skupnih točk lahko izboljšajo kakovost in verodostojnost političnega odločanja Skupnosti, saj evropskim državljanom olajšajo razumevanje in sprejemljivost ter prispevajo k preglednosti, ki je v demokraciji nujno potrebna.

3.

Odbor ima v okviru evropskih institucij posebno vlogo: je posvetovalno telo in osrednji forum za dialog organizirane civilne družbe Evropske unije in pomembni posrednik med civilno družbo in institucijami Evropske unije.

4.

Kot forum za dialog in posvetovanje EESO prispeva h krepitvi demokratične verodostojnosti pri izgraditvi Evropske unije in pomaga pri razvijanju odnosov med Evropsko unijo in gospodarskimi in socialnimi skupinami tretjih držav, ter tako sodeluje pri razvoju pristne evropske zavesti.

5.

Odbor je za izvajanje svojih nalog dne 17. julija 2002 v skladu s členom 260(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti sprejel sledeči poslovnik.

1.

Dejavnosti Odbora se izvajajo v obdobju štirih let.

2.

Odbor vsaka štiri leta, po vsakih novih volitvah, skliče njegov najstarejši član. To stori po možnosti v roku največ enega meseca po tem, ko člani Odbora prejmejo sporočilo o svojem imenovanju s strani Sveta.

1.

Odbor sestavljajo naslednji organi: skupščina, predsedstvo, predsednik in strokovne skupine.

2.

Odbor je razdeljen na tri skupine. Njihovo sestavo in vlogo določa člen 27.

1.

Predsedstvo je sestavljeno iz 37-ih članov, ki predstavljajo vse države članice.

2.

Predsedstvo sestavljajo:

3.

Predsednik se izvoli izmenično izmed članov vseh treh skupin.

4.

Predsednik in podpredsednika po izteku prvega dvoletnega mandata ne morejo biti ponovno izvoljeni za naslednji dvoletni mandat.

5.

Podpredsednika se izbereta izmed članov preostalih dveh skupin, katerima ne pripada predsednik.

6.

Izvolitev članov predsedstva mora potekati v skladu z načelom odstavka 1 tega člena in upoštevati uravnoteženo razmerje med skupinami, ki so sestavljene v skladu s členom 27.

1.

Odbor na svoji prvi seji, v skladu s členom 1, pod predsedstvom najstarejšega člana, izvoli izmed svojih članov za prvi dve leti po novi zasedbi Odbora predsednika, dva podpredsednika, predsednike strokovnih skupin in druge člane predsedstva, ki niso predsedniki skupine.

2.

Pod predsedstvom najstarejšega člana se obravnavajo zgolj vprašanja, ki so povezana s temi volitvami.

1.

Odbor lahko izmed svojih članov oblikuje pripravljalno komisijo, ki je sestavljena iz predstavnikov vseh držav članic in zadolžena za zbiranje kandidatur in predložitev seznama kandidatov skupščini, ob upoštevanju določb iz člena 3.

2.

Odbor se v skladu s tem členom izreče o seznamu oz. seznamih kandidatov za predsedstvo in ožje predsedstvo.

3.

Odbor izvoli, po potrebi z zaporednimi glasovanji, člane predsedstva, ki niso predsedniki ene izmed skupin ali kandidati za predsednika strokovne skupine, po volilnem postopku na podlagi enega ali več večimenskih seznamov.

4.

Pri glasovanju se upoštevajo samo popolni seznami kandidatov v skladu z določbami člena 3, h katerim je priložena izjava o soglasju vsakega kandidata.

5.

Za člane predsedstva so izvoljeni kandidati s seznama, ki zbere največje število glasov oz. najmanj četrtino veljavnih glasov.

6.

Predsednika in podpredsednika Odbora izmed članov predsedstva, izvoljenih na podlagi odstavka 3 tega člena, z navadno večino izvoli skupščina.

7.

Odbor nato z navadno večino izvoli predsednike strokovnih skupin.

8.

Na koncu Odbor glasuje o celotnem predsedstvu. Za potrditev predsedstva sta potrebni najmanj dve tretjini veljavnih glasov.

1.

Predsedstvo skliče predsednik po uradni dolžnosti ali na zahtevo desetih članov.

2.

O vsakem sestanku predsedstva se sestavi zapisnik. Zapisnik se predloži predsedstvu v odobritev.

3.

Predsedstvo določi predpise za svoje delovanje.

4.

Predsedstvo predpiše notranjo organizacijo in delovanje Odbora ter določbe za izvajanje poslovnika.

5.

Predsedstvo in predsednik sta pristojna za proračunska in finančna vprašanja, ki jih predvidevata finančna uredba in poslovnik Odbora.

6.

Ob upoštevanju določb proračunskega in finančnega izvajanja predsedstvo sprejme izvedbene določbe o potnih stroških in stroških bivanja članov ter njihovih namestnikov, imenovanih v skladu s členom 18, in višino dnevnic strokovnjakov, imenovanih v skladu s členom 23.

7.

Predsedstvo je politično odgovorno za splošno vodenje Odbora. Skrbi predvsem, da so dejavnosti Odbora, njegovih organov in osebja v skladu z institucionalno vlogo Odbora.

8.

Predsedstvo skrbi za ustrezno uporabo človeških, proračunskih in tehničnih virov pri izvajanju nalog Odbora, ki jih določa Pogodba. Pri tem predvsem sodeluje pri proračunskem postopku in organizaciji sekretariata.

9.

Predsedstvo lahko izmed svojih članov določi ad hoc skupine za obravnavanje posameznih vprašanj, ki so v pristojnosti predsedstva. Pri opravljanju nalog teh skupin lahko sodelujejo tudi drugi člani, če se naloge ne nanašajo na imenovanje uradnikov.

10.

Predsedstvo vsakih šest mesecev spremlja napredek mnenja na podlagi poročila, sestavljenega v ta namen.

11.

Na prošnjo člana ali generalnega sekretarja predsedstvo natančneje opredeli razlaganje poslovnika in izvedbenih določb. Sklepi predsedstva so zavezujoči, razen pravice do pritožbe skupščini, ki ima pri odločanju zadnjo besedo.

12.

Po izteku štiriletnega mandatnega obdobja Odbora je do prvega sestanka novega Odbora za tekoče zadeve odgovorno dotedanje predsedstvo.

1.

Sestavi se „proračunska skupina“, ki predsedstvu pomaga pri izvajanju njegovih pooblastil v finančnih in proračunskih zadevah.

2.

Proračunski skupini predseduje eden izmed dveh podpredsednikov, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo 9 članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

3.

Predsedstvo lahko pri določenih vprašanjih svojo pravico do odločanja prenese na proračunsko skupino.

4.

Predlogi, ki jih proračunska skupina sprejme soglasno, se brez razprave predložijo predsedstvu v odobritev.

5.

Proračunska skupina sodeluje pri pripravi proračuna in preverja pravilnost njegovega izvajanja.

6.

Predsednik proračunske skupine sodeluje pri pogajanjih s proračunskimi organi in o tem poroča predsedstvu.

7.

Pri izvajanju svojih odgovornosti ima proračunska skupina nalogo, da svetuje predsedniku, predsedstvu in Odboru ter nadzoruje različne službe Odbora.

1.

Ustanovi se „skupina za obveščanje“, ki je zadolžena za oblikovanje strategije obveščanja in za njeno izvajanje.

2.

Skupini za obveščanje predseduje en podpredsednik, ki je podrejen predsedniku. Sestavlja jo 9 članov, ki jih na predlog skupin imenuje predsedstvo.

1.

Predsedstvo sestavljajo predsednik in dva podpredsednika.

2.

Ožje predsedstvo Odbora in predsedniki skupin se sestanejo za pripravo dela predsedstva in skupščine. Če je to potrebno ali primerno, so k sodelovanju na teh sestankih povabljeni predsedniki posameznih strokovnih skupin.

3.

V okviru načrtovanja dela Odbora se predsedstvo sestane s predsedniki skupin in predsedniki strokovnih skupin vsaj dvakrat letno.

1.

Predsednik predseduje delu Odbora v skladu s pogodbami in določbami poslovnika.

2.

Predsednik opravlja svoje naloge v stalnem sodelovanju s podpredsednikoma. Preda jima lahko določene naloge ali odgovornosti, ki spadajo med njegove pristojnosti.

3.

Predsednik lahko za določen čas posamezne naloge preda generalnemu sekretarju.

4.

Predsednik zastopa Odbor. Ob nekaterih priložnostih lahko prenese ta pooblastila na enega izmed podpredsednikov ali na člana.

5.

Predsednik poroča Odboru o ukrepih in dejanjih, ki jih je med dvema plenarnima zasedanjema izvajal v imenu Odbora. Tem poročilom ne sledi razprava.

6.

Predsednik po izvolitvi na plenarnem zasedanju predstavi svoj delovni program za svoje mandatno obdobje. Prav tako ob koncu mandata predstavi rezultate svojega dela.

1.

Odbor sestavlja šest strokovnih skupin. Plenarna skupščina lahko na predlog predsedstva oblikuje nove strokovne skupine za področja, ki jih zajemajo pogodbe.

2.

Odbor oblikuje strokovne skupine po izteku štiriletnega obdobja oz. po novih volitvah na ustanovnem zasedanju.

3.

Seznam in pristojnosti strokovnih skupin je mogoče preučiti ob izteku štiriletnega obdobja oz. po novih volitvah.

1.

Število članov strokovnih skupin določi Odbor na predlog predsedstva.

2.

Z izjemo predsednika mora biti vsak član Odbora član vsaj ene strokovne skupine.

3.

Noben član Odbora ne more biti član dveh strokovnih skupin, razen v izjemnih primerih, ki jih odobri predsedstvo, da zagotovi pravično zastopanost držav članic.

4.

Člane strokovnih skupin imenuje Odbor za obdobje dveh let. Njihov mandat je obnovljiv.

5.

Zamenjava člana strokovne skupine poteka pod enakimi pogoji, kot veljajo za njegovo imenovanje.

1.

Vodstvo strokovne skupine se izvoli za dve leti in je sestavljeno iz dvanajstih članov, vključno s predsednikom in tremi podpredsedniki; od slednjih vsak pripada eni skupini.

2.

Predsednike in druge člane vodstva strokovnih skupin izvoli Odbor.

3.

Predsednik in drugi člani vodstva so lahko ponovno izvoljeni.

4.

Vsaki dve leti se zamenja vodstvo treh strokovnih skupin. Izmenjava poteka po sistemu rotacije med tremi skupinami vsaki dve leti. Ista skupina torej ne more predsedovati isti strokovni skupini dlje kot štiri zaporedna leta.

1.

Naloga strokovnih skupin je priprava mnenja oziroma informativnega poročila v skladu z določbami člena 32 tega poslovnika.

2.

Za obravnavo zadev lahko strokovne skupine izmed svojih članov oblikujejo študijsko ali redakcijsko skupino ali pa imenujejo samostojnega poročevalca. Naloga poročevalca je, da po sprejemu mnenj na plenarnem zasedanju sledi nadaljnji obravnavi teh mnenj ter o tem poroča strokovni skupini.

3.

Imenovanje poročevalcev in morebitnih soporočevalcev ter sestava študijskih in redakcijskih skupin se določijo na podlagi predlogov skupin.

4.

Študijske skupine ne morejo postati stalne strukture, razen v izjemnih primerih, ki jih predhodno odobri predsedstvo za dvoletno obdobje.

1.

Člana Odbora lahko v okviru dela študijske skupine zastopa namestnik.

2.

Ime in funkcijo izbranega namestnika je treba sporočiti predsedstvu Odbora za njegovo odobritev.

3.

Namestnik opravlja v okviru študijske skupine naloge člana, ki ga nadomešča.

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva v izjemnih primerih ustanovi pododbore, ki so sestavljeni iz članov Odbora. Pododbori so zadolženi za pripravo osnutkov mnenj ali informativnih poročil o vprašanjih izključno splošnega značaja, ki se predsedstvu in nato Odboru predložijo v obravnavo.

2.

V obdobju med dvema plenarnima zasedanjema lahko predsedstvo s pridržkom potrditve s strani Odbora ustanovi pododbore. Pododbor se ustanovi za eno samo zadevo obravnave. Pododbor se razpusti, ko Odbor izglasuje osnutek izdelanega mnenja ali informativnega poročila.

3.

Kadar je določena zadeva v pristojnosti več strokovnih skupin, sestavljajo pododbor člani teh strokovnih skupin.

4.

Predpisi o strokovnih skupinah veljajo tudi za pododbore.

1.

Odbor lahko oblikuje opazovalne skupine takrat, kadar vrsta, razsežnost ali specifičnost obravnavane zadeve zahteva posebno prožnost delovnih metod, postopkov in uporabljenih instrumentov.

2.

Opazovalna skupina se oblikuje na podlagi sklepa plenarne skupščine. Slednja potrdi odločitev, ki jo je predhodno na skupni predlog skupin oziroma strokovnih skupin sprejelo predsedstvo.

3.

V sklepu o oblikovanju opazovalne skupine morajo biti opredeljene njene naloge, struktura, sestava, trajanje in pravila dela.

1.

Odbor lahko oblikuje posvetovalne komisije. Sestavljene so iz članov Odbora in delegatov s področij organizirane civilne družbe, ki jih želi vključiti Odbor.

2.

Komisije se oblikujejo na podlagi sklepa plenarne skupščine, ki temelji na ustreznem sklepu predsedstva. Sklep za ustanovitev komisij mora določati njihov predmet obravnave, strukturo, sestavo, čas trajanja in pravila delovanja.

3.

V skladu z določbami odstavkov 1 in 2 tega člena se lahko ustanovi „posvetovalna komisija za spremembe v industriji“ (CCMI), ki je sestavljena iz članov Odbora in delegatov predstavniških poklicnih organizacij iz sektorja za premog in jeklo ter iz sorodnih sektorjev. Predsednik komisije je član predsedstva Odbora. Izvoli se izmed petindvajsetih članov predsedstva v skladu s členom 3(2)(a).

1.

Odbor lahko na pobudo predsedstva vzdržuje strukturirane stike z gospodarskimi in socialnimi sveti ter podobnimi gospodarskimi in socialnimi ustanovami in organizacijami civilne družbe Evropske unije in tretjih držav.

2.

Prav tako ukrepa pri pospeševanju oblikovanja gospodarskih in socialnih svetov ali podobnih ustanov v državah, kjer le-te še ne obstajajo.

1.

Odbor lahko na predlog predsedstva imenuje delegacije za vzdrževanje stikov z različnimi predstavniki gospodarskih in socialnih dejavnosti organizirane civilne družbe v državah, ki niso članice Evropske unije, ali v drugih združenjih držav.

2.

Sodelovanje med Odborom in partnerji organizirane civilne družbe držav kandidatk poteka v mešanih posvetovalnih odborih, če so jih oblikovali pridružitveni sveti. V nasprotnem primeru pa poteka v kontaktnih skupinah.

1.

Odbor izmed svojih članov oblikuje tri skupine, ki predstavljajo delodajalce, delojemalce in druge gospodarske in socialne dejavnosti organizirane civilne družbe.

2.

Skupine izvolijo svoje predsednike in podpredsednike. Sodelujejo pri pripravi, organizaciji in usklajevanju del Odbora in njegovih organov ter prispevajo k njihovi obveščenosti. Vsaka skupina ima svoj sekretariat.

3.

Predsedniki skupin so člani predsedstva v skladu z določbami člena 3(2)(b).

4.

Predsedniki skupin pomagajo predsedstvu Odbora pri določitvi prednostnih nalog in politik ter po potrebi pri nadzoru izdatkov.

5.

Predsedniki skupin se za pripravo dela predsedstva in skupščine sestanejo s predsedstvom Odbora.

6.

Skupine predložijo skupščini svoje predloge za izbor predsednikov strokovnih skupin v skladu s členom 6(7) in svoje predloge za izbor vodstva strokovnih skupin v skladu s členom 16.

7.

Skupine predlagajo sestavo proračunske skupine, ki jo oblikuje predsedstvo v skladu s členom 10(1).

8.

Skupine predlagajo sestavo opazovalnih skupin in posvetovalnih komisij, ki jih v skladu s členom 21 ali 24 oblikuje skupščina.

9.

Skupine predlagajo sestavo delegacij in mešanih posvetovalnih odborov, sestavljenih v skladu s členom 26(1) in (2).

10.

Skupine predlagajo poročevalce in sestavo študijskih in redakcijskih skupin, ki jih v skladu s členom 17(3) imenujejo ali sestavijo strokovne skupine.

11.

Skupine v skladu z odstavkoma 6 in 10 tega člena upoštevajo zastopanost držav članic v Odboru, različna področja gospodarskega in socialnega življenja, pristojnosti in kriterije pravilnega upravljanja.

12.

Člani Odbora lahko prostovoljno pristopijo k eni izmed skupin, če se njeni člani s tem strinjajo. Član lahko naenkrat pripada samo eni skupini.

13.

Generalni sekretariat nudi članom, ki ne pripadajo nobeni skupini, ustrezno materialno in tehnično pomoč, potrebno za opravljanje njihovega mandata. O njihovi udeležbi pri študijskih skupinah in drugih notranjih strukturah odloča predsednik Odbora po posvetovanju s skupinami.

1.

Člani Odbora se lahko prostovoljno združujejo v interesne skupine, ki predstavljajo različne gospodarske in socialne dejavnosti organizirane civilne družbe Evropske unije.

2.

Interesna skupina je lahko sestavljena iz članov vseh treh skupin Odbora. Posamezni član je lahko hkrati član samo ene interesne skupine.

3.

Oblikovanje interesne skupine mora predhodno odobriti predsedstvo, ki o tem obvesti skupščino.

1.

Predsednik skliče Odbor za oblikovanje mnenj, za katera zaprosijo Svet, Komisija ali Evropski parlament.

2.

Predsednik skliče Odbor na predlog svojega predsedstva in s soglasjem večine njegovih članov za oblikovanje mnenja na lastno pobudo o vseh vprašanjih v zvezi z nalogami Evropske unije.

1.

Za izdelavo mnenja ali informativnega poročila predsedstvo v skladu s členom 8(4) določi strokovno skupino, ki je pristojna za pripravo ustreznih del. Če je zadeva obravnave nedvoumno v pristojnosti strokovne skupine, jo imenuje predsednik in o tem obvesti predsedstvo.

2.

Kadar želi imenovana strokovna skupina, pristojna za pripravo mnenja, slišati mnenje Svetovalnega odbora za spremembe v industriji, ali kadar želi slednja izraziti svoje stališče do mnenja, ki je bilo dodeljeno strokovni skupini, lahko predsedstvo pooblasti Svetovalni odbor za spremembe v industriji za izdelavo dodatnega mnenja o eni ali več točkah, ki so predmet prošnje za mnenje. To odločitev lahko predsedstvo sprejme tudi na lastno pobudo. Predsedstvo lahko organizira dela Odbora tako, da Svetovalnemu odboru za spremembe v industriji omogoči pravočasno pripravo mnenja, da ga bo strokovna skupina lahko upoštevala.

Za poročanje pred Odborom je pristojna samo strokovna skupina. Svojemu mnenju mora priložiti dodatno mnenje Svetovalne komisije.

3.

Predsednik sporoči predsedniku posamezne strokovne skupine odločitev in rok za zaključitev del strokovne skupine.

4.

Člane Odbora obvesti o delu strokovne skupine in rokih plenarnega zasedanja, kjer se bo obravnavalo določeno mnenje.

1.

Sestanke strokovne skupine pripravi njen predsednik v dogovoru z vodstvom strokovnih skupin.

2.

Sestankom strokovne skupine predseduje njen predsednik in v njegovi odsotnosti eden izmed podpredsednikov.

1.

Strokovne skupine so sklepčne, če je prisotnih več kot polovica rednih članov ali njihovih namestnikov.

2.

Če se sklepčnosti ne doseže, predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število članov ali njihovih namestnikov.

1.

Mnenje strokovne skupine vsebuje le dele besedila, ki jih je strokovna skupina sprejela v skladu s postopkom odločanja, predvidenim v členu 56 tega poslovnika.

2.

Zavrnjeni amandmaji se priložijo mnenju z navedbo rezultatov glasovanja, če so dobili vsaj četrtino oddanih glasov.

1.

Brez poseganja v člen 17(2) se pripravljalna dela strokovnih skupin načeloma izvajajo v okviru študijske skupine.

2.

Poročevalec, ki mu lahko pomagajo eden ali več soporočevalcev in strokovnjak, preuči zadevo, zbere zastopana stališča in na tej podlagi sestavi osnutek mnenja, ki ga pošlje predsedniku strokovne skupine.

3.

Na sejah študijskih skupin se ne glasuje.

1.

Zasedanja pripravlja predsednik v posvetovanju s predsedstvom. Predsedstvo se sestane pred vsakim zasedanjem in po potrebi med zasedanjem za organizacijo dela.

2.

Predsedstvo lahko za vsako mnenje določi trajanje splošne razprave v okviru zasedanja.

1.

Predsednik vsaj petnajst dni pred začetkom zasedanja vsem članom Odbora ter tudi Svetu, Komisiji in Evropskemu parlamentu pošlje osnutek dnevnega reda, ki ga sprejme predsedstvo na predlog ožjega predsedstva in v sodelovanju s predsedniki skupin.

2.

Osnutek dnevnega reda se pred začetkom zasedanja predloži skupščini v odobritev. Po sprejetju dnevnega reda se na predvideni seji obravnavajo točke dnevnega reda. Dokumenti, ki so potrebni za razprave Odbora, se v skladu s členom 40 pošljejo članom.

1.

Odbor je sklepčen, če je prisotnih več kot polovica članov ali njihovih namestnikov.

2.

V primeru nesklepčnosti predsednik sejo zaključi in v roku, ki se mu zdi ustrezen, vendar še isti dan, skliče novo sejo, ki je sklepčna ne glede na število članov ali njihovih namestnikov.

1.

Predsednik odpre zasedanje, vodi razprave in skrbi za upoštevanje poslovnika. Pri tem mu pomagata podpredsednika.

2.

V primeru odsotnosti predsednika ga nadomeščata podpredsednika. V primeru odsotnosti podpredsednikov ga nadomešča najstarejši član predsedstva.

3.

Odbor presoja na podlagi dela strokovne skupine, pristojne za poročanje pred skupščino.

4.

Če je bilo v strokovni skupini besedilo izglasovano soglasno, lahko predsedstvo plenarni skupščini predlaga glasovanje brez predhodne razprave. Ta postopek se ne izvede, če najmanj 25 članov zahteva razpravo.

5.

V primeru, da besedilo pri glasovanju na plenarni skupščini ne dobi večine glasov, lahko predsednik Odbora s soglasjem skupščine pristojni strokovni skupini vrne mnenje v ponovno preučitev ali imenuje glavnega poročevalca, ki na istem ali kasnejšem zasedanju predloži nov osnutek mnenja.

1.

Amandmaji se v pisni obliki in podpisani pred začetkom zasedanja predajo sekretariatu.

2.

Da se omogoči brezhiben potek dela na plenarnem zasedanju, predsedstvo določi način predložitve amandmajev.

3.

Odbor dovoli, da se amandmaji predložijo pred začetkom zasedanja, če jih je podpisalo najmanj petnajst članov.

4.

V amandmajih se navede, na kateri del besedil se nanašajo in njihova kratka obrazložitev.

5.

Praviloma skupščina za vsak amandma zasliši samo člana, ki predlaga amandma, člana, ki je proti predlaganemu amandmaju, in poročevalca.

6.

Ob obravnavi amandmaja lahko poročevalec s soglasjem avtorja ustno predstavi kompromisne predloge, ki jih izglasuje skupščina.

7.

V primeru nasprotnega mnenja, ki se v celoti razlikuje od mnenja strokovne skupine, je v pristojnosti predsedstva, da skupaj s predsednikom strokovne skupine in poročevalcem presodi, ali se amandma v taki obliki predloži Odboru v obravnavo, ali pa se mnenje vrne strokovni skupini v ponovno obravnavo.

8.

Predsednik Odbora lahko v določenih primerih, po posvetovanju s predsednikom in poročevalcem pristojne strokovne skupine, Odboru predlaga, da se pri oblikovanju amandmajev ohrani koherentnost končnega mnenja.

1.

Predsednik lahko na lastno pobudo ali na zahtevo člana Odbora doseže, da se sprejme sklep Odbora o omejitvi časa govora in števila govornikov, o prekinitvi zasedanja ali o zaključitvi razprav. Po koncu razprav se dobi beseda samo za pojasnitev glasovanja, vendar le po koncu glasovanja in v časovnih okvirih, ki jih določi predsednik.

2.

V primeru proceduralnih vprašanj lahko član v vsakem trenutku zaprosi za besedo in jo tudi prednostno dobi.

1.

O vsakem plenarnem zasedanju se napiše zapisnik, ki se pošlje Odboru v odobritev.

2.

Končno obliko zapisnika podpišeta predsednik in generalni sekretar Odbora.

1.

Mnenja Odbora vsebujejo poleg navedbe pravne osnove tudi obrazložitev in stališče do celotne zadeve.

2.

Rezultat glasovanja o celotnem besedilu mnenja se navede v uvodu mnenja. V primeru poimenskega glasovanja se navedejo imena glasovalcev.

3.

Amandmaji z obrazložitvami, ki jih je skupščina zavrnila, se vključno z rezultati glasovanja priložijo mnenju, če so prejeli vsaj četrtino oddanih glasov. Ta predpis velja tudi za nasprotna mnenja.

4.

Deli besedila predloženih mnenj strokovnih skupin, ki so bili zavrnjeni na podlagi amandmajev, sprejetih na skupščini, se prav tako priložijo mnenju Odbora, vključno z rezultati glasovanja, če je najmanj četrtina članov glasovala za ohranitev delov besedil strokovnih skupin.

5.

Če ena izmed skupin v Odboru, oblikovana v skladu s členom 27, ali interesna skupina predstavnikov za gospodarske ali socialne dejavnosti, oblikovana v skladu s členom 28, podpira drugačno in skupno stališče do zadeve, ki je bila predložena v obravnavo na skupščini, se lahko to stališče po poimenskem glasovanju o zadevi povzame v kratki obrazložitvi in se priloži mnenju.

1.

Mnenja, ki jih sprejme Odbor, in zapisnik zasedanja se posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.

2.

Za spremljanje razvoja mnenja po sprejetju na skupščini je zadolžen poročevalec, pri čemer mu pomaga generalni sekretar.

1.

Veljavni glasovi so „za“, „proti“ in „vzdržani“ glasovi.

2.

Za sprejem besedil ali sklepov Odbora in njegovih organov je odločilna večina glasov za ali proti, če poslovnik ne določa drugače.

3.

Glasovanje je lahko javno, poimensko ali tajno.

4.

Poimensko glasovanje o določenem amandmaju se izvaja na zahtevo četrtine članov Odbora. Poimensko glasovanje o celotnem končnem mnenju se izvaja na zahtevo vsaj desetih članov.

5.

Glasovanje je tajno, če to zahteva večina članov Odbora.

6.

Če je izid javnega ali poimenskega glasovanja na plenarnem zasedanju ali strokovni skupini neodločen, dokončno odloči glas predsednika seje.

7.

Če poročevalec sprejme amandma, to ne pomeni, da se o njem ne glasuje.

1.

V nujnih primerih zaradi roka, ki ga Svet, Evropski parlament ali Komisija določijo Odboru za predstavitev svojega mnenja, se lahko uporabi nujni postopek, če predsednik ugotovi, da je to potrebno za pravočasno sprejetje mnenja.

2.

V nujnih primerih lahko predsednik brez predhodnega posvetovanja s predsedstvom nemudoma sprejme vse potrebne ukrepe za potek dela Odbora. O tem obvesti člane predsedstva.

3.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik, se na naslednji seji predložijo Odboru v odobritev.

1.

V primeru nujnosti zaradi rokov, postavljenih določeni strokovni skupini, lahko predsednik strokovne skupine s soglasjem predsednika Odbora in po posvetovanju z vodstvom pri organizaciji dela strokovne skupine odstopa od ustreznih določb tega poslovnika.

2.

Ukrepi, ki jih sprejme predsednik strokovne skupine, se na naslednji seji predložijo strokovni skupini v odobritev.

1.

Član Odbora, ki se ne more udeležiti sestanka, na katerega je bil povabljen v skladu s pravili, mora o tem predhodno obvestiti predsednika.

2.

Če je član Odbora odsoten na več kot treh zaporednih plenarnih zasedanjih, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik po posvetovanju s predsedstvom in potem ko je od člana zahteval, da utemelji svojo odsotnost, zaprosi Svet, da člana razreši.

3.

Če je član strokovne skupine odsoten na več kot treh zaporednih sejah, ne da bi ga kdo nadomeščal in brez upravičenega razloga, lahko predsednik strokovne skupine, potem ko je od člana zahteval, da utemelji svojo odsotnost, od člana zahteva, da svoj sedež v strokovni skupini odstopi drugemu članu.

1.

Člani Odbora, ki se ne morejo udeležiti plenarnega zasedanja ali seje strokovne skupine, lahko, potem ko so o tem obvestili predsednika, svojo glasovno pravico v pisni obliki prenesejo na drugega člana Odbora ali strokovne skupine.

2.

V plenarni skupščini ali strokovni skupini se lahko na vsakega člana prenese samo en dodatni glas.

1.

Člane strokovne skupine, študijske skupine ali delegacije, ki se ne morejo udeležiti seje, na katero so bili povabljeni v skladu s pravili, lahko nadomestijo drugi člani Odbora. O tem neposredno ali posredno preko sekretariata določene skupine obvestijo predsednika.

2.

Nadomeščanje velja izrecno za sejo, za katero je bilo dodeljeno.

3.

Pri oblikovanju študijske skupine lahko vsak član zaprosi, da njegovo mesto člana v študijski skupini prevzame drugi član Odbora. Nadomeščanja, ki velja za določeno zadevo in celotno obdobje dela strokovne skupine, ni mogoče razveljaviti.

1.

Odbor v skladu z določbami, ki sta jih po posvetovanju s predsedstvom Odbora sprejela Svet in Komisija, objavi svoje mnenje v Uradnem listu Evropske unije.

2.

Sestava Odbora, predsedstva in strokovnih skupin ter vse spremembe se prav tako objavijo v Uradnem listu Evropske unije in na spletni strani Odbora.

1.

Odbor v skladu z določbami člena 1 Pogodbe o Evropski uniji zagotavlja preglednost svojih sklepov.

2.

Generalni sekretariat je zadolžen za sprejemanje ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje pravice dostopa javnosti do ustreznih dokumentov.

3.

Vsak državljan Evropske unije se lahko v skladu s členom 21(3) Pogodbe ES v enem izmed uradnih jezikov pisno obrne na Odbor in prejme odgovor v istem jeziku.

1.

Plenarna zasedanja Odbora in seje strokovnih skupin so javne.

2.

Nekatere razprave, ki se ne nanašajo na posvetovalno delo, se lahko s sklepom Odbora na prošnjo določene institucije ali organa ali na predlog predsedstva razglasijo za zaupne.

3.

Druge seje niso javne.

1.

Člani institucij Evropske unije se lahko udeležijo sestankov Odbora in njegovih organov ter na njih spregovorijo.

2.

Člani drugih institucij in pooblaščeni uradniki organov in institucij so lahko povabljeni, da se udeležijo sej Odbora in pod vodstvom predsednika seje na njih spregovorijo in odgovarjajo na vprašanja.

1.

Člani Odbora imajo naziv „član Ekonomsko-socialnega odbora“.

2.

Za člane Ekonomsko-socialnega odbora veljajo določbe člena 11 poglavja IV Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965, ki je priložen k Pogodbi ES.

1.

Statut članov zajema pravice in dolžnosti članov ter vse predpise, ki urejajo njihovo dejavnost in odnos do Odbora in njegovih služb.

2.

Statut članov določa tudi ukrepe, ki se jih izvaja v primeru kršitve določb poslovnika ali statuta članov.

(a)

nadzor in zagotovitev pravilnega izvajanja statuta članov;

(b)

oblikovanje ustreznih predlogov za izboljšanje statuta članov;

(c)

pravilno ukrepanje v primeru dvomov ali sporov glede izvajanja statuta članov;

(d)

zagotavljanje stikov med člani Odbora in generalnim sekretariatom pri izvajanju statuta članov.

1.

Mandat članov Odbora se izteče ob koncu štiriletnega mandatnega obdobja, ki ga ob novih volitvah v Odbor določi Svet.

2.

Mandat članov Odbora preneha zaradi odstopa, odstavitve, smrti, višje sile ali nezdružljivosti.

3.

Dolžnosti članov Odbora niso združljive z nalogami članov vlade ali parlamenta, organov Evropskih skupnosti ter Odbora regij in upravnega sveta Evropske investicijske banke ter z nalogami uradnikov ali uslužbencev Evropske skupnosti v aktivnem delovnem razmerju.

4.

Član svoj odstop pisno sporoči predsedniku Odbora.

5.

Do odstavitve pride pod pogoji, ki so navedeniv členu 60(2) tega poslovnika. Svet mora izvesti postopek zamenjave, če se odloči za prekinitev mandata člana.

6.

O odstopu, smrti, višji sili ali nezdružljivosti dolžnosti predsednik Odbora obvesti Svet, ki potrdi prosto mesto in sproži postopek zamenjave. Član, ki odstopa, opravlja svojo funkcijo do pravnomočnosti imenovanja svojega naslednika, razen v primeru drugačne obrazložitve člana, ki odstopa.

7.

V vseh primerih, predvidenih v odstavku 2 tega člena, se imenuje naslednik za preostanek mandatnega obdobja.

1.

Odboru je dodeljen sekretariat, ki ga vodi generalni sekretar. Generalni sekretar je pri opravljanju svojih dolžnosti podrejen predsedniku, ki zastopa predsedstvo.

2.

Generalni sekretar se udeleži sestankov predsedstva, kjer ima svetovalno funkcijo in sestavi zapisnik.

3.

Generalni sekretar se pred predsedstvom obveže, da bo vestno in nepristransko opravljal svoje naloge.

4.

Generalni sekretar je pristojen za izvajanje sklepov, ki jih je sprejela skupščina, predsedstvo in predsedniki v skladu s tem poslovnikom. Generalni sekretar vsake tri mesece predsedniku predloži pisno poročilo o kriterijih in izvedbenih določbah, ki se uporabljajo ali načrtujejo v upravnih, organizacijskih in kadrovskih vprašanjih.

5.

Generalni sekretar lahko prenese svoja pooblastila v mejah, ki jih določi predsednik.

6.

Predsedstvo na predlog generalnega sekretarja določi organizacijski načrt generalnega sekretariata, tako da lahko slednji zagotavlja tekoče delovanje Odbora in njegovih organov ter podpira člane pri izvajanju njihovega mandata, torej pri izvajanju sej in oblikovanju mnenj.

1.

Pooblastila, ki po Kadrovskih predpisih Evropskih skupnosti pripadajo organu, pristojnem za imenovanja, se izvajajo, kot sledi:

2.

Pooblastila, ki po pogojih za zaposlitev drugega osebja Evropskih skupnosti pripadajo pooblaščenemu organu za sklepanje pogodb o zaposlitvi, se izvajajo, kot sledi:

3.

Pooblastila Odbora v skladu s členom 110 Kadrovskih predpisov za izvajanje splošnih izvedbenih določb Kadrovskih predpisov in določb, sprejetih po skupnem dogovoru, s strani predsednika.

4.

Predsedstvo, predsednik in generalni sekretar lahko prenesejo pooblastila, ki jim pripadajo na podlagi tega člena.

5.

Določbe o prenosu v skladu z odstavkom 4 tega člena določajo obseg prenesenih pooblastil in njihovo vsebinsko in časovno omejitev; razen tega določajo, ali lahko imetniki prenesenih pooblastil to pravico prenesejo na tretjo osebo.

1.

Predsedniku se dodeli sekretariat.

2.

Uslužbenci sekretariata se zaposlijo v okviru proračuna kot začasno osebje. Pooblastila, ki pripadajo organu za sklepanje pogodb o sklenitvi delovnega razmerja, izvaja predsednik.

1.

Generalni sekretar vsako leto do 1. junija predsedstvu predloži osnutek letnega načrta prihodkov in odhodkov Odbora za naslednje obračunsko leto. Predsedstvo sestavi letni načrt prihodkov in odhodkov Odbora. Načrt pošlje v skladu s postopkom in v roku, ki ga določa finančna uredba Evropskih skupnosti.

2.

Načrt prihodkov in odhodkov v skladu s finančno uredbo vodi predsednik Odbora ali se izvaja na njegovo zahtevo.

1.

Odbor lahko z absolutno večino svojih članov odloča o revidiranju tega poslovnika.

2.

Za revizijo poslovnika Odbor oblikuje delovno skupino, imenovano „komisija za poslovnik“. Imenuje glavnega poročevalca, ki izdela osnutek novega poslovnika.

3.

Dan veljave novega poslovnika se določi ob njegovem sprejemu s strani Odbora.