Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 31. marca 2004

o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 47(2), člena 55 in člena 95 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [4], na podlagi skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor dne 9. decembra 2003,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Pri novih spremembah Direktive Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju [5], potrebnih zaradi izpolnjevanja zahtev tako naročnikov in gospodarskih subjektov za poenostavitev in posodobitev kot odgovor na Zeleno knjigo, ki jo je Komisija sprejela 27. novembra 1996, je treba Direktivo zaradi jasnosti preoblikovati. Ta direktiva temelji na sodni praksi Sodišča, zlasti na sodni praksi v zvezi z merili za oddajo naročil, ki pojasnjujejo možnosti naročnikov za izpolnjevanje potreb zadevne javnosti, vključno na okoljskem in/ali socialnem področju, če so ta merila povezana s predmetom naročila, ne dajejo naročniku neomejene svobode izbire, so izrecno navedena ter so v skladu s temeljnimi načeli iz uvodne izjave 9.

(2) Eden glavnih razlogov za uvedbo pravil o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil v teh sektorjih je različnost načinov, s katerimi državni organi lahko vplivajo na obnašanje teh subjektov, vključno z udeležbo v njihovem kapitalu in zastopanostjo v upravnih, vodstvenih ali nadzornih organih subjektov.

(3) Naslednji glavni razlog za usklajevanje postopkov za oddajo javnih naročil subjektov, ki delujejo v teh sektorjih, je zaprtost trgov, na katerih delujejo, in to zaradi obstoja posebnih in izključnih pravic, ki jim jih dodelijo države članice v zvezi z dobavami v omrežja, njihovo oskrbo ali njihovim upravljanjem za opravljanje zadevnih storitev.

(4) Zakonodaja Skupnosti in zlasti Uredba Sveta (EGS) št. 3975/87 z dne 14. decembra 1987 o postopku za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prevoza [6] in Uredba Sveta (EGS) št. 3976/87 z dne 14. decembra 1987 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza [7] je zasnovana tako, da uvaja večjo konkurenco med subjekti, ki javnosti ponujajo storitve zračnega prevoza. Zato ni primerno, da bi takšne subjekte vključili v področje uporabe te direktive. Zaradi konkurenčnosti pomorskega prevozništva v Skupnosti za večino javnih naročil v tem sektorju ne bi bilo primerno, da bi zanje veljala pravila iz te direktive.

(5) Področje uporabe Direktive 98/38/EGS trenutno zajema določena naročila, ki jih oddajo naročniki v telekomunikacijskem sektorju. Zakonodajni okvir, kakor je bil naveden v Četrtem poročilu o izvajanju predpisov na področju telekomunikacij z dne 25. novembra 1998, je bil sprejet zaradi odprtja tega sektorja. Ena od posledic je bila uvedba učinkovite pravne in dejanske konkurence v tem sektorju. V vednost in glede na razmere je Komisija objavila seznam telekomunikacijskih storitev [8], ki se že lahko izključijo iz področja uporabe navedene direktive na podlagi člena 8 Direktive. Sedmo poročilo o izvajanju predpisov na področju telekomunikacij z dne 26. novembra 2001 potrjuje nadaljnji napredek. Zato ni več potrebno urejati nabav subjektov, ki poslujejo v tem sektorju.

(6) Zato ni več primerna ohranitev Svetovalnega odbora za telekomunikacijska naročila, ki je bil ustanovljen z Direktivo Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o postopkih naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem sektorju [9].

(7) Kljub temu je primerno, da se še naprej spremlja razvoj v telekomunikacijskem sektorju in ponovno preverijo razmere, če bi se ugotovilo, da v tem sektorju ni več učinkovite konkurence.

(8) Direktiva 93/38/EGS iz svojega področja uporabe izključuje storitve glasovne telefonije, teleks, mobilno telefonijo, osebne klice in satelitske storitve. Te storitve so bile izključene zaradi upoštevanja dejstva, da zadevne storitve pogosto lahko zagotavlja samo en ponudnik storitev na določenem geografskem območju, ker ni učinkovite konkurence in zaradi obstoja posebnih ali izključnih pravic. Uvedba učinkovite konkurence v telekomunikacijskem sektorju pa odpravlja razloge za take izključitve. Zato je treba javna naročila takih telekomunikacijskih storitev vključiti v področje uporabe te direktive.

(9) Da bi zagotovili odprtje konkurence za javna naročila, ki jih oddajo naročniki v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, je priporočljivo pripraviti določbe za usklajevanje naročil nad določeno vrednostjo na ravni Skupnosti. Tako usklajevanje temelji na zahtevah, ki izhajajo iz členov 14, 28 in 49 Pogodbe ES in iz člena 97 Pogodbe Euratom, kot so načelo enake obravnave in načelo nediskriminacije kot njegov poseben izraz, načelo vzajemnega priznavanja, načelo sorazmernosti in načelo preglednosti. Glede na naravo sektorjev, na katere vpliva tako sodelovanje, bi morali hkrati z varovanjem uporabe teh načel vzpostaviti okvir za premišljeno poslovno prakso in zagotoviti kar največjo prilagodljivost.

Za javna naročila, katerih vrednost je nižja od mejnega zneska za uporabo določb o usklajevanju na ravni Skupnosti, je priporočljivo upoštevati sodno prakso Sodišča, po kateri se uporabljajo pravila in načela iz zgoraj navedenih Pogodb.

(10) Za zagotovitev dejanskega odpiranja trga in pravičnega ravnotežja pri uporabi pravil javnega naročanja v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev je treba zagotoviti, da se vključeni naročniki opredelijo na drug način kot s sklicevanjem na njihov pravni status. Zato je treba zagotoviti, da to ne vpliva na enako obravnavanje naročnikov v javnem in zasebnem sektorju. V skladu s členom 295 Pogodbe je treba tudi zagotoviti, da se ne posega v predpise držav članic na področju lastninskih razmerij.

(11) Države članice morajo zagotoviti, da sodelovanje organov javnega prava kot ponudnikov v postopku za oddajo javnega naročila ne povzroča kakršnega koli izkrivljanja konkurence glede na zasebne ponudnike.

(12) Po členu 6 Pogodbe je treba zahteve za varovanje okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politik in dejavnosti Skupnosti iz člena 3 Pogodbe, zlasti zaradi pospeševanja trajnostnega razvoja. Zato ta direktiva pojasnjuje, kako lahko naročniki prispevajo k varstvu okolja in pospeševanju trajnostnega razvoja, obenem pa zagotavlja možnost najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo naročil.

(13) Nobena določba v tej direktivi ne ovira uvedbe ali izvrševanja ukrepov, potrebnih za varovanje javne morale, javnega reda, javne varnosti, zdravja, življenja ljudi ali živali ali ohranjanja življenja rastlin, zlasti za trajnostni razvoj, če so ti ukrepi v skladu s Pogodbo.

(14) Svet je s Sklepom 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986 – 1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti [10], odobril zlasti Sporazum WTO o državnih naročilih (v nadaljnjem besedilu "Sporazum"), katerega namen je vzpostavitev večstranskega okvira uravnoteženih pravic in obveznosti glede državnih naročil zaradi doseganja liberalizacije in povečanja svetovne trgovine. Glede na mednarodne pravice in obveznosti, ki se prenašajo na Skupnost kot posledica sprejetja Sporazuma, so načini ravnanja, ki se uporabljajo v zvezi s ponudniki in izdelki iz tretjih držav podpisnic, taki, kot so opredeljeni v Sporazumu. Sporazum nima neposrednega učinka. Naročniki, ki jih zajema Sporazum in ravnajo v skladu s to direktivo ter uporabljajo njene določbe za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma, bi morali tako biti usklajeni s Sporazumom. Primerno je tudi, da ta direktiva zagotovi gospodarskim subjektom Skupnosti pogoje za pridobivanje javnih naročil, ki so vsaj tako ugodni kakor tisti, predvideni za gospodarske subjekte iz tretjih držav, podpisnic Sporazuma.

(15) Pred začetkom postopka oddaje javnega naročila lahko naročniki v okviru strokovnega dialoga zaprosijo za ali upoštevajo nasvete, ki jih lahko uporabijo pri pripravi specifikacij, vendar le, če taki nasveti nimajo učinka izključitve konkurence.

(16) Zaradi različnosti javnih naročil gradenj bi morali naročniki imeti možnost sprejeti določbo o naročilu načrtov in izvedbe gradnje, ki bo oddana bodisi v ločenih delih ali skupaj. Namen te direktive ni predpisati skupnega ali ločenega oddajanja naročil. Odločitev o skupnem ali ločenem oddajanju naročil je treba sprejeti na podlagi kvalitativnih in ekonomskih meril, ki se lahko opredelijo v nacionalni zakonodaji.

Za naročilo se šteje, da je javno naročilo gradenj, samo če predmet naročila izrecno zajema izvedbo dejavnosti s seznama v Prilogi XII, tudi če naročilo zajema opravljanje drugih storitev, potrebnih za izvedbo teh dejavnosti. Naročila storitev, zlasti na področju storitev upravljanja nepremičnin, lahko v nekaterih primerih vključujejo gradnje. Če so te gradnje povezane z osnovnim predmetom naročila in so morebiti posledica ali dodatek naročila, pa se zaradi dejstva, da so te gradnje vključene v naročilo, naročila ne more opredeliti kot naročila gradenj.

Pri izračunu ocenjene vrednosti naročila gradenj je primerna podlaga za izračunavanje vrednost same gradnje in ocenjena vrednost morebitnega blaga in storitev, ki jih naročnik da na razpolago izvajalcem, če so te storitve ali blago potrebne za izvedbo zadevnega naročila gradenj. Razume se, da so za namene tega odstavka zadevne storitve tiste, ki jih opravi naročnik s svojim osebjem. Po drugi strani pa izračun vrednosti naročila storitev, ne glede na to ali se dajo na razpolago izvajalcu za izvedbo naročila gradenj, opravi po pravilih za naročila storitev.

(17) Za namen uporabe postopkovnih pravil iz te direktive in za namene spremljanja je področje storitev najbolje razmejiti na podlagi njihove razčlenitve na kategorije, ki ustrezajo posameznim postavkam skupne razvrstitve, in njihove združitve v dveh prilogah, XVII A in XVII B, glede na ureditev, ki velja zanje. Glede storitev iz Priloge XVII B zadevne določbe iz te direktive ne bi smele vplivati na uporabo predpisov Skupnosti, ki se nanašajo na zadevne storitve.

(18) Glede naročil storitev je treba uporabo te direktive v celoti v prehodnem obdobju omejiti na naročila, pri katerih njene določbe omogočajo izkoriščanje vseh možnosti za povečanje čezmejne trgovine. V tem prehodnem obdobju je treba spremljati naročila drugih storitev, preden se sprejme odločitev o uporabi te direktive v celoti. S tem v zvezi je treba opredeliti mehanizem za tako spremljanje. Hkrati mora ta mehanizem omogočati zainteresiranim stranem dostop do ustreznih informacij.

(19) Izogibati se je treba oviram za prosti pretok storitev. Zato so ponudniki storitev lahko fizične ali pravne osebe. Ta direktiva na nacionalni ravni ne vpliva na uporabo pravil o pogojih za opravljanje določene dejavnosti ali poklica, če so združljiva s pravom Skupnosti.

(20) Nekateri novi načini elektronskega nakupovanja se nenehno razvijajo. Ti načini prispevajo k povečevanju konkurence in poenostavitvi javnih naročil, zlasti v smislu prihranka časa in denarja, ki ga njihova uporaba omogoča. Naročniki lahko uporabijo elektronske načine nakupovanja, če je to v skladu s pravili iz te direktive ter z načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Zato ima lahko ponudba, ki jo predloži ponudnik, zlasti na podlagi okvirnega sporazuma ali če se uporablja dinamični nakupovalni sistem, obliko elektronskega kataloga tega ponudnika, če uporablja komunikacijska sredstva, ki jih je izbral naročnik v skladu s členom 48.

(21) Zaradi hitrega razvoja elektronskih nabavnih sistemov je treba uvesti ustrezna pravila, ki bodo omogočila naročnikom v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo ti sistemi. Na tej podlagi je treba opredeliti celotni elektronski dinamični nakupovalni sistem za običajne nakupe ter določiti posebna pravila za vzpostavitev in upravljanje takega sistema, da bi zagotovili pravično obravnavo vsakega gospodarskega subjekta, ki želi vanj vključiti. Vsakemu gospodarskemu subjektu, ki predloži okvirno ponudbo v skladu s specifikacijo in izpolnjuje merila za izbor, je treba omogočiti, da se vključi v ta sistem. Z oblikovanjem seznama že izbranih ponudnikov in možnostjo sodelovanja novih ponudnikov omogoča ta način nakupovanja naročniku, da zaradi elektronskih sredstev, ki so na voljo, dobi veliko število ponudb in zaradi velike konkurence zagotovi optimalno uporabo sredstev.

(22) Ker se bo verjetno uporaba elektronskih dražb povečala, je treba take dražbe opredeliti na ravni Skupnosti in zanje določiti posebna pravila, da bi zagotovili njihovo popolno usklajenost z načeli enake obravnave, nediskriminacije in preglednosti. Zaradi tega je treba za te elektronske dražbe sprejeti določbo, da se uporabljajo samo za naročila gradenj, blaga ali storitev, za katera se specifikacije lahko natančno določijo. To zlasti velja za ponavljajoča se naročila blaga, gradenj in storitev. Z istim ciljem je treba tudi omogočiti določanje prednostne razvrstitve ponudnikov v kateri koli fazi elektronske dražbe. Uporaba elektronskih dražb omogoča naročnikom, da od ponudnikov zahtevajo predložitev novih cen, popravljenih znižanj in, če se naročilo odda za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, tudi izboljšanje drugih elementov ponudbe poleg cen. Zaradi zagotovitve skladnosti z načelom preglednosti so lahko predmet elektronske dražbe samo elementi, ki so primerni za avtomatsko ocenjevanje z elektronskimi sredstvi brez poseganja in/ali ocenjevanja s strani naročnika, to je, samo elementi, ki so merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih. Po drugi strani tisti vidiki ponudbe, ki vključujejo oceno nemerljivih elementov, ne morejo biti predmet elektronskih dražb. Zato tudi nekatera naročila gradenj in nekatera naročila storitev, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb.

(23) V državah članicah so razvili nekatere centralizirane načine nabave. Več naročnikov je odgovornih za nabavo ali oddajo naročil/sklenitev okvirnih sporazumov za druge naročnike. Zaradi velikih količin nabav ti načini prispevajo k večji konkurenčnosti in poenostavitvi javnega nakupovanja. Zato je treba v zakonodaji Skupnosti določiti skupne nabavne službe, ki jih lahko uporabljajo naročniki. Opredeliti je treba tudi pogoje, pod katerimi se lahko v skladu z načeloma nediskriminacije in enake obravnave šteje, da naročnik, ki kupuje gradnje, blago in/ali storitve prek skupne nabavne službe, izpolnjuje zahteve iz te direktive.

(24) Da bi upoštevali različne razmere v državah članicah, je treba državam članicam omogočiti, da določijo, ali naročniki lahko uporabljajo skupne nabavne službe, dinamične nakupovalne sisteme ali elektronske dražbe, kakor jih opredeljuje in ureja ta direktivo.

(25) Potrebna je ustrezna opredelitev koncepta posebnih ali izključnih pravic. Posledica opredelitve je, da dejstvo, da za izgradnjo omrežij ali pristaniške ali letališke infrastrukture lahko naročnik uporabi postopek za razlastitev ali uporabo zemljišča ali pa postavi opremo za omrežje na javno cesto, pod njo ali nad njo, samo po sebi ne pomeni izključne ali posebne pravice v smislu te direktive. Prav tako tudi dejstvo, da subjekt oskrbuje s pitno vodo, električno energijo, plinom ali toploto omrežje, katero upravlja subjekt, ki uživa posebne ali izključne pravice, ki mu jih je dodelil pristojni organ države članice, samo po sebi ne pomeni izključne ali posebne pravice v smislu te direktive. Prav tako se ne morejo šteti za posebne ali izključne tiste pravice, ki jih država članica prizna v kakršni koli obliki, vključno s podelitvijo koncesije, omejenemu številu podjetij po merilih objektivnosti, sorazmernosti in nediskriminacije, in ki omogočajo, da vsaka zainteresirana stranka, ki izpolnjuje ta merila, uživa te pravice.

(26) Primerno je, da naročniki v zvezi s svojimi dejavnostmi, ki se nanašajo na vodo, izvajajo splošne postopke javnega naročanja in da take postopke uporabljajo tudi, če naročniki v smislu te direktive oddajo naročilo v zvezi s svojimi projekti na področju vodnega inženirstva, namakanja, melioracij ali odstranjevanja in čiščenja odplak. Pravila javnega naročanja v takšni obliki, kakor se predlaga za dobave blaga, so neustrezna za nabavo vode, če jo je treba zagotoviti iz virov, ki so blizu območja, kjer se bo uporabljala.

(27) Določeni subjekti, ki opravljajo javne avtobusne prevoze, so bili že izključeni iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS. Take subjekte je treba izključiti tudi iz področja uporabe te direktive. Za preprečitev, da bi za določene sektorje obstajalo več posebnih ureditev, se splošni postopek, ki dovoljuje upoštevanje učinkov odpiranja konkurenci, uporablja tudi za vse subjekte, ki opravljajo avtobusne prevoze, ki niso izključeni iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS v skladu s členom 2(4) Direktive.

(28) Ob upoštevanju nadaljnjega odpiranja poštnih storitev v Skupnosti konkurenci in dejstva, da take storitve prek omrežja opravljajo naročniki, javna podjetja in druga podjetja, je treba za naročila, ki jih oddajo naročniki, ponudniki poštnih storitev, uporabljati pravila iz te direktive, vključno s tistimi iz člena 30, ki hkrati z varovanjem uporabe načel iz uvodne izjave 9 ustvarjajo okvir za premišljeno poslovno prakso in omogočajo večjo prilagodljivost, kot jo nudi Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev [11]. Za opredelitev teh dejavnosti je treba upoštevati opredelitve iz Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitev [12].

Ne glede na njihov pravni status, za subjekte, ki opravljajo poštne storitve, trenutno pravila iz Direktive 93/38/EGS ne veljajo. Prilagoditev postopkov za oddajo naročil tej direktivi bi lahko zato trajalo dlje za te subjekte kot za subjekte, za katere ta pravila že veljajo in bodo morali samo prilagoditi svoje postopke spremembam iz te direktive. Zato se lahko dovoli odlog uporabe te direktive za čas, ki je potreben za to prilagoditev. Glede na različen položaj teh subjektov morajo imeti države članice možnost, da določijo prehodno obdobje za uporabo te direktive za naročnike v sektorju poštnih storitev.

(29) Naročila se lahko oddajo za izpolnitev zahtev več dejavnosti, lahko tudi po različnih pravnih ureditvah. Treba je pojasniti, da kot pravni okvir za pogodbo, ki naj bi zajemala več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je naročilo pretežno namenjeno. Določitev dejavnosti, za katero je naročilo pretežno namenjeno, lahko temelji na analizi zahtev, ki jih mora izpolnjevati določeno naročilo, ki jo izvede naročnik pri določanju ocenjene vrednosti naročila in pripravi razpisne dokumentacije. V določenih primerih kot je nakup enega samega kosa opreme za opravljanje dejavnosti, za katero so informacije, ki omogočajo oceno stopnje uporabe, niso na voljo, je lahko objektivno nemogoče določiti za katero dejavnost je naročilo pretežno namenjeno. Določiti je treba, katera pravila veljajo za take primere.

(30) Brez vpliva na mednarodne obveznosti Skupnosti je treba poenostaviti izvajanje te direktive, zlasti s poenostavitvijo pragov in da za vse naročnike ne glede na sektor, v katerem poslujejo, veljajo določbe o podatkih, ki jih morajo dati udeležencem o sprejetih odločitvah v zvezi s postopki za oddajo naročil in njihovimi rezultati. Poleg tega je treba zaradi denarne unije pragove določiti v eurih tako, da se poenostavi uporaba teh določb, hkrati pa zagotovi skladnost s pragovi, določenimi v Sporazumu, ki so izraženi v posebnih pravicah črpanja (SDR). V tem smislu je treba sprejeti tudi določbo o rednih revizijah pragov, izraženih v eurih, in po potrebi njihove prilagoditve morebitnim spremembam vrednosti eura glede na posebne pravice črpanja. Poleg tega pa morajo biti pragovi za natečaje enaki kot za naročila storitev.

(31) Sprejeti je treba določbo za primere, v katerih ni treba uporabljati ukrepov v zvezi z usklajevalnimi postopki bodisi zaradi varnosti države ali zaupnosti bodisi zaradi uporabe posebnih pravil o oddaji naročil, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov, povezanih s stacioniranjem enot, ali pravil, ki so posebna za mednarodne organizacije.

(32) Primerno je izključiti določena naročila storitev, blaga ali gradenj, ki jih naročnik odda povezanemu podjetju, za katero je glavna dejavnost zagotavljanje teh storitev, blaga ali gradenj za skupino, katere del je, in ne ponujanje na trgu. Primerno je, da se izključijo določena naročila storitev, blaga in gradenj, ki jih naročnik odda mešanemu podjetju, ki ga sestavlja več naročnikov za opravljanje dejavnosti iz te direktive in katerega del je ta subjekt. Vendar je primerno zagotoviti, da ta izključitev ne povzroči izkrivljanja konkurence v korist podjetij ali mešanih podjetij, ki so povezana z naročniki; primerno je zagotoviti ustrezen sklop pravil, zlasti glede najvišjih zneskov, do katerih lahko podjetja pridobijo del svojih prihodkov na trgu in nad katerim izgubijo možnost, da se jim odda naročilo brez predhodnega javnega razpisa, sestave mešanih podjetij in stabilnosti povezav med temi mešanimi podjetji in naročniki, ki jih sestavljajo.

(33) Glede na storitve imajo naročila za pridobitev ali najem nepremičnine ali pravic do nepremičnine posebne značilnosti, zaradi katerih je uporaba pravil o javnih naročilih neustrezna.

(34) Storitve na področju arbitraže in sprave običajno opravljajo imenovani ali izbrani organi ali posamezniki na način, ki ga ni mogoče izvesti na podlagi pravil za javna naročila.

(35) V skladu s Sporazumom finančne storitve iz te direktive ne vključujejo naročil v zvezi z izdajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti pa ne zajemajo transakcij naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala.

(36) Ta direktiva bi morala zajemati samo izvajanje storitev na podlagi pogodb.

(37) V skladu s členom 163 Pogodbe je spodbujanje raziskovanja in tehnološkega razvoja sredstvo za krepitev znanstvene in tehnološke podlage za industrijo Skupnosti, odpiranje javnih naročil storitev pa prispeva k temu cilju. Ta direktiva ne bi smela zajemati sofinanciranja raziskovalnih in razvojnih programov: zato ta direktiva ne pokriva naročil na področju raziskav in razvoja, razen tistih, od katerih ima koristi izključno naročnik pri opravljanju lastnih dejavnosti, če opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

(38) Za preprečitev širitve uporabe posebnih ureditev samo za določene sektorje, je treba trenutne posebne ureditve na podlagi člena 3 Direktive 93/38/EGS in člena 12 Direktive 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov [13], ki določa naročnike, ki geografsko razmejena območja izkoriščajo za odkrivanje in pridobivanje nafte, plina, premoga ali drugega trdnega goriva, nadomestiti s splošnim postopkom, ki dovoljuje izjeme za sektorje, ki so neposredno izpostavljeni konkurenci. Treba pa je zagotoviti, da to ne vpliva na Odločbo Komisije 93/676/EGS z dne 10. decembra 1993, ki določa, da se izkoriščanje geografskega območja za iskanje ali črpanje nafte ali plina na Nizozemskem ne pojmuje kot dejavnost, opredeljena v členu 2(2)(b)(i) Direktive Sveta 90/531/EGS, in da se za subjekte, ki opravljajo tako dejavnost, na Nizozemskem ne pojmuje, da delujejo pod posebnimi ali izključnimi pravicami v smislu člena 2(3)(b) [14], na Odločbo Komisije 97/367/EGS z dne 30. maja 1997, ki določa, da se izkoriščanje geografskega območja za iskanje ali črpanje nafte ali plina v Združenem kraljestvu ne pojmuje kot dejavnost, opredeljena v členu 2(2)(b)(i) Direktive Sveta 93/38/EGS, in da se za subjekte, ki opravljajo tako dejavnost v Združenem kraljestvu ne pojmuje, da delujejo pod posebnimi ali izključnimi pravicami v smislu člena 2(3)(b) Direktive [15], na Odločbo Komisije 2002/205/ES z dne 4. marca 2002 na podlagi prošnje Avstrije, ki je zaprosila za tako posebno ureditev iz člena 3 Direktive 93/38/EGS [16], in Odločbo Komisije 2004/73/ES o prošnji Nemčije za uporabo posebnega postopka, določenega v členu 3 Direktive 93/38/EGS [17].

(39) Zaposlitev in poklic sta ključna elementa pri zagotavljanju enakih možnosti za vsakogar ter prispevata k vključevanju v družbo. V tem smislu podjetja za zaposlovanje invalidov in programi zaščitene zaposlitve učinkovito prispevajo k vključevanje ali ponovnem vključevanju invalidov na trg dela. Vendar se lahko izkaže, da ta podjetja pod običajnimi konkurenčnimi pogoji ne morejo dobiti naročila. Zato je primerno določiti, da lahko države članice za ta podjetja pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje naročila ali pridržijo izvedbo naročil za programe zaposlovanja invalidov.

(40) Ta direktiva se ne uporablja za naročila, ki dovoljujejo opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, niti za natečaje, ki se organizirajo za opravljanje take dejavnosti, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen. Zato je primerno, da se uvede postopek, ki se uporablja za vse sektorje iz te direktive, ki bo omogočal upoštevanje učinkov sedanjega ali prihodnjega odpiranja konkurenci. Tak postopek mora zagotavljati pravno varnost za sodelujoče subjekte in ustrezen proces odločanja, ki bo v kratkih rokih zagotovil enotno uporabo prava Skupnosti na tem področju.

(41) Neposredno izpostavljenost konkurenci je treba oceniti na podlagi objektivnih meril, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega sektorja. Štelo se bo, da izvajanje in uporaba ustrezne zakonodaje Skupnosti za odpiranje določenega sektorja ali njegovega dela, daje zadostna zagotovila za predpostavko, da je zagotovljen prost dostop do zadevnega trga. Tako ustrezno zakonodajo je treba določiti v prilogi, ki jo Komisija posodablja. Pri posodobitvi Komisija predvsem upošteva možno sprejetje ukrepov za resnično odpiranje konkurenci tudi drugih sektorjev kot tistih, za katere je zakonodaja že navedena v Prilogi XI, kot je železniški prevoz. Če prost dostop na določen trg ni posledica izvajanja ustrezne zakonodaje Skupnosti, je treba dokazati, da je tak dostop pravno in dejansko prost. V ta namen je uporaba direktive v državah članicah, kot je Direktiva 94/22/ES o odpiranju določenega sektorja konkurenci, za drug sektor, kot je premogovniški sektor, okoliščina, ki jo je treba upoštevati za namene člena 30.

(42) Tehnične specifikacije, ki jih pripravijo kupci, morajo omogočati odprtost javnih naročil konkurenci. Zaradi tega je treba omogočiti predložitev ponudb, ki odražajo različnost tehničnih rešitev. Glede na to je treba omogočiti sestavljanje tehničnih specifikacij v smislu funkcionalne izvedbe in zahtev ter, če se navaja sklicevanje na evropski standard ali, če tega ni, na nacionalni standard, morajo naročniki obravnavati ponudbe, ki temeljijo na enakovrednih rešitvah, ki izpolnjujejo zahteve naročnikov in so enakovredne glede na varnost. Ponudnikom je treba dovoliti uporabo kakršnih koli oblik dokazov o enakovrednosti. Naročniki morajo biti sposobni obrazložiti vsak sklep o neenakovrednosti v posameznem primeru. Naročniki, ki želijo opredeliti okoljske zahteve za tehnične specifikacije posameznega naročila, lahko določijo okoljske značilnosti, kot je posamezna proizvodna metoda in/ali posamezne okoljske vplive skupin proizvodov ali storitev. Lahko uporabijo, vendar niso dolžni uporabiti, ustrezne specifikacije, ki so opredeljene v znakih za okolje, kot so Evropski znak za okolje, (več)nacionalni znaki za okolje ali kateri koli znak za okolje, če so zahteve za oznako oblikovane in sprejete na podlagi znanstvenih informacij ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so vladni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije, ter če je znak dostopen in je na voljo vsem zainteresiranim strankam. Naročniki morajo, kadar koli je to mogoče, določiti tehnične specifikacije, da upoštevajo merila za dostop za invalidne osebe ali merila za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom. Tehnične specifikacije je treba jasno navesti, tako da se lahko vsi ponudniki seznanijo z zajetimi zahtevami, ki jih določi naročnik.

(43) Da bi spodbudili sodelovanje malih in srednje velikih podjetij na trgu javnih naročil, je priporočljivo vključiti določbe o podizvajalcih.

(44) Pogoji za izvajanje naročil so v skladu z Direktivo, če niso neposredno ali posredno diskriminacijski in so navedeni v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji. Predvideni so lahko zlasti za spodbujanje poklicnega usposabljanja na delovnem mestu, zaposlovanje ljudi, ki imajo težave pri vključevanju, boj proti nezaposlenosti ali varstvo okolja. Na primer, lahko se navedejo zahteve, ki veljajo med izvajanjem naročila, glede zaposlitve dolgoročnih iskalcev zaposlitve ali glede izvajanje ukrepov za usposabljanje nezaposlenih mlajših oseb, glede osnovne skladnosti z določbami temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (MOD) ob predpostavki, da te določbe niso izvedene v nacionalni zakonodaji, ter glede zaposlovanja več invalidov, kakor je to določeno v nacionalni zakonodaji.

(45) Med izvajanjem javnega naročila se na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti uporabljajo zakoni, predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo na področju pogojev zaposlovanja ter varnosti pri delu, če so ti predpisi in njihova uporaba v skladu z zakonodajo Skupnosti. V primerih, ko delavci iz ene države članice opravljajo storitve v drugi državi članici zaradi izvajanja javnega naročila, Direktiva 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev [18] določa minimalne pogoje, ki jih država gostiteljica mora upoštevati v zvezi s temi delavci. Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neupoštevanje teh obveznosti obravnava kot huda kršitev ali prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta, ki lahko povzroči izključitev tega gospodarskega subjekta iz postopka za oddajo javnega naročila.

(46) Zaradi novega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije ter zaradi poenostavitev, ki so na njeni podlagi možne pri objavi naročil ter učinkovitosti in preglednosti postopkov javnih naročil, je treba elektronska sredstva izenačiti s tradicionalnimi komunikacijskimi sredstvi in sredstvi za izmenjavo informacij. Izbrana sredstva in tehnologija bi morali biti, kolikor je mogoče, skladni s tehnologijami, ki se uporabljajo v drugih državah članicah.

(47) Z uporabo elektronskih sredstev se prihrani čas. Zato je treba sprejeti določbo o skrajšanju minimalnih obdobij, kadar se uporabljajo elektronska sredstva, vendar pod pogojem, da so v skladu s posebnim načinom pošiljanja, ki je predviden na ravni Skupnosti. Treba pa je zagotoviti, da skupni učinek krajšanja rokov niso prekratki roki.

(48) Za pošiljanje informacij z elektronskimi sredstvi je treba v okviru te direktive uporabljati Direktivo 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis [19] ter Direktivo 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu ("Direktiva o elektronskem poslovanju") [20]. Postopki javnega naročanja in pravila, ki veljajo za natečaje, zahtevajo stopnjo varovanja in zaupnosti, ki je večja kakor tista iz teh direktiv. Glede na to bi sredstva za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje ter načrtov in projektov morala izpolnjevati posebne dodatne zahteve. Zato je treba, kolikor je mogoče, spodbujati uporabo elektronskega podpisa, zlasti izpopolnjenega elektronskega podpisa. Poleg tega bi lahko prostovoljni sistem akreditacije predstavljal ustrezen okvir za izboljšano opravljanje storitev potrjevanja v zvezi s temi sredstvi.

(49) Primerno je, da so udeleženci v postopku za oddajo naročila obveščeni o odločitvi za sklenitev okvirnega sporazuma ali za oddajo naročila ali o opustitvi postopka v rokih, ki so primerno kratki, da ne preprečijo vložitve zahteve za revizijo; to informacijo je zato treba dati čim prej in na splošno v 15 dneh od izdaje sklepa.

(50) Treba je pojasniti, da mora naročnik, ki določa merila za izbor v odprtem postopku, ta merila pripraviti po objektivnih pravilih in merilih, prav tako kot morajo biti objektivna merila za izbor v omejenem postopku ali postopku s pogajanji. Ta objektivna pravila in merila pa prav tako kot merila za izbor ne vključujejo nujno ponderiranja.

(51) Pomembno je upoštevati sodno prakso Sodišča, kadar gospodarski subjekt navaja gospodarske, finančne ali tehnične sposobnosti drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave med njim in temi subjekti, za izpolnitev meril za izbor ali v svoji prijavi za ugotavljanje usposobljenosti v okviru sistema ugotavljanja usposobljenosti. V tem primeru mora gospodarski subjekt dokazati, da mu bodo ta sredstva na voljo med celotnim obdobjem veljavnosti priznanja usposobljenosti. Zato lahko naročnik za namene ugotavljanje usposobljenosti določi zahteve, ki jih je treba izpolniti, in zlasti, na primer, kadar izvajalec navaja finančni položaj drugega subjekta, lahko po potrebi zahteva solidarno odgovornost tega subjekta.

Sisteme ugotavljanja usposobljenosti je treba izvajati v skladu z objektivnimi pravili in merili, ki se po izbiri naročnikov lahko nanašajo na sposobnosti gospodarskih subjektov in/ali lastnosti gradenj, blaga ali storitev, ki jih zajema sistem. Za ugotavljanje usposobljenosti lahko naročnik opravi lasten preskus, da bi ocenil lastnosti gradenj, blaga ali storitev, zlasti glede združljivosti in varnosti.

(52) Ko se za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila ali na natečaju zahteva posebna izobrazba, veljajo ustrezna pravila Skupnosti o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval ali drugih dokazil o formalni usposobljenosti.

(53) V ustreznih primerih, v katerih lastnosti gradenj in/ali storitev opravičujejo uporabo ukrepov ali programov za okoljsko ravnanje med izvajanjem javnega naročila, se lahko zahteva uporaba teh ukrepov ali programov. Programi za okoljsko ravnanje, ne glede na to, ali so registrirani na podlagi instrumentov Skupnosti, kot je Uredba (ES) št. 761/2001 (EMAS) [21], lahko pokažejo, da je gospodarski subjekt tehnično sposoben za izvedbo naročila. Poleg tega je treba namesto programov evidentiranja okoljskega ravnanja kot obliko dokaza sprejeti opis ukrepov, ki jih izvaja gospodarski subjekt, da bi zagotovil enako raven varovanja okolja.

(54) Pri oddajanju javnih naročil je treba onemogočati sodelovanje gospodarskih subjektov, ki so sodelovali v kriminalni združbi ali ki so bili obtoženi za kazniva dejanja korupcije in goljufije v škodo finančnih interesov Evropske skupnosti ali za kaznivo dejanje pranja denarja. Glede na to, da naročniki, ki niso državni organi, morda nimajo dostopa do neizpodbitnega dokaza o tem, je primerno, da se izbiro ali bodo uporabili merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004/18/ES, prepusti tem naročnikom. Obveznost uporabe člena 45(1) mora biti zato omejena samo na naročnike, ki so državni organi. Kadar je to primerno, naročniki zahtevajo od kandidatov za priznanje usposobljenosti, kandidatov ali ponudnikov, da predložijo ustrezne dokumente, ter lahko v primeru dvoma glede osebnega statusa teh gospodarskih subjektov zaprosijo pristojne organe zadevne države članice za sodelovanje. Te gospodarske subjekte je treba izključiti takoj, ko naročnik izve za sodno odločbo v zvezi s takimi dejanji, ki je izdana v skladu z nacionalno zakonodajo in je pravnomočna.

Če nacionalna zakonodaja vsebuje določbe v zvezi s tem, se lahko neupoštevanje okoljske zakonodaje ali zakonodaje o nezakonitih dogovorih pri javnem naročilu, za katero je bila izdana pravnomočna sodba ali odločba z enakim učinkom, obravnava kot prekršek v zvezi s poklicnim ravnanjem zadevnega gospodarskega subjekta ali kot huda kršitev.

Neupoštevanje nacionalnih določb za izvajanje Direktiv Sveta 2000/78/ES [22] in 76/207/EGS [23] o enakopravni obravnavi delavcev, ki je bilo predmet pravnomočne sodbe ali odločbe z enakim učinkom, se obravnava kot prekršek, ki zadeva poklicno ravnanje zadevnega gospodarskega subjekta, ali kot huda kršitev.

(55) Naročila je treba oddati na podlagi objektivnih meril, ki zagotovijo skladnost z načeli preglednosti, nediskriminacije in enake obravnave in ki jamčijo za ocenjevanje ponudb v razmerah učinkovite konkurence. Zato je primerno dovoliti uporabo samo dveh meril za oddajanje naročila: "najnižja cena" in "ekonomsko najugodnejša ponudba".

Da bi zagotovili skladnost z načelom enake obravnave pri oddajanju naročil, je primerno določiti, na podlagi sodne prakse, obveznost zagotavljanja potrebne preglednosti, ki naj omogoči ustrezno obveščenost ponudnikov o merilih in ureditvi, ki se bodo uporabljali pri določanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Zato morajo naročniki dovolj zgodaj navesti merila za oddajo naročila in relativno težo vsakega izmed teh meril, da se lahko ponudniki z njimi seznanijo pri pripravi svojih ponudb. Naročniki lahko ne navedejo teže meril za oddajo naročila v ustrezno upravičenih primerih, ki jih morajo biti sposobni obrazložiti, če je težo merila nemogoče določiti vnaprej, zlasti zaradi zapletenosti naročila. V takih primerih morajo navesti seznam meril, razvrščenih v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Če se naročniki odločijo oddati naročilo za ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ocenijo ponudbe, da bi določili, katera ponudba zagotavlja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. V zvezi s tem določijo ekonomska in kakovostna merila, ki morajo kot celota omogočati določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe za naročnika. Določitev teh meril je odvisna od cilja naročila, ker morajo omogočati oceno kakovosti izvedbe, ponujene v vsaki ponudbi, glede na cilj naročila, kakor je bil opredeljen v tehničnih specifikacijah, ter najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo ponudbe, ki jo je treba oceniti. Da bi zagotovili enako obravnavo, morajo merila za oddajo naročila omogočati objektivno primerjavo in oceno. Če so izpolnjeni ti pogoji, lahko ekonomska in kakovostna merila za oddajo naročila, kot je izpolnjevanje okoljskih zahtev, omogočijo naročniku, da zadovolji potrebe zadevne javnosti iz specifikacij naročila. Naročnik lahko pod enakimi pogoji uporabi merila, katerih cilj je izpolniti družbene zahteve, zlasti kot odgovor na potrebe posebej prikrajšanih skupin ljudi, navedene v specifikacijah naročila, katerim pripadajo tiste osebe, ki prejemajo/uporabljajo gradnje, dobave blaga in storitve iz naročila.

(56) Merila za oddajo naročila ne smejo vplivati na uporabo nacionalnih določb o plačilu nekaterih storitev, kot so storitve, ki jih opravljajo arhitekti, inženirji ali pravniki.

(57) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 z dne 3 junija 1971 o določitvi pravil glede rokov, datumov in izteka rokov [24], se uporablja pri izračunu rokov iz te direktive.

(58) Ta direktiva ne sme posegati na obstoječe mednarodne obveznosti Skupnosti ali držav članic in na uporabo določb Pogodbe, zlasti členov 81 in 86 Pogodbe.

(59) Ta direktiva ne vpliva na roke iz Priloge XXV, v katerih morajo države članice prenesti Direktivo 93/38/EGS v svoje notranje pravo in jo začeti uporabljati.

(60) Ukrepe, potrebne za izvedbo te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji dodeljenih izvedbenih pooblastil [25] –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

KAZALO

NASLOV I

Poglavje I

Člen 1

Poglavje II

Oddelek 1

Člen 2

Oddelek 2

Člen 3

Člen 4

Člen 5

Člen 6

Člen 7

Člen 8

Člen 9

Poglavje III

Člen 10

NASLOV II

Poglavje I

Člen 11

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 15

Poglavje II

Oddelek 1

Člen 16

Člen 17

Oddelek 2

Pododdelek 1

Člen 18

Pododdelek 2

Člen 19

Člen 20

Člen 21

Člen 22

Člen 23

Pododdelek 3

Člen 24

Člen 25

Pododdelek 4

Člen 26

Pododdelek 5

Člen 27

Člen 28

Člen 29

Člen 30

Poglavje III

Člen 31

Člen 32

Člen 33

Poglavje IV

Člen 34

Člen 35

Člen 36

Člen 37

Člen 38

Člen 39

Poglavje V

Člen 40

Poglavje VI

Oddelek 1

Člen 41

Člen 42

Člen 43

Člen 44

Oddelek 2

Člen 45

Člen 46

Člen 47

Oddelek 3

Člen 48

Člen 49

Člen 50

Poglavje VII

Člen 51

Oddelek 1

Člen 52

Člen 53

Člen 54

Oddelek 2

Člen 55

Člen 56

Člen 57

Oddelek 3

Člen 58

Člen 59

NASLOV III

Člen 60

Člen 61

Člen 62

Člen 63

Člen 64

Člen 65

Člen 66

NASLOV IV

Člen 67

Člen 68

Člen 69

Člen 70

Člen 71

Člen 72

Člen 73

Člen 74

Člen 75

Priloga I

Priloga II

Priloga III

Priloga IV

Priloga V

Priloga VI

Priloga VII

Priloga VIII

Priloga IX

Priloga X

Priloga XI

Priloga XII

Priloga XIII

A. Odprti postopki

B. Omejeni postopki

C. Postopki s pogajanji

D. Poenostavljeno obvestilo o naročilu pri dinamičnem nakupovalnem sistemu

Priloga XIV

Priloga XV A

Priloga XV B

Priloga XVI

Priloga XVII A

Priloga XVII B

Priloga XVIII

Priloga XIX

Priloga XX

Priloga XXI

Priloga XXII

Priloga XXIII

Priloga XXIV

Priloga XXV

Priloga XXVI

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE, KI SE UPORABLJAJO ZA JAVNA NAROČILA IN NATEČAJE

POGLAVJE I

Osnovni pogoji

Člen 1

Opredelitev pojmov

1. Za namene te direktive se uporabljajo opredelitve pojmov iz tega člena.

2. (a) "Javna naročila blaga, gradenj in storitev" so pisno sklenjene odplačne pogodbe med enim ali več naročniki iz člena 2(2) in enim ali več izvajalcem gradenj, dobaviteljem blaga ali ponudnikom storitev.

(b) "Javna naročila gradenj" so javna naročila, katerih predmet je bodisi izvedba bodisi izvedba in projektiranje gradenj, povezanih z eno od dejavnosti v skladu s pomenom iz Priloge XII, ali gradnja ali izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi, ki ustreza zahtevam naročnika."Gradnja" pomeni rezultat dejavnosti na področju visokih ali nizkih gradenj kot celote, ki sam po sebi izpolnjuje gospodarsko in tehnično funkcijo.

(c) "Javna naročila blaga" so javna naročila, razen tistih iz točke (b), katerih predmet je nakup, zakup, najem ali nakup na kredit z nakupno pravico ali brez nje.

Javno naročilo, katerega predmet je nabava proizvodov in dodatno namestitvena in inštalacijska dela, se obravnava kot "javno naročilo blaga".

(d) "Javna naročila storitev" so javna naročila, katerih predmet je opravljanje storitev iz Priloge XVII, razen javnih naročil gradenj ali naročil blaga.

Javno naročilo, katerega predmet so proizvodi in storitve v smislu Priloge XVII, velja za "javno naročilo storitev", če je vrednost storitev večja od vrednosti proizvodov, ki so vključeni v naročilo.

Javno naročilo, katerega predmet so storitve v smislu Priloge XVII in vključujejo dejavnosti v smislu Priloge XII, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, velja za javno naročilo storitev.

3. (a) "Koncesija za javne gradnje" je naročilo enake vrste kot javno naročilo gradenj, razen da je plačilo za opravljanje gradenj bodisi samo pravica do izkoriščanja gradenj ali ta pravica skupaj s plačilom.

(b) "Koncesija za storitve" je naročilo enake vrste kot naročilo storitev, razen da je plačilo za opravljanje storitev bodisi samo pravica do izkoriščanja storitev ali ta pravica skupaj s plačilom.

4. "Okvirni sporazum" je sporazum med enim ali več naročniki iz člena 2(2) in enim ali več gospodarskimi subjekti, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen, in kjer je to primerno, glede predvidenih količin.

5. "Dinamični nakupovalni sistem" je povsem elektronski postopek za običajne nakupe, katerih značilnosti, ki so običajne na trgu, izpolnjujejo zahteve naročnika, je omejenega trajanja in je med celotnim obdobjem veljavnosti odprt za gospodarskega subjekta, ki izpolnjuje merila za izbor in je predložil okvirno ponudbo, skladno s specifikacijo.

6. "Elektronska dražba" je ponavljajoči se postopek, ki vključuje elektronsko napravo za predstavitev novih cen, popravljenih navzdol, in/ali novih vrednosti za nekatere sestavne dele ponudb po začetni celotni oceni ponudb in omogoča razvrščanje ponudb z uporabo metod za avtomatsko ocenjevanje. Zato nekatera naročila storitev in nekatera naročila gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve, kot je načrtovanje gradenj, ne morejo biti predmet elektronskih dražb.

7. Izrazi "izvajalec gradenj", "dobavitelj blaga" in "ponudnik storitev" pomenijo fizično ali pravno osebo ali naročnika v smislu člena 2(2)(a) ali (b) ali skupino takih oseb in/ali subjektov, ki na trgu ponujajo izvedbo gradnje in/ali gradenj, dobavo proizvodov ali opravljanje storitev.

Izraz "gospodarski subjekt" enakovredno zajema izvajalca gradenj, dobavitelja blaga in ponudnika storitev. Uporablja se le zaradi enostavnosti.

"Ponudnik" je gospodarski subjekt, ki odda ponudbo, "kandidat" pa pomeni osebo, ki je zaprosila za povabilo, da bi sodelovala v omejenem postopku ali v postopku s pogajanji.

8. "Skupna nabavna služba" je naročnik v smislu člena 2(1)(a) ali naročnik v smislu člena 1(9) Direktive 2004/18/ES, ki:

- nabavlja blago in/ali storitve, namenjene naročnikom, ali

- oddaja javna naročila ali sklepa okvirne sporazume za gradnje, dobave blaga ali storitve, namenjene naročnikom.

9. "Odprti in omejeni postopki ter postopki s pogajanji" pomenijo postopke oddajanja javnih naročil, ki jih izvaja naročnik, pri čemer:

(a) lahko v odprtih postopkih ponudbe oddajo vsi zainteresirani gospodarski subjekti;

(b) lahko v omejenih postopkih kateri koli gospodarski subjekt zaprosi za povabilo za sodelovanje in ponudbe lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik;

(c) se v postopkih s pogajanji naročnik posvetuje z enim ali več gospodarskimi subjekti po njegovi izbiri in se z enim ali več gospodarskimi subjekti pogaja o pogojih pogodbe.

10. "Natečaji" pomenijo tiste postopke, ki naročniku omogočajo, da pridobi predvsem na področjih prostorskega načrtovanja, arhitekture, inženiringa ali obdelave podatkov načrt ali projekt, ki ga je izbrala žirija in za katerega je bil razpisan nagradni natečaj ali natečaj brez podelitve nagrad.

11. "Pisen" ali "pisno" pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Vključuje lahko podatke, ki se pošiljajo in hranijo z elektronskimi sredstvi.

12. "Elektronska sredstva" pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalnim stiskanjem) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, optičnih sredstvih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.

13. "Enotni besednjak javnih naročil (CPV)", pomeni referenčno nomenklaturo za javna naročila, sprejeto z Uredbo (ES) št. 2195/2002 z dne 5. novembra 2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) [26], in ki zagotavlja enakovrednost z drugimi obstoječimi nomenklaturami.

V primeru različnih razlag področja uporabe te direktive zaradi morebitnih razlik med nomenklaturami CPV in NACE s seznama v Prilogi XII ali med nomenklaturami CPV in CPC (začasna različica) s seznama v Prilogi XVII, se v prvem primeru uporablja nomenklatura NACE in v drugem pa CPC.

POGLAVJE II

Opredelitev dejavnosti in subjektov, za katere se uporablja direktiva

Oddelek 1

Subjekti

Člen 2

Naročniki

1. Za namene te direktive:

"naročniki" - ki je ustanovljena samo zato, da zadovoljuje potrebe splošnega interesa in nima industrijske ali tržne narave,

- ki je pravna oseba, in

- jo pretežno financirajo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali je njeno vodstvo pod nadzorom teh organov ali pa ima upravni, vodstveni ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo državni, regionalni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava;

"javno podjetje" - imajo večinski delež vpisanega kapitala podjetja, ali

- nadzorujejo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih je izdalo podjetje, ali

- lahko imenujejo več kakor polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.

2. Ta direktiva se uporablja za naročnike:

(a) ki so javni organi ali javna podjetja in opravljajo eno od dejavnosti iz členov 3 do 7;

(b) kadar niso javni organi ali javna podjetja in je ena od njihovih dejavnosti katera koli dejavnost iz členov 3 do 7 ali kombinacija teh dejavnosti in delujejo na podlagi posebnih ali izključnih pravic, ki jim jih podeli pristojni organ države članice.

3. V tej direktivi "posebne ali izključne pravice" pomenijo pravice, ki jih z določbo zakona, predpisa ali upravnega akta dodeli pristojni organ države članice in katerih učinek je omejitev opravljanja dejavnosti, opredeljenih v členih 3 do 7 na enega ali več subjektov in ki znatno omejijo možnosti drugih subjektov za opravljanje take dejavnosti.

Oddelek 2

Dejavnosti

Člen 3

Plin, toplota in električna energija

1. Glede plina in toplote se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo plina ali toplote; ali

(b) dobavo plina ali toplote takšnim omrežjem.

2. Če naročniki, ki niso javni organi, s plinom ali toploto oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar:

(a) je proizvodnja plina in toplote zadevnega subjekta neizogibna posledica opravljanja dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 ali 3 tega člena ali členov 4 do 7; in

(b) je oskrba javnega omrežja namenjena le gospodarski izrabi takšne proizvodnje in ne znaša več kakor 20 % prometa subjekta glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

3. Glede električne energije se ta direktiva uporablja za naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije; ali

(b) dobavo električne energije takšnim omrežjem.

4. Če naročniki, ki niso javni organi, z električno energijo oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 3, kadar:

(a) zadevni subjekt proizvaja električno energijo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, ki niso navedene v odstavku 1 ali 3 tega člena ali členov 4 do 7; in

(b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne količine proizvedene električne energije glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 4

Voda

1. Ta direktiva se uporablja za naslednje dejavnosti:

(a) zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo pitne vode; ali

(b) dobavo pitne vode takšnim omrežjem.

2. Ta direktiva se uporablja tudi za javna naročila ali natečaje, ki jih oddajo ali organizirajo naročniki, ki opravljajo katero od dejavnosti iz odstavka 1 in ki:

(a) so povezani s projekti vodnega inženirstva, namakanja ali melioracije, pod pogojem, da količina vode, namenjena za dobavo pitne vode, predstavlja več kakor 20 % celotne količine vode, ki se zagotavlja bodisi s temi projekti bodisi z namakalnimi ali melioracijskimi napravami; ali

(b) so povezani z odstranjevanjem ali čiščenjem odplak.

3. Če naročniki, ki niso javni organi, s pitno vodo oskrbujejo omrežja, namenjena javni preskrbi, se to ne pojmuje kot ustrezna dejavnost v smislu odstavka 1, kadar:

(a) zadevni subjekt proizvaja pitno vodo zato, ker je njena poraba potrebna za opravljanje dejavnosti, razen tistih iz člena 3 do 7; in

(b) je oskrba javnega omrežja odvisna samo od lastne porabe subjekta in ne presega 30 % njegove celotne količine proizvedene pitne vode glede na povprečje prejšnjih treh let, vključno s tekočim letom.

Člen 5

Prevozne storitve

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem ali upravljanjem omrežij, ki zagotavljajo javne storitve na področju železnice, avtomatiziranih sistemov, tramvajev, trolejbusov, avtobusov ali žičnic.

Pri prevoznih storitvah se šteje, da omrežje obstaja, kadar se storitev opravlja v skladu s pogoji delovanja, ki jih predpiše pristojni organ države članice, na primer stanje poti, ki se bo oskrbovala, zmogljivost, ki se bo dala na voljo, ali pogostnost storitve.

2. Ta direktiva se ne uporablja za subjekte, ki opravljajo javni avtobusni prevoz in so bile izključene iz področja uporabe Direktive 93/38/EGS v skladu s členom 2(4) navedene direktive.

Člen 6

Poštne storitve

1. Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z opravljanjem poštnih storitev ali, pod pogoji iz člena 2(c), drugih storitev, razen poštnih storitev.

2. V tej direktivi in brez poseganja v Direktivo 97/67/ES:

"poštna pošiljka" : pomeni enoto, ki je naslovljena v končni obliki, v kateri jo bo izvajalec prenesel, ne glede na težo. Poleg pisemskih pošiljk take pošiljke zajemajo tudi knjige, kataloge, časopise, občasne publikacije in poštne pakete, ki vsebujejo blago komercialne vrednosti ali brez take vrednosti, ne glede na težo;

"poštne storitve" - "pridržane poštne storitve": poštne storitve, ki so ali so lahko pridržane na podlagi člena 7 Direktive 97/67/ES,

- "druge poštne storitve": poštne storitve, ki ne morejo biti pridržane na podlagi člena 7 Direktive 97/67/ES; in

"druge storitve, razen poštnih storitev" - storitve obdelave pošte (storitve pred in po pošiljanju, kot so "storitve vložišča"),

- storitve z dodano vrednostjo, povezane z elektronskimi sredstvi in ki se tudi v celoti opravljajo z elektronskimi sredstvi (tudi varen prenos šifriranih dokumentov z elektronskimi sredstvi, naslovni register in prenos registrirane elektronske pošte),

- storitve v zvezi s poštnimi pošiljkami, ki niso vključene v točki (a), kot je direktna pošta brez naslova,

- finančne storitve, kakor so opredeljene v kategoriji 6 Priloge XVII A in v členu 24(c), predvsem poštne nakaznice in poštno brezgotovinsko poslovanje,

- filatelistične storitve, in

- logistične storitve (storitve, ki so kombinacija fizične dostave in/ali skladiščenja z drugimi nepoštnimi funkcijami),

če take storitve opravlja subjekt, ki opravlja tudi poštne storitve v smislu točke (b), prva ali druga alinea, in če v zvezi s storitvami iz teh dveh alinei niso izpolnjeni pogoji iz člena 30(1).

Člen 7

Iskanje ali črpanje nafte ali plina, izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv, pristanišča in letališča

Ta direktiva se uporablja za dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega prostora za:

(a) iskanje ali črpanje nafte in plina in iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv; ali

(b) zagotavljanja letališke infrastrukture, infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali pristaniščih v notranjosti ali infrastrukture v drugih terminalih za prevoznike po zraku, morju ali celinskih plovnih poteh.

Člen 8

Seznam naročnikov

Okvirni seznam naročnikov v smislu te direktive je v Prilogah I do X. Države članice Komisijo redno uradno obveščajo o spremembah svojih seznamov.

Člen 9

Naročila, ki zajemajo več dejavnosti

1. Za naročilo, ki naj bi zajemalo več dejavnosti, veljajo pravila za dejavnost, za katero je pretežno namenjeno.

Vendar se odločitev o oddaji enega naročila ali več ločenih naročil se sme sprejeti z namenom izključitve takega naročila iz področja uporabe te direktive ali, kjer je to primerno, Direktive 2004/18/ES.

2. Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta direktiva in za drugo navedena Direktiva 2004/18/ES in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu z navedeno Direktivo 2004/18/ES.

3. Če za eno od dejavnosti, za katero je naročilo namenjeno, velja ta direktiva in za drugo ne velja niti ta direktiva niti navedena Direktiva 2004/18/ES in če je objektivno nemogoče določiti, za katero dejavnost je pretežno namenjeno, se naročilo odda v skladu s to direktivo.

POGLAVJE III

Splošne določbe

Člen 10

Načela za oddajo naročil

Naročniki obravnavajo gospodarske subjekte enakopravno in brez diskriminacije ter poslujejo pregledno.

NASLOV II

PRAVILA JAVNEGA NAROČANJA

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 11

Gospodarski subjekti

1. Kandidati ali ponudniki, ki po zakonodaji države članice, v kateri so ustanovljeni, lahko opravljajo ustrezne storitve, se ne smejo zavrniti samo z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri je javno naročilo oddano, morali biti fizična ali pravna oseba.

Vendar se v primeru javnih naročil storitev in javnih naročil gradenj ter javnih naročil blaga, ki vključujejo dodatne storitve in/ali namestitvena ter inštalacijska dela, lahko od pravnih oseb zahteva, da v ponudbi ali prijavi za sodelovanje navedejo imena in ustrezno strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo zadevnega naročila.

2. Ponudbo lahko predloži ali se prijavi kot kandidat tudi skupina gospodarskih subjektov. Naročnik od take skupine ne sme zahtevati, da zaradi predložitve ponudbe ali prijave za sodelovanje prevzame kako posebno pravno obliko, vendar pa se od izbrane skupine lahko to zahteva, potem ko ji je bilo naročilo oddano, če je takšna sprememba potrebna za uspešno izvedbo naročila.

Člen 12

Pogoji v zvezi s sporazumi, sklenjenimi v okviru Svetovne trgovinske organizacije

Za namene oddaje javnega naročila s strani naročnikov uporabljajo države članice v svojih odnosih enako ugodne pogoje, kot so tisti, ki jih odobrijo tretjim državam pri izvajanju Sporazuma. Da bi to dosegle, se države članice glede ukrepov, ki so jih sprejele na podlagi Sporazuma, med seboj posvetujejo v Posvetovalnem odboru za javna naročila.

Člen 13

Zaupnost

1. Naročniki lahko v zvezi s pošiljanjem tehničnih specifikacij zainteresiranim gospodarskim subjektom ter glede usposobljenosti in izbire gospodarskih subjektov in glede oddaje javnih naročil postavijo zahteve, da zaščitijo zaupno naravo informacij, ki jih dajejo na voljo.

2. Brez vpliva na določbe te direktive, zlasti na določbe glede obveznosti v zvezi z oglaševanjem oddanih naročil in z informacijami za kandidate in ponudnike iz členov 43 in 49, ter v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja za naročnika, naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih gospodarski subjekti predložijo in označijo kot zaupne; take informacije so predvsem tehnične ali poslovne skrivnosti in zaupni vidiki ponudb.

Člen 14

Okvirni sporazumi

1. Naročniki lahko okvirni sporazum obravnavajo kot javno naročilo v smislu člena 1(2) in ga oddajo v skladu s to direktivo.

2. Če so naročniki oddali okvirni sporazum v skladu s to direktivo, lahko takrat, ko javna naročila oddajajo na podlagi tega okvirnega sporazuma, uporabijo člen 40(3)(i).

3. Če naročniki okvirnega sporazuma niso oddali v skladu s to direktivo, ne smejo uporabiti člena 40(3)(i).

4. Naročniki ne smejo zlorabljati okvirnih sporazumov zato, da bi ovirali, omejevali ali izkrivljali konkurenco.

Člen 15

Dinamični nakupovalni sistemi

1. Države članice lahko predpišejo možnost, da naročniki uporabljajo dinamične nakupovalne sisteme.

2. Pri vzpostavitvi dinamičnega nakupovalnega sistema naročniki upoštevajo pravila za odprti postopek v vseh fazah do oddaje naročil, ki se sklenejo v okviru tega sistema. Vsi ponudniki, ki izpolnjujejo merila za izbor in predložijo okvirno ponudbo v skladu s specifikacijo ter vse dodatne dokumente, se vključijo v sistem; okvirne ponudbe se lahko kadar koli popravijo, če so tudi po spremembi skladne s specifikacijo. Zaradi vzpostavitve tega sistema in oddaje naročil v njegovem okviru naročniki uporabljajo izključno elektronska sredstva v skladu s členom 48(2) do (5).

3. Za namene vzpostavitve dinamičnega nakupovalnega sistema naročniki:

(a) objavijo obvestilo o javnem naročilu, v katerem jasno navedejo, da se uporablja dinamični nakupovalni sistem;

(b) v specifikaciji med drugim navedejo vrsto nabav, predvidenih v okviru tega sistema, in vse potrebne informacije v zvezi z nabavnim sistemom, uporabljeno elektronsko opremo ter načinom vzpostavitve povezave in specifikacije načina povezave;

(c) pri objavi obvestila in do zaključka delovanja sistema z elektronskimi sredstvi nudijo neomejeni, neposredni in polni dostop do specifikacije in do vseh dodatnih dokumentov ter v obvestilu navedejo internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

4. Naročniki med celotnim trajanjem dinamičnega nakupovalnega sistema dajo gospodarskim subjektom možnost, da oddajo okvirno ponudbo in imajo dostop v sistem pod pogoji iz odstavka 2. Ocenjevanje zaključijo najpozneje 15 dni od datuma predložitve okvirne ponudbe. To ocenjevalno obdobje pa lahko podaljšajo, če se v tem času ne objavi razpis za zbiranje ponudb.

Naročnik v najkrajšem možnem času obvesti ponudnika iz prvega pododstavka o njegovi vključitvi v dinamični nakupovalni sistem ali o zavrnitvi okvirne ponudbe.

5. Za vsako posamezno naročilo je potreben javni razpis. Naročniki pred javnim razpisom objavijo poenostavljeno obvestilo o naročilu, ki poziva vse zainteresirane gospodarske subjekte, da predložijo okvirno ponudbo v skladu z odstavkom 4 v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od datuma pošiljanja poenostavljenega obvestila. Naročniki ne smejo nadaljevati z razpisnim postopkom, dokler ne ocenijo vseh okvirnih ponudb, predloženih do navedenega roka.

6. Naročniki povabijo vse ponudnike, ki so vključeni v sistem, da predložijo ponudbo za vsako posamezno naročilo, ki naj bi se oddalo v okviru tega sistema. V ta namen določijo rok za oddajo ponudb.

Naročilo oddajo ponudniku, ki je predložil najboljšo ponudbo na podlagi meril za izbor, navedenih v obvestilu o naročilu za vzpostavitev dinamičnega nakupovalnega sistema. Ta merila se lahko po potrebi natančneje opredelijo v povabilu iz prvega pododstavka.

7. Dinamični nakupovalni sistem ne sme trajati več kot štiri leta, razen v upravičenih izjemnih primerih.

Naročniki ne smejo uporabljati tega sistema z namenom preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence.

Gospodarskim subjektom ali strankam se uporaba sistema ne sme zaračunavati.

POGLAVJE II

Pragovi in določbe o izključitvi

Oddelek 1

Pragovi

Člen 16

Pragovi za oddajo naročil

Razen če naročila niso izključena zaradi razlogov iz členov 19 do 26 ali v skladu s členom 30 v zvezi z opravljanjem določene dejavnosti, se ta direktiva uporablja za naročila z ocenjeno vrednostjo brez davka na dodano vrednost (DDV), ki ni manjša od:

(a) 499000 EUR za javna naročila blaga in storitev;

(b) 6242000 EUR za javna naročila gradenj.

Člen 17

Metode za izračun ocenjene vrednosti javnih naročil, okvirnih sporazumov in dinamičnih nakupovalnih sistemov

1. Izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temelji na skupnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga je ocenil naročnik. V tem izračunu se upošteva ocenjeni skupni znesek, vključno z opcijami in podaljševanjem pogodbe.

Če naročnik predvidi nagrade ali plačila kandidatom ali ponudnikom, jih upošteva pri izračunu ocenjene vrednosti naročila.

2. Naročniki se tej direktivi ne smejo izogibati tako, da bi delili javna naročila gradenj ali določene količine blaga in/ali storitev na več manjših ali da bi uporabljali posebne metode izračunavanja vrednosti javnih naročil.

3. Za okvirne sporazume in dinamične nakupovalne sisteme je ocenjena vrednost, ki jo je treba upoštevati, najvišja ocenjena vrednost brez DDV vseh naročil, predvidenih za celotno trajanje okvirnega sporazuma ali dinamičnega nakupovalnega sistema.

4. Naročniki za namene člena 16 v ocenjeno vrednost javnega naročila gradnje vključijo vrednost same gradnje in blaga ali storitev, potrebnih za izvedbo gradnje, ki jih dajo na voljo izvajalcu gradnje.

5. Vrednost blaga ali storitev, ki niso potrebne za izvedbo določenega javnega naročila gradnje, se ne sme dodati vrednosti tega javnega naročila gradnje, da bi se tako izognili uporabi te direktive za naročilo tega blaga ali teh storitev.

6. (a) Kadar se za predlagano gradnjo ali nakup storitev lahko naročilo odda istočasno v ločenih sklopih, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 16 ali večja od njega, se ta direktiva uporablja za oddajo vsakega skopa posebej.

Naročniki pa lahko odstopajo od te uporabe v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80000 EUR za storitve ali 1 milijon EUR za gradnje, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

(b) Če se za predlagan nakup podobnega blaga naročilo lahko odda hkrati v ločenih sklopih, se pri uporabi člena 16 upošteva skupna ocenjena vrednost vseh teh sklopov.

Če je skupna vrednost sklopov enaka pragu iz člena 16 ali večja od njega, se ta direktiva uporablja za oddajo vsakega sklopa posebej.

Naročnikom ni treba uporabljati določil v zvezi s sklopi, katerih ocenjena vrednost brez DDV je manjša od 80000 EUR, če skupna vrednost teh sklopov ne presega 20 % skupne vrednosti vseh sklopov.

7. V primeru niza javnih naročil blaga ali storitev v določenem obdobju ali javnih naročil, ki jih je treba obnoviti, se ocenjena vrednost naročila izračuna:

(a) na podlagi dejanske skupne vrednosti prejšnjih naročil iste vrste, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali v poslovnem letu, pri čemer jo je treba, kjer je to mogoče, prilagoditi za pričakovane spremembe količine ali vrednosti v obdobju 12 mesecev od prvotne pogodbe;

(b) ali na podlagi skupne ocenjene vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih od prve dobave ali v poslovnem letu, če je obdobje daljše od 12 mesecev.

8. Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila, ki vključuje blago in storitve, je skupna vrednost blaga in storitev, ne glede na posamezno vrednost enega in drugega. Izračun mora vsebovati vrednost namestitvenih in inštalacijskih del.

9. Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti naročila pri javnih naročilih blaga na zakup, najem ali nakup na kredit, je:

(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše od 12 mesecev, ocenjena skupna vrednost za čas trajanja naročila ali, če je obdobje daljše od 12 mesecev, skupna vrednost za prvih 12 mesecev in ocenjena vrednost za preostali čas do poteka pogodbe;

(b) pri javnih naročilih za nedoločen čas ali v primerih, ko trajanja pogodbe ni mogoče določiti, mesečna vrednost obrokov, pomnožena z 48.

10. Podlaga za izračunavanje ocenjene vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev:

(a) za zavarovalniške storitve višina premije in druge oblike plačil;

(b) za bančne in druge finančne storitve prejemki, provizije, obresti in druge vrste plačil;

(c) za javna naročila, ki vključujejo projektiranje, prejemek ali provizija in druge oblike plačil.

11. Podlaga za izračunavanje vrednosti javnega naročila pri naročilih storitev, pri katerih niso navedeni skupni stroški:

(a) pri javnih naročilih za določeno obdobje, če je to obdobje krajše od 48 mesecev: skupna vrednost za ves čas trajanja pogodbe;

(b) pri javnih naročilih za nedoločeno obdobje ali če je to obdobje daljše od 48 mesecev: njihova mesečna vrednost, pomnožena z 48.

Oddelek 2

Javna naročila in koncesije ter javna naročila, za katera velja posebna ureditev

PODODDELEK 1

Člen 18

Koncesije za gradnje in storitve

Ta direktiva se ne uporablja za koncesije za gradnje in storitve, ki jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali več dejavnosti iz členov 3 do 7, če se te koncesije podelijo za izvajanje takih dejavnosti.

PODODDELEK 2

Izjeme, ki veljajo za vse naročnike in za vse vrste naročil

Člen 19

Javna naročila, oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki so oddana zaradi nadaljnje prodaje ali dajanja v najem tretjim osebam, če naročnik ne uživa nobenih posebnih ali izključnih pravic v zvezi s prodajo ali najemom predmetov teh naročil, hkrati pa jih drugi subjekti lahko prosto prodajo ali najamejo pod enakimi pogoji kakor naročnik.

2. Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o vseh kategorijah proizvodov ali dejavnosti, ki jih imajo za izjeme v skladu z odstavkom 1. Komisija lahko sezname kategorij proizvodov ali dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 20

Naročila, oddana za druge namene kot za opravljanje dejavnosti, ki so opisane v tej direktivi, ali za opravljanje take dejavnosti v tretji državi

1. Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih naročniki oddajo za druge namene kot je opravljanje svojih dejavnosti, ki niso opisane v členih 3 do 7, ali za opravljanje takšnih dejavnosti v tretji državi, v pogojih, ki ne vključujejo fizične uporabe omrežja ali geografskega območja znotraj Skupnosti.

2. Naročniki Komisijo na njeno zahtevo uradno obvestijo o dejavnostih, ki jih imajo v skladu z odstavkom 1 za izjeme. Komisija lahko sezname dejavnosti, za katere meni, da sodijo med te izjeme, kot informacijo občasno objavi v Uradnem listu Evropske unije. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te informacije.

Člen 21

Naročila, ki so zaupna ali zahtevajo posebne varnostne ukrepe

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih države članice označijo kot zaupna, če morajo njihovo izvedbo spremljati posebni varnostni ukrepi v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo v zadevni državi članici, ali kadar to zahteva zaščita temeljnih varnostnih interesov te države članice.

Člen 22

Naročila, ki se oddajo v skladu z mednarodnimi pravili

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila, ki jih urejajo različna postopkovna pravila in so oddana:

(a) po mednarodnem sporazumu, sklenjenim v skladu s Pogodbo med državo članico in eno ali več tretjimi državami in zajema blago, gradnje, storitve ali natečaje, katerih namen je skupno izvajanje ali izkoriščanju projekta držav podpisnic; o vsakem sporazumu je treba obvestiti Komisijo, ki se lahko posvetuje s Svetovalnim odborom za javna naročila iz člena 68;

(b) podjetjem države članice ali tretje države v skladu s sklenjenim mednarodnim sporazumom o stacioniranju vojaških enot;

(c) v skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije.

Člen 23

Naročila, oddana povezanemu podjetju, mešanemu podjetju ali naročniku, ki je del mešanega podjetja

1. V tem členu "povezano podjetje" pomeni vsako podjetje, katerega letni računovodski izkazi so konsolidirani z izkazi naročnika, v skladu z zahtevami sedme Direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih, ki temelji na členu 44(2)(g) Pogodbe [27] [28], ali pri subjektih, za katere se ne uporablja ta direktiva, vsako podjetje, na katero ima naročnik lahko posredno ali neposredno prevladujoč vpliv v smislu člena 2(1)(b) te direktive ali ki ima lahko prevladujoč vpliv na naročnika ali je skupaj z naročnikom pod prevladujočim vplivom drugega podjetja na podlagi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo delovanje.

2. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3, se ta direktiva ne uporablja za naročila, ki:

(a) jih naročnik odda povezanemu podjetju; ali

(b) jih mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov za opravljanje dejavnosti v smislu členov 3 do 7, odda podjetju, ki je povezano z enim od teh naročnikov.

3. Odstavek 2 se uporablja:

(a) za naročila storitev, pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi s storitvami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja teh storitev podjetjem, s katerimi je povezano;

(b) za naročila blaga, pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi z blagom, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja takega blaga podjetjem, s katerimi je povezano;

(c) za naročila gradenj, pod pogojem, da vsaj 80 % povprečnega prometa v zvezi s gradnjami, ki ga je to podjetje realiziralo v prejšnjih treh letih, izhaja iz zagotavljanja takih gradenj podjetjem, s katerimi je povezano.

Če zaradi datuma ustanovitve ali začetka opravljanja dejavnosti takega podjetja promet za prejšnja tri leta ni na voljo, zadostuje, da podjetje prikaže, da je tak promet iz točk (a), (b) in (c) verjeten, zlasti glede na poslovni načrt.

Kadar iste ali podobne storitve, blago ali gradnje zagotavlja več kakor eno podjetje, ki je povezano z naročnikom, se zgornji deleži izračunajo ob upoštevanju skupnega prometa, ki ga ta povezana podjetja ustvarijo z zagotavljanjem storitev, blaga ali gradenj.

4. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, ki jih odda:

(a) mešano podjetje, ki ga je ustanovilo več naročnikov izključno za opravljanje dejavnosti v smislu členov 3 do 7 enemu od teh naročnikov; ali

(b) naročnik takemu mešanemu podjetju, katerega del je, pod pogojem, da je bilo mešano podjetje ustanovljene za opravljanje zadevne dejavnosti v obdobju najmanj treh let in da listina o ustanovitvi mešanega podjetja določa, da bo naročnik, ki je njegov del, ostal njegov del najmanj za enako obdobje.

5. Naročniki Komisiji na njeno zahtevo uradno pošljejo naslednje podatke glede uporabe odstavkov 2, 3 in 4:

(a) imena zadevnih podjetij ali mešanih podjetij;

(b) vrsto in vrednost zadevnih javnih naročil,

(c) podatke, ki so po mnenju Komisije lahko potrebni kot dokaz, da je razmerje med podjetjem ali mešanim podjetjem, kateremu so javna naročila oddana, in naročnikom v skladu z zahtevami iz tega člena.

PODODDELEK 3

Izjeme, ki veljajo za vse naročnike, vendar samo v zvezi z javnimi naročili storitev

Člen 24

Naročila določenih storitev, ki so izključene iz področja uporabe te direktive

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev za:

(a) pridobitev ali najem zemljišč, obstoječih stavb ali drugih nepremičnin, s kakršnimi koli finančnimi sredstvi, ali pravic na njih; vendar pa so pogodbe o finančnih storitvah, ki se v kakršni koli obliki sklenejo istočasno, prej ali pozneje kakor pogodba o pridobitvi ali najemu, prav tako predmet te direktive;

(b) storitve na področju arbitraže in sprave;

(c) finančne storitve v zvezi z izdajo, prodajo, nakupom ali prenosom vrednostnih papirjev ali drugih finančnih instrumentov, zlasti transakcije naročnikov za pridobitev denarja ali kapitala;

(d) pogodbe o zaposlitvi;

(e) raziskovalne in razvojne storitve, razen tistih, od katerih ima koristi samo naročnik pri opravljanju svojih lastnih dejavnosti, pod pogojem, da opravljeno storitev v celoti plača naročnik.

Člen 25

Naročila storitev, ki se oddajo na podlagi izključne pravice

Ta direktiva se ne uporablja za javna naročila storitev, oddana subjektu, ki je sam naročnik v smislu člena 2(1)(a), ali združenju naročnikov na podlagi izključne pravice, ki jo uživajo v skladu z objavljenimi zakoni in drugimi predpisi, skladnimi s Pogodbo.

PODODDELEK 4

Izjeme, ki se uporabljajo samo za določene naročnike

Člen 26

Naročila, ki jih določeni naročniki oddajo za nabavo vode in za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije

Ta direktiva se ne uporablja:

(a) za javna naročila za nabavo vode, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo eno ali obe dejavnosti iz člena 4(1);

(b) za javna naročila za nabavo električne energije ali goriv za proizvodnjo energije, če jih oddajo naročniki, ki opravljajo dejavnost iz člena 3(1), člena 3(3) ali člena 7(a).

PODODDELEK 5

Naročila, za katera velja posebna ureditev, določila o skupnih nabavnih službah in splošnem postopku pri neposredni izpostavljenosti konkurenci

Člen 27

Naročila, za katera velja posebna ureditev

Brez vpliva na člen 30 Kraljevina Nizozemska, Združeno kraljestvo, Republika Avstrija in Zvezna republika Nemčija na podlagi pogojev za dovoljenje ali drugih ustreznih ukrepov zagotovijo, da vsak subjekt, ki posluje v sektorjih iz Odločb 93/676/EGS, 97/367/EGS, 2002/205/ES in 2004/73/ES:

(a) upošteva načela nediskriminatornosti in konkurence na področju oddaje javnih naročil blaga, gradenj in storitev, zlasti kar zadeva informacije, ki jih ta subjekt dá na voljo gospodarskim subjektom v zvezi s svojimi nameni glede javnih naročil;

(b) sporoča podatke Komisiji pod pogoji, ki jih je ta določila v Odločbi 93/327/EGS o določitvi pogojev, pod katerimi morajo naročniki, ki geografsko razmejena območja izkoriščajo za odkrivanje ali pridobivanje nafte, plina, premoga ali drugega trdnega goriva, Komisiji sporočiti podatke o javnih naročilih, ki jih oddajo [29].

Člen 28

Pridržana naročila

Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih oddaje javnega naročila za podjetja za zaposlovanje invalidov ali določijo, da se ta naročila izvedejo v okviru programov za zaposlovanje invalidov, če je večina zadevnih zaposlenih invalidov, ki zaradi narave ali resnosti invalidnost ne morejo še naprej opravljati svojega poklica pod običajnimi pogoji.

Obvestilo o javnem naročilu mora vsebovati sklic na ta člen.

Člen 29

Javna naročila in okvirni sporazumi, ki jih sklenejo skupne nabavne službe

1. Države članice lahko predpišejo, da lahko naročniki kupijo gradnje, blago in/ali storitve od skupne nabavne službe ali prek nje.

2. Šteje se, da naročniki, ki v primerih iz člena 1(8) kupijo gradnje, blago in/ali storitve od skupne nabavne službe ali prek nje, izpolnjujejo zahteve te direktive, če skupna nabavna služba izpolnjuje zahteve te direktive ali, kjer je to ustrezno, Direktive 2004/18/ES.

Člen 30

Postopki za ugotavljanje ali je določena dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci

1. Ta direktiva se ne uporablja za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti iz členov 3 do 7, če je v državi članici, v kateri se dejavnost opravlja, dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.

2. Za namene odstavka 1 se odločitev ali je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci sprejme na podlagi meril, ki so v skladu z določbami o konkurenci iz Pogodbe, kot so lastnosti zadevnega blaga ali storitev, obstoj alternativnega blaga ali storitev, cene in dejanska ali potencialna prisotnost več kot enega dobavitelja zadevnega blaga ali storitev.

3. Za namene odstavka 1 se šteje, da dostop do trga ni omejen, če država članica izvaja in uporablja določbe zakonodaje Skupnosti iz Priloge XI.

Če ni mogoče predpostavljati prostega dostopa do danega trga na podlagi prvega pododstavka, je treba dokazati, da je dostop do zadevnega trga pravno in dejansko prost.

4. Če država članica meni, da je v skladu z odstavkoma 2 in 3 za dano dejavnost treba uporabljati odstavek 1, o tem uradno obvesti Komisijo in ji sporočil vsa pomembna dejstva, zlasti vse določbe zakonov in drugih predpisov ali sporazumov glede izpolnjevanja pogojev iz odstavka 1, kadar je to ustrezno skupaj z mnenjem, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost.

Ta direktiva se preneha uporabljati za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, če Komisija:

- sprejme odločbo o uporabi odstavka 1 v skladu z odstavkom 6 in v obdobju, ki ga določi, ali

- ne sprejme odločbe o taki uporabi v navedenem obdobju.

Kadar pa se predpostavlja prost dostop na podlagi prvega pododstavka odstavka 3 in če neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost, ugotovi, da se uporablja odstavek 1, se za naročila, katerih namen je omogočiti opravljanje zadevne dejavnosti, ta direktiva ne uporablja več, če Komisija z odločbo, ki jo sprejme v skladu z odstavkom 6 in v predpisanem roku, ne ugotovi, da se odstavek 1 ne uporablja.

5. Kadar zakonodaja zadevne države članice tako določa, lahko naročniki zaprosijo Komisijo, da sprejme odločbo o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost v skladu z odstavkom 6. V takem primeru Komisija o tem takoj obvesti zadevno državo članico.

Ta država članica ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 obvesti Komisijo o vseh pomembnih dejstvih in zlasti o vseh določbah zakonov in drugih predpisov ali sporazuma o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 1, kjer je to ustrezno, skupaj z mnenjem, ki ga sprejme neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost.

Komisija lahko tudi začne postopek za sprejetje odločbe o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost na svojo pobudo. V takem primeru Komisija o tem takoj obvesti zadevno državo članico.

Če na koncu obdobja iz odstavka 6 Komisija ne sprejme odločbe o uporabi odstavka 1 za dano dejavnost, se šteje, da se odstavek 1 lahko uporablja.

6. Za sprejetje odločbe po tem členu v skladu s postopkom iz člena 68(2) ima Komisija na voljo rok treh mesecev, ki se začne prvi delovni dan po datumu prejema uradnega obvestila ali zahteve. To obdobje pa se lahko v upravičenih primerih podaljša enkrat za največ tri mesece, zlasti če so podatki iz uradnega obvestila ali prošnje ali spremnih dokumentov nepopolni ali nenatančni ali ob bistvenih spremembah sporočenih dejstev. To podaljšanje je omejeno na en mesec, če neodvisni nacionalni organ, ki je pristojen za zadevno dejavnost, v primerih iz tretjega pododstavka odstavka 4 ugotovi, da se uporablja odstavek 1.

Če za dejavnost v dani državi članici že poteka postopek po tem členu, se nadaljnje prošnje v zvezi z isto dejavnostjo v isti državi članice pred potekom roka v zvezi s prvo prošnjo, ne štejejo za nove postopke in se obravnavajo v okviru prve prošnje.

Komisija sprejme podrobna pravila za uporabo odstavkov 4, 5 in 6 v skladu s postopkom iz člena 68(2).

Ta pravila vključujejo najmanj:

(a) v informativne namene, objavo v Uradnem listu datuma, na katerega se začne trimesečno obdobje iz prvega pododstavka, in če se to obdobje podaljša, datum podaljšanja in obdobje, za katero je bilo podaljšano;

(b) objavo možne uporabe odstavka 1 v skladu z drugim ali tretjim pododstavkom odstavka 4 ali v skladu s četrtim pododstavkom odstavka 5; in

(c) način pošiljanja mnenj, ki jih sprejme neodvisni organ, pristojen za zadevno dejavnost, o vprašanjih v zvezi z odstavkoma 1 in 2.

POGLAVJE III

Pravila za javna naročila storitev

Člen 31

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII A

Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII A, se oddajo v skladu s členi 34 do 59.

Člen 32

Javna naročila storitev s seznama v Prilogi XVII B

Naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII B, se oddajo samo v skladu s členoma 34 in 43.

Člen 33

Mešana naročila, ki vključujejo storitve s seznama iz Priloge XVII A in storitve s seznama v Prilogi XVII B

Javna naročila, katerih predmet so storitve s seznama v Prilogi XVII A in Prilogi XVII B, se oddajo v skladu s členi 34 do 59, če je vrednost storitev s seznama v Prilogi XVII A večja od vrednosti storitev s seznama v Prilogi XVII B. V drugih primerih se naročila oddajo v skladu s členoma 34 in 43.

POGLAVJE IV

Posebna pravila, ki urejajo specifikacije in razpisno dokumentacijo

Člen 34

Tehnične specifikacije

1. Tehnične specifikacije, kot so opredeljene v točki 1 Priloge XXI, se navedejo v dokumentaciji javnega naročila, kot so obvestilo o javnem naročilu, razpisna dokumentacija ali dodatna dokumentacija. Kadar koli je to mogoče, je treba te tehnične specifikacije določiti tako, da upoštevajo merila za dostop za invalidne osebe ali merila za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom.

2. Tehnične specifikacije morajo omogočati enakopraven dostop vsem ponudnikom in ne smejo ustvarjati neupravičenih ovir za odpiranje javnih naročil konkurenci.

3. Brez vpliva na pravno zavezujoče nacionalne tehnične predpise, kolikor so skladni z zakonodajo Skupnosti, se tehnične specifikacije oblikujejo:

(a) s sklicevanjem na tehnične specifikacije iz Priloge XXI in po prednostnem vrstnem redu na nacionalne standarde, ki so prevzeti po evropskih standardih, evropska tehnična soglasja, skupne tehnične specifikacije, mednarodne standarde, druge tehnične referenčne sisteme, ki so jih določili evropski organi za standardizacijo, ali, če teh ni, na nacionalne standarde, nacionalna tehnična soglasja ali nacionalne tehnične specifikacije, povezane z načrtovanjem, izračunom in izvedbo gradenj in uporabo proizvodov. Pri vsakem sklicevanju se navedeta besedi "ali enakovredni";

(b) ali v smislu izvedbe ali funkcionalnih zahtev; slednje lahko vključujejo okoljske značilnosti. Ti parametri pa morajo biti dovolj natančni, da omogočajo ponudniku opredelitev predmeta naročila in da omogočijo naročnikom oddajo naročila;

(c) ali v smislu izvedbe ali funkcionalnih zahtev iz pododstavka (b) s sklicevanjem na specifikacije iz pododstavka (a), ki je sredstvo, s katerim se izrazi domneva o skladnosti s temi zahtevami glede izvedbe ali funkcionalnimi zahtevami;

(d) ali s sklicevanjem na specifikacije iz pododstavka (a) za določene značilnosti ter s sklicevanjem na izvedbo ali funkcionalne zahteve iz pododstavka (b) za druge značilnosti.

4. Če naročnik izkoristi možnost sklicevanja na specifikacije iz odstavka 3(a), ne sme zavrniti ponudbe z obrazložitvijo, da proizvodi ali storitve, ki so ponujeni, niso skladni s specifikacijami, na katere se sklicuje, če ponudnik v svoji ponudbi s katerimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, dokaže, da rešitve, ki jih predlaga, na enak način izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

5. Če naročnik izkoristi možnost iz odstavka 3, da določi izvedbene ali funkcionalne zahteve, ne sme zavrniti ponudbe za proizvode, storitve ali gradnje, skladne z nacionalnim standardom, ki prevzema evropski standard, z evropskim tehničnim soglasjem, skupno tehnično specifikacijo, mednarodnim standardom ali tehničnim referenčnim sistemom, ki ga je določil Evropski organ za standardizacijo, če se te specifikacije nanašajo na izvedbo ali funkcionalne zahteve, ki jih je ta določil.

Ponudnik mora v svoji ponudbi dokazati s kakršnimi koli ustreznimi sredstvi in na način, ki je sprejemljiv za naročnika, da proizvod, storitev ali gradnja, ki je skladna s standardom, izpolnjuje izvedbene ali funkcionalne zahteve naročnika.

Ustrezno sredstvo bi lahko bila tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

6. Če naročniki določijo okoljske značilnosti v smislu izvedbenih ali funkcionalnih zahtev iz odstavka 3(b), lahko uporabijo tudi podrobne specifikacije ali po potrebi njihove dele v skladu z evropskimi ali (več-)nacionalnimi znaki za okolje ali s katerim koli drugim znakom za okolje, pod pogojem, da:

- so navedene specifikacije primerne za opredelitev značilnosti blaga ali storitev, ki so predmet naročila,

- so zahteve za znak pripravljene na podlagi znanstvenih informacij,

- so znaki za okolje sprejeti ob uporabi postopka, v katerem lahko sodelujejo zainteresirane strani, kot so državni organi, potrošniki, proizvajalci, distributerji in okoljske organizacije ter

- da so dostopni vsem zainteresiranim stranem.

Naročniki lahko navedejo, da se za proizvode in storitve z znakom za okolje domneva skladnost s tehničnimi specifikacijami iz razpisne dokumentacije; sprejeti morajo vsako drugo primerno dokazilo, kot je tehnična dokumentacija proizvajalca ali poročilo o preskusih priznanega organa.

7. "Priznani organi" so v smislu tega člena laboratoriji za testiranje in kalibracijo ter certifikacijski in inšpekcijski organi, ki izpolnjujejo veljavne evropske standarde.

Naročniki sprejmejo potrdila priznanih organov s sedežem v drugih državah članicah.

8. Če tega ne opravičuje predmet naročila, se tehnične specifikacije ne sklicujejo na posamezno znamko ali vir ali na določen postopek ali na blagovne znamke, patente, tipe ali posebno poreklo ali proizvodnjo, če bi se s takim navajanjem dajala prednost nekaterim podjetjem ali nekaterim proizvodom ali bi s tem bili izločeni. To sklicevanje je izjemoma dovoljeno, če ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila v skladu z odstavkoma 3 in 4; pri takem sklicevanju se navedeta besedi "ali enakovredni".

Člen 35

Sporočanje tehničnih specifikacij

1. Naročniki dajo gospodarskim subjektom, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navajajo v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih nameravajo upoštevati v javnih naročilih in so vključene v periodična informativna obvestila v smislu člena 41(1).

2. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.

Člen 36

Variante

1. Če je merilo oddaje javnega naročila ekonomsko najugodnejša ponudba, lahko naročniki upoštevajo variante, ki jih predložijo ponudniki in ustrezajo minimalnim zahtevanim specifikacijam naročnikov.

Naročniki morajo v razpisni dokumentaciji navesti ali dovoljujejo variante in če jih, minimalne specifikacije, ki jih je treba upoštevati v variantnih predlogih ter posebne zahteve za njihovo predložitev.

2. V postopkih za oddajo javnega naročila blaga ali storitev naročniki, ki so dovolili predložitev variantnih predlogov v skladu z odstavkom 1, ne smejo zavrniti variante samo z utemeljitvijo, da bi, če bi bila izbrana, pomenila bolj javno naročilo storitev kot blaga ali bolj javno naročilo blaga kot storitev.

Člen 37

Podizvajalci

Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji zahteva, ali pa to od njega zahteva država članica, da ponudnik v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje tretji osebi, ter vse predlagane podizvajalce. Ta navedba ne sme vplivati na vprašanje osnovne odgovornosti gospodarskega subjekta.

Člen 38

Pogoji za izvedbo naročil

Naročniki lahko določijo posebne pogoje v zvezi z izvajanjem naročila, če so ti pogoji v skladu z zakonodajo Skupnosti in so navedeni v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali v specifikacijah. Pogoji, ki urejajo izvedbo naročila, se lahko nanašajo zlasti na družbene in okoljske vidike.

Člen 39

Obveznosti v zvezi z davki, varstvom okolja, določbami o varstvu pri delu in delovnih pogojih

1. Naročnik lahko v razpisni dokumentaciji navede, ali pa to od njega zahteva država članica, organ ali organe, od katerih lahko kandidat ali ponudnik pridobi ustrezne informacije o obveznostih v zvezi z davki, varstvom okolja, določbah o varstvu pri delu in delovnih pogojih, veljavnih v državi članici, regiji ali na območju, kjer se bodo storitve opravljale in ki veljajo za izvedeno gradnjo ali opravljene storitve na kraju samem med izvajanjem javnega naročila.

2. Naročnik, ki predloži informacije iz odstavka 1, mora od ponudnikov ali kandidatov v postopku oddaje naročila zahtevati, da navedejo, da so pri sestavljanju ponudbe upoštevali obveznosti v zvezi z določbami o zaščiti zaposlovanja in delovnih pogojih, ki veljajo v kraju, kjer se bodo opravljale storitve.

Prvi pododstavek ne vpliva na uporabo člena 57.

POGLAVJE V

Postopki

Člen 40

Uporaba odprtega in omejenega postopka ter postopka s pogajanji

1. Pri oddaji javnih naročil blaga, gradenj ali storitev naročniki uporabljajo postopke, ki so prilagojeni za namene te direktive.

2. Naročniki lahko izberejo katerega koli izmed postopkov, opisanih v členu 1(9)(a), (b) ali (c), pod pogojem, da ob upoštevanju odstavka 3 opravijo javni razpis v skladu s členom 42.

3. Naročniki lahko uporabijo postopek oddaje javnega naročila brez predhodnega javnega razpisa v naslednjih primerih:

(a) če po postopku s predhodnim javnim razpisom ni bila predložena nobena ponudba ali nobena primerna ponudba ali prijava, pod pogojem, da se prvotni pogoji javnega naročila niso bistveno spremenili;

(b) kadar ima javno naročilo samo raziskovalni, eksperimentalni, študijski ali razvojni namen in ni namen zagotavljanje dobička ali vračilo stroškov raziskav in razvoja in če oddaja takšnih naročil ne vpliva na konkurenčnost pri oddaji poznejših javnih naročil z natanko temi nameni;

(c) kadar iz bodisi tehničnih bodisi umetniških razlogov ali zaradi razlogov, povezanih z zaščito izključnih pravic, javno naročilo lahko izvede samo določen gospodarski subjekt;

(d) če je to nujno potrebno, kadar se zaradi skrajno nujnih primerov, do katerih pride zaradi dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti, ni mogoče držati rokov, predpisanih za odprte in omejene postopke ter postopke s pogajanji s predhodnim javnim razpisom;

(e) v primeru javnih naročil blaga za dodatne dobave prvotnega dobavitelja blaga, ki so namenjene bodisi za delno nadomestilo običajnih dobav blaga ali inštalacij bodisi za povečanje obstoječih dobav blaga ali inštalacij in bi zamenjava dobavitelja blaga prisilila naročnika, da nabavi material, ki ima drugačne tehnične lastnosti, to pa bi povzročilo neskladnost ali nesorazmerne tehnične težave med obratovanjem in vzdrževanjem;

(f) za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotno oddano ali sklenjeno javno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila, pod pogojem, da se naročilo odda izvajalcu gradenj ali ponudniku storitev, ki izvaja prvotno naročilo:

- če takšnih dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od glavnega javnega naročila, ne da bi to povzročilo velike neprijetnosti za naročnika, ali

- če so te dodatne gradnje ali storitve, čeprav bi jih bilo mogoče ločiti od izvedbe prvotnega javnega naročila, nujno potrebne za njegovo izvedbo v poznejših fazah;

(g) v primeru javnih naročil gradenj, za nove gradnje, ki so ponovitev podobnih gradenj, katere so bile zaupane gradbeniku, ki mu je isti naročnik že prej oddal javno naročilo, pod pogojem, da take storitve ali gradnje ustrezajo osnovnemu projektu, za katerega je bilo prvo naročilo oddano po postopku oddaje javnega naročila; že ob razpisu natečaja za izvedbo prvega projekta je treba navesti, da se utegne uporabiti ta postopek in da bodo naročniki, ko bodo uporabljali določbe členov 16 in 17, upoštevali skupne ocenjene stroške poznejših gradenj;

(h) za blago, ponujeno in kupljeno na blagovnih borzah;

(i) za javna naročila, ki se oddajo na podlagi okvirnih sporazumov, pod pogojem, da je izpolnjen pogoj iz člena 14(2);

(j) za ugodne nakupe, ko je blago mogoče zagotoviti tako, da se izkoristi posebno ugodna priložnost, ki je na voljo zelo kratek čas in je cena bistveno nižja od običajnih tržnih cen;

(k) za nakupe blaga pod posebno ugodnimi pogoji bodisi od dobavitelja blaga, ki gre dokončno v stečaj, ali od stečajnih ali likvidacijskih upraviteljev v stečajnem postopku, bodisi po sporazumu z upniki ali po podobnem postopku po nacionalnem pravu ali uredbah;

(l) če je zadevno javno naročilo storitev del poznejšega projektnega natečaja, ki je organiziran skladno z določbami te direktive in skladno z ustreznimi pravili, mora biti oddan zmagovalcu ali enemu izmed zmagovalcev natečaja; v tem primeru mora naročnik povabiti vse sodelujoče na pogajanja.

POGLAVJE VI

Pravila o objavi in preglednosti

Oddelek 1

Objava obvestil

Člen 41

Periodična informativna obvestila in obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti

1. Naročniki vsaj enkrat letno v obliki predhodnega informativnega obvestila iz Priloge XV A, ki ga objavi Komisija, ali sami v "profilu kupca", kot je opisan v točki 2(b) Priloge XX, javnost obvestijo:

(a) pri javnem naročilu blaga o skupnem obsegu javnih naročil ali okvirnih sporazumov za vsako skupino proizvodov, ki jih nameravajo oddati v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost ob upoštevanju določb členov 16 in 17 enaka ali večja od 750000 EUR.

Skupino proizvodov določijo naročniki s sklicevanjem na nomenklaturo CPV;

(b) pri naročilu storitev o ocenjeni skupni vrednosti javnih naročil ali okvirnih sporazumov za vsako kategorijo storitev s seznama v Prilogi XVII A, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, če je skupna ocenjena vrednost ob upoštevanju določb iz členov 16 in 17 enaka ali večja od 750000 EUR;

(c) pri naročilu gradenj o bistvenih značilnostih javnih naročil gradenj ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo skleniti v naslednjih 12 mesecih, katerih ocenjena vrednost je ob upoštevanju določb člena 17 enaka ali večja od praga iz člena 16.

Obvestila iz pododstavkov (a) in (b) se pošljejo Komisiji ali objavijo v profilu kupca čim prej po začetku proračunskega leta.

Obvestilo iz pododstavka (c) se pošlje Komisiji ali objavi v profilu kupca čim prej po odločbi o odobritvi načrtov v zvezi z naročilom gradenj, ki jih naročniki nameravajo oddati, ali okvirnih sporazumov, ki jih nameravajo skleniti.

Naročniki, ki objavijo predhodno informativno obvestilo o profilu kupca, po elektronski poti pošljejo Komisiji obvestilo o objavi predhodnega informativnega obvestila o profilu kupca v skladu z obliko in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil iz točke 3 Priloge XX.

Objava obvestil iz pododstavkov (a), (b) in (c) je obvezna samo, kadar naročniki uporabijo možnost skrajšanja rokov za prejem ponudb iz člena 45(4).

Ta odstavek se ne uporablja za postopke brez predhodnega javnega razpisa.

2. Naročniki lahko zlasti objavljajo ali poskrbijo, da Komisija objavi periodična informativna obvestila, ki se nanašajo na večje projekte, na da bi v njih ponavljali informacije, ki so bile že vključene v prejšnja periodična informativna obvestila, če je jasno navedeno, da so to dodatna obvestila.

3. Če se naročnik odloči za uporabo sistema ugotavljanja usposobljenosti v skladu s členom 53, o sistemu ugotavljanja usposobljenosti sestavi obvestilo v skladu s Prilogo XIV, v katerem naveden namen sistema ugotavljanja usposobljenosti in pogoje za dostop do pravil v zvezi z njegovim delovanjem. Če sistem traja več kakor tri leta, je treba obvestilo objaviti vsako leto. Če sistem traja manj časa, zadostuje prvo obvestilo.

Člen 42

Obvestila, ki se uporabljajo kot sredstvo za objavo javnega razpisa

1. Pri javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev se javni razpis lahko opravi:

(a) s periodičnim informativnim obvestilom, sestavljenim v skladu s Prilogo XV A; ali

(b) z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, sestavljenim v skladu s Prilogo XIV; ali

(c) z obvestilom o javnem naročilu, sestavljenim v skladu s Prilogo XIII A, B ali C.

2. V primeru dinamičnega nakupovalnega sistema, se javni razpis objavi z obvestilom o naročilu iz odstavka 1(c), javni razpisi za naročila na podlagi takih sistemov pa se objavijo s poenostavljenim obvestilom o naročilu iz Priloge XIII D.

3. Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila:

(a) se mora obvestilo izrecno sklicevati na blago, gradnje ali storitve, ki bodo predmet naročila, ki bo oddano;

(b) je treba v obvestilu navesti, da bo naročilo oddano po omejenem postopku ali po postopku s pogajanji, brez dodatne objave obvestila o javnem razpisu, in povabiti vse zainteresirane gospodarske subjekte, da se za sodelovanje prijavijo pisno; in

(c) je lahko obvestilo objavljeno v skladu s Prilogo XX največ 12 mesecev pred datumom, ko se pošlje povabilo iz člena 47(5). Poleg tega se mora naročnik držati skrajnih rokov, predpisanih v členu 45.

Člen 43

Obvestila o oddaji naročila

1. Naročniki, ki so oddali javno naročilo ali sklenili okvirni sporazum, v dveh mesecih od oddaje naročila ali sklenitve okvirnega sporazuma pošljejo obvestilo o oddaji naročila iz Priloge XVI pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2).

Če se naročilo odda na podlagi okvirnega sporazuma v smislu člena 14(2), naročniki niso dolžni poslati obvestila o izidih postopka oddaje naročil za vsako naročilo na podlagi tega sporazuma.

Naročniki pošljejo obvestilo o oddaji naročila na podlagi dinamičnega nakupovalnega sistema v dveh mesecih po oddaji vsakega naročila. Taka obvestila pa lahko pošiljajo tudi skupaj za vsako četrtletje. V tem primeru pošljejo vsa zbrana obvestila v dveh mesecih po koncu vsakega četrtletja.

2. Podatki, dani v skladu s Prilogo XVI in namenjeni za objavo, se objavijo v skladu s Prilogo XX. Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike v zvezi s številom prejetih ponudb, podatki o gospodarskih subjektih in cenah, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te podatke.

3. Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku brez javnega razpisa v skladu s členom 40(3)(b), lahko podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Prilogo XVI o vrsti in količini opravljenih storitev, omeji na opis "storitve na področju raziskav in razvoja".

Če naročnik odda naročilo storitev na področju raziskav in razvoja po postopku brez javnega razpisa v skladu s členom 40(3)(b), lahko na podlagi poslovne tajnosti omeji podatke, ki jih mora sporočiti v skladu s Prilogo XVI o vrsti in količini opravljenih storitev.

Vendar pa morajo naročniki zagotoviti, da so vse informacije, objavljene v skladu s tem odstavkom, vsaj tako podrobne kakor tiste, ki jih vsebuje obvestilo o javnem razpisu, objavljeno v skladu s členom 42(1).

Če naročniki uporabljajo sistem ugotavljanja usposobljenosti, morajo v takih primerih zagotoviti, da so vse informacije vsaj tako podrobne kot tiste, ki jih vsebuje kategorija iz seznama usposobljenih ponudnikov storitev, sestavljenega v skladu s členom 53(7).

4. V primeru javnega naročila storitev s seznama v Prilogi VII B naročniki v obvestilu navedejo, ali soglašajo z njegovo objavo.

5. Podatki, dani v skladu s Prilogo XVI in označeni, da niso namenjeni za objavo, se objavijo samo v poenostavljeni obliki in v skladu s Prilogo XX za statistične namene.

Člen 44

Oblika in način objave obvestil

1. Obvestila vsebujejo informacije iz Prilog XIII, XIV, XV A, XV B in XVI ter, če je to primerno, vse druge podatke, za katero naročnik meni, da so koristni, v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela v skladu s postopkom iz člena 68(2).

2. Obvestila, ki jih naročniki pošiljajo Komisiji, se pošljejo bodisi z elektronskimi sredstvi v skladu z obliko in postopki za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, ali na drug način.

Obvestila iz členov 41, 42 in 43 se objavijo v skladu s tehničnimi značilnostmi objave iz točke 1(a) in (b) Priloge XX.

3. Obvestila, ki se pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz točke 3 Priloge XX, se objavijo najpozneje pet dni po pošiljanju.

Obvestila, ki se ne pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, se objavijo najpozneje 12 dni po pošiljanju. V izjemnih primerih pa se obvestila o javnem naročilu iz člena 42(1)(c) objavijo v petih dneh, če tako zahteva naročnik in pod pogojem, da je bilo obvestilo poslano po telefaksu.

4. Obvestila o javnem naročilu se objavijo v celoti v uradnem jeziku Skupnosti, ki ga izbere naročnik, pri čemer ta jezikovna različica predstavlja edino verodostojno besedilo. V drugih uradnih jezikih se objavi povzetek pomembnih elementov vsakega obvestila.

Stroške, ki jih ima Komisija z objavo teh obvestil, krije Skupnost.

5. Obvestila in njihova vsebina ne smejo biti objavljeni na nacionalni ravni pred datumom pošiljanja Komisiji.

Obvestila, ki se objavijo na nacionalni ravni, ne smejo vsebovati informacij, ki niso navedene v obvestilih, poslanih Komisiji, ali ki niso objavljene v profilu kupca v skladu s prvim pododstavkom člena 41(1), navede pa se datum odpošiljanja obvestila Komisiji ali njegove objave v profilu kupca.

Periodična informativna obvestila se ne smejo objaviti v profilu kupca, preden je Komisiji odposlano obvestilo o njihovi objavi v tej obliki; navesti je treba datum pošiljanja.

6. Naročniki zagotovijo, da razpolagajo s dokazilom o datumih odpošiljanja obvestil.

7. Komisija izda naročniku potrdilo o objavi poslanih informacij z navedbo datuma te objave. To potrdilo predstavlja dokazilo o objavi.

8. Naročniki lahko v skladu z odstavki 1 do 7 objavijo obvestila o javnih naročilih, za katera ne velja zahteva glede objave iz te direktive.

Oddelek 2

Roki

Člen 45

Rok za sprejemanje prijav za sodelovanje in/ali za sprejemanje ponudb

1. Naročniki pri določanju rokov za prijave za sodelovanje ali sprejemanje ponudb upoštevajo zlasti zapletenost naročila ali čas, ki je potreben se pripravo ponudb, kar pa ne vpliva na minimalne roke, določene v tem členu.

2. V primeru odprtih postopkov je minimalni rok za sprejemanje ponudb 52 dni od datuma pošiljanja obvestila o javnem naročilu.

3. V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji s predhodno objavo veljajo naslednja izhodišča:

(a) rok za sprejemanje prijav za sodelovanje na podlagi obvestila, objavljenega v skladu s členom 42(1)(c), ali na podlagi povabila naročnika v skladu s členom 47(5) je praviloma najmanj 37 dni od datuma, ko je bilo obvestilo ali povabilo odposlano, ter v nobenem primeru ne manj kot 22 dni, če je bilo obvestilo v objavo poslano na drug način kot z elektronskimi sredstvi ali telefaksom, in najmanj 15 dni, če je bilo obvestilo poslano na ta način;

(b) rok za sprejemanje ponudb se lahko določi z vzajemnim dogovorom med naročnikom in izbranimi kandidati, pod pogojem, da se vsem ponudnikom da enako časa za pripravo in oddajo ponudb;

(c) kadar ni mogoče doseči dogovora glede roka za sprejemanje ponudb, naročnik določi rok, ki je praviloma vsaj 24 dni in v nobenem primeru ni manj kakor 10 dni od datuma povabila k oddaji ponudbe.

4. Če je naročnik objavil periodično informativno obvestilo iz člena 41(1) v skladu s Prilogo XX, minimalni rok za sprejemanje ponudb v odprtem postopku praviloma ne sme biti krajši od 36 dni in v nobenem primeru manj kakor 22 dni od datuma, ko je bilo obvestilo poslano.

Skrajšani roki so dovoljeni pod pogojem, da periodično informativno obvestilo poleg informacij, ki se zahtevajo v Prilogi XV A, del I, vsebuje vse informacije, ki se zahtevajo v Prilogi XV A, del II, če so te informacije na voljo ob objavi obvestila in če je obvestilo poslano v objavo najmanj 52 dni in največ 12 mesecev pred datumom pošiljanja obvestila o javnem naročilu iz člena 42(1)(c).

5. Če se obvestila sestavljajo in pošiljajo z elektronskimi sredstvi v obliki in po postopkih za pošiljanje iz odstavka 3 Priloge XX, se roki za sprejemanje prijav za sodelovanje v omejenih postopkih in postopkih s pogajanji ter sprejemanje ponudb v odprtih postopkih lahko skrajšajo za sedem dni.

6. Razen v primeru rokov, ki se določijo z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), se lahko roki za sprejemanje ponudb v odprtih in omejenih postopkih ter postopkih s pogajanji skrajšajo še za pet dni, če naročnik po elektronski poti ponuja neomejen in poln neposreden dostop do razpisne dokumentacije in kakršne koli dodatne dokumentacije od datuma objave obvestila, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa v skladu s Prilogo XX. V obvestilu mora biti naveden internetni naslov, na katerem so ti dokumenti dostopni.

7. Pri odprtih postopkih skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bil rok za sprejemanje ponudb manj kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu.

Če obvestilo o naročilu ni poslano s telefaksom ali z elektronskimi sredstvi, skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bil rok za sprejemanje ponudb v odprtih postopkih manj kakor 22 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu.

8. Skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 6 v nobenem primeru ne sme povzročiti, da bi bili roki za sprejemanje prijav za sodelovanje na podlagi obvestila, objavljenega v skladu s členom 42(1)(c), ali na podlagi povabila naročnika v skladu s členom 47(5), manj kakor 15 dni od datuma pošiljanja obvestila o naročilu ali povabila.

V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji skupni učinek krajšanja rokov iz odstavkov 4, 5 in 5 v nobenem primeru, razen v primeru rokov, določenih z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), ne sme povzročiti, da bi bili roki za sprejemanje ponudb manj kakor 10 dni od datuma povabila za oddajo ponudbe.

9. Če se zaradi kakršnega koli razloga razpisna dokumentacija in dodatna dokumentacija ali dodatne informacije, čeprav so bile pravočasno zahtevane, ne pošljejo v rokih iz členov 46 in 47 ali če se ponudbe lahko sestavijo šele po obisku lokacije ali po pregledu razpisne dokumentacije na kraju samem, se roki za sprejemanje ponudb ustrezno podaljšajo, razen v primeru roka, določenega z vzajemnim dogovorom v skladu z odstavkom 3(b), tako da se lahko zadevni gospodarski subjekti seznanijo z vsemi informacijami, ki so potrebne za pripravo ponudb.

10. Zbirna tabela rokov iz tega člena je v Prilogi XXII.

Člen 46

Odprti postopki: specifikacije, dodatni dokumenti in informacije

1. V odprtih postopkih, kadar naročniki ne ponudijo neomejenega in polnega neposrednega dostopa z elektronskimi sredstvi do specifikacij in vseh dodatnih dokumentov v skladu s členom 45(6), se specifikacije in dodatni dokumenti pošljejo gospodarskim subjektom v šestih dneh od prejema prijave za sodelovanje, pod pogojem, da je prijava predložena pravočasno pred skrajnim rokom za oddajo ponudb.

2. Če se dodatne informacije v zvezi s specifikacijami pravočasno zahtevajo, jih naročniki ali pristojne službe zagotovijo najpozneje šest dni pred skrajnim rokom za sprejemanje ponudb.

Člen 47

Povabila za oddajo ponudbe ali za pogajanja

1. V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji naročniki hkrati in v pisni obliki povabijo izbrane kandidate, da predložijo svoje ponudbe ali na začetek pogajanj. Povabilo kandidatom vsebuje:

- kopijo specifikacij in vseh dodatnih dokumentov, ali

- navedbo dostopa do specifikacij in drugih dokumentov iz prve alinee, če so neposredno dostopni z elektronskimi sredstvi v skladu s členom 45(6).

2. Če ima drug subjekt in ne naročnik, ki je zadolžen za postopek oddaje naročil, specifikacije in/ali katere koli dodatne dokumente, se v povabilu navedejo naslov, na katerem je mogoče zahtevati te specifikacije in dodatne dokumente, ter, če je to primerno, skrajni rok, do katerega se ti dokumenti lahko zahtevajo, znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev teh dokumentov, in plačilni postopki. Pristojna služba pošlje to dokumentacijo gospodarskemu subjektu takoj po prejemu zahtevka.

3. Naročnik ali pristojna služba pošlje dodatne informacije v zvezi s specifikacijami ali dodatne dokumente najmanj šest dni pred skrajnim rokom za sprejemanje ponudb, če se zahtevajo pravočasno.

4. Poleg tega mora povabilo vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) kjer je to primerno, roke za zahtevanje dodatne dokumentacije ter znesek in način plačila zneska, ki ga je treba plačati za pridobitev te dokumentacije;

(b) zadnji rok za sprejemanje ponudb, naslov, na katerega jih je treba poslati, in jezik ali jezike, v katerih morajo biti napisane;

(c) sklicevanje na objavljeno obvestilo o naročilu;

(d) navedbo dokumentov, ki jih je treba priložiti;

(e) merila za oddajo naročila, če niso navedena v obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpis;

(f) relativno težo meril za oddajo naročila ali, če je to potrebno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če niso navedena v obvestilu o naročilu, obvestilu o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti ali specifikacijah.

5. Če se javni razpis opravi v obliki periodičnega informativnega obvestila, morajo naročniki nato povabiti vse kandidate, da potrdijo svoj interes za sodelovanje, na podlagi natančnih obvestil o zadevnem javnem naročilu pred začetkom izbire ponudnikov ali udeležencev v pogajanjih.

Povabilo mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

(a) vrsto in količino, vključno z možnostjo dodatnih naročil, in po možnosti tudi predvideno obdobje za ta dodatna naročila, vrsto in količino in po možnosti predviden čas objave nadaljnjih obvestil o javnih razpisih za gradnje, blago ali storitve;

(b) vrsta postopka: omejeni postopek ali postopek s pogajanji;

(c) kjer je to primerno, datum, na katerega se začne ali preneha dobava blaga ali izvajanje gradnje ali opravljanje storitev;

(d) naslov in rok za predložitev zahtev za razpisno dokumentacijo in jezik ali jezike, v katerih mora biti napisana;

(e) naslov subjekta, ki bo oddal naročilo in potrebne informacije za pridobitev specifikacij in ostale dokumentacije;

(f) gospodarske in tehnične pogoje, finančna jamstva in informacije, ki se zahtevajo od gospodarskih subjektov;

(g) znesek in plačilne postopke za znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev razpisne dokumentacije;

(h) obliko pogodbe, ki je predmet javnega razpisa: nakup, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakšna koli njihova kombinacija; in

(i) merila za oddajo naročila in njihovo težo ali, kjer je to primerno, padajoče zaporedje pomembnosti teh meril, če ta informacija ni navedena v informativnem obvestilu ali v specifikacijah ali v povabilu k oddaji ponudba ali za začetek pogajanj.

Oddelek 3

Sporočila in informacije

Člen 48

Pravila, ki se uporabljajo za sporočila

1. Vsa sporočila in informacije iz tega naslova se lahko pošiljajo po pošti, telefaksu, z elektronskimi sredstvi v skladu z odstavkoma 4 in 5, po telefonu v primerih in okoliščinah iz odstavka 6 ali ob uporabi kombinacije teh sredstev, ki jo zahteva naročnik.

2. Izbrana sredstva sporočanja morajo praviloma biti javno dostopna in ne smejo omejevati gospodarskih subjektov pri dostopu do postopka oddaje ponudb.

3. Sporočanje ter izmenjava in shranjevanje informacij se izvedejo tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti ponudb in prijav za sodelovanje, in da naročnik pregleda vsebino ponudb in prijav za sodelovanje šele po izteku roka za njihovo oddajo.

4. Orodja, ki se uporabljajo za sporočanje z elektronskimi sredstvi, ter njihove tehnične lastnosti morajo biti nediskriminacijske, splošno dostopne in interoperabilne z izdelki informacijske in komunikacijske tehnologije v splošni uporabi.

5. Za naprave za elektronsko pošiljanje in sprejemanje ponudb ter naprave za elektronsko sprejemanje prijav za sodelovanje se uporabljajo naslednja pravila:

(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za elektronsko oddajo ponudb in prijav za sodelovanje, vključno s šifriranjem, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje v skladu z zahtevami iz Priloge XXIV;

(b) države članice lahko v skladu s členom 5 Direktive 1999/93/ES zahtevajo, da se elektronskim ponudbam doda izpopolnjen elektronski podpis v skladu z odstavkom 1 Direktive;

(c) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav;

(d) ponudniki ali kandidati se obvežejo, da bodo pred iztekom roka za oddajo ponudb ali prijav za sodelovanje predložili dokumente, potrdila in izjave iz členov 52(2), 52(3), 53 in 54, če ne obstajajo v elektronski obliki.

6. Naslednja pravila se uporabljajo za pošiljanje prijav za sodelovanje:

(a) prijave za sodelovanje v postopkih za oddajo javnih naročil se lahko oddajo v pisni obliki ali po telefonu;

(b) pri telefonskih prijavah za sodelovanje se pošlje pisna potrditev pred iztekom roka za njihovo sprejemanje;

(c) naročniki lahko zahtevajo, da se prijave za sodelovanje, poslane po telefaksu, potrdijo po pošti ali z elektronskimi sredstvi, če je to potrebno za namene zakonitega dokaza. Vsako tako zahtevo skupaj z rokom za pošiljanje potrditve po pošti ali z elektronskimi sredstvi mora naročnik navesti v obvestilu o naročilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, ali v povabilu iz člena 47(5).

Člen 49

Obveščanje prosilcev za priznanje usposobljenosti, kandidatov in ponudnikov

1. Naročniki čim prej obvestijo gospodarske subjekte o sprejetih odločitvah v zvezi s sklenitvijo okvirnega sporazuma, oddajo naročila ali vključitvijo v dinamični nakupovalni sistem, vključno z razlogi za odločitev, da ne sklenejo okvirnega sporazuma ali ne oddajo naročila, za katerega je bil javni razpis, ali da ponovno začnejo postopek ali da ne izvajajo dinamičnega nakupovalnega sistema; naročniki te informacije dajo v pisni obliki, če se to od njih zahteva.

2. Na zahtevo zainteresirane stranke naročnik čim prej obvesti:

- vse neuspešne kandidate o razlogih za zavrnitev njihovih prijav,

- vse neuspešne ponudnike o razlogih za zavrnitev njihovih ponudb, za primere iz člena 34(4) in (5) pa tudi razloge za njegovo odločitev o neenakovrednosti ali za odločitev, da gradnje, blago ali storitve ne izpolnjujejo zahtev glede pričakovane izvedbe ali funkcionalnih zahtev,

- vsakega ponudnika, ki je oddal sprejemljivo ponudbo, o lastnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe ter o imenu izbranega ponudnika ali pogodbenih strank okvirnega sporazuma.

Rok za obveščanje v nobenem primeru ni daljši kakor 15 dni od prejema pisnega zahtevka.

Vendar pa se naročniki lahko odločijo, da nekaterih podatkov o oddaji javnega naročila ali sklenitvi okvirnega sporazuma ali vključitvi v dinamični nakupovalni sistem iz odstavka 1 ne objavijo, če bi njihova objava ovirala izvajanje zakona ali bi bila drugače v nasprotju z javnim interesom, ali bi škodovala zakonitim poslovnim interesom določenega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta, vključno interesom gospodarskega subjekta, kateremu je bilo naročilo oddano, ali bi lahko ovirala pošteno konkurenco med njimi.

3. Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, obvestijo ponudnike o svoji odločitvi glede usposobljenosti v šestih mesecih.

Če bo odločanje trajalo več kakor štiri mesece od predložitve prijave, mora naročnik v dveh mesecih od dneva predložitve prijave ponudnika obvestiti o razlogih, ki opravičujejo podaljšanje roka, in o datumu, do katerega bo njegova prijava sprejeta ali zavrnjena.

4. Ponudniki, katerih usposobljenost je zavrnjena, so obveščeni o tej odločitvi in o razlogih za zavrnitev čim prej in v nobenem primeru več kot 15 dni po datumu sprejema odločitve. Razlogi morajo temeljiti na merilih za usposobljenost iz odstavka 53(2).

5. Naročniki, ki vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, lahko usposobljenost gospodarskega subjekta prekličejo samo iz razlogov na podlagi meril za ugotavljanje usposobljenosti iz člena 53(2). O nameri, da se bo usposobljenost preklicala, je treba gospodarskega subjekta v pisni obliki obvestiti vnaprej in vsaj 15 dni pred datumom, na katerega naj bi se usposobljenost preklicala, skupaj z razlogom ali razlogi, ki opravičujejo predlagano dejanje.

Člen 50

Hranjenje podatkov v zvezi z oddajo naročil

1. Naročniki o vsakem javnem naročilu hranijo ustrezne podatke, na podlagi katerih lahko pozneje opravičujejo odločitve, ki so jih sprejeli v zvezi z:

(a) ugotavljanjem usposobljenosti in izbiro gospodarskih subjektov ter oddajo naročil;

(b) uporabo postopkov brez predhodnega javnega razpisa, na podlagi člena 40(3);

(c) ne-uporabo poglavij III do VI tega naslova na podlagi odstopanj, predvidenih v poglavju II naslova I in v poglavju II tega naslova.

Naročniki sprejmejo ustrezne ukrepe za dokumentiranje poteka postopkov za oddajo naročil, ki se izvajajo z elektronskimi sredstvi.

2. Te podatke je treba hraniti najmanj štiri leta od dneva oddaje javnega naročila, tako da naročnik v tem obdobju lahko Komisiji zagotovi potrebne podatke, če ta tako zahteva.

POGLAVJE VII

Vodenje postopka

Člen 51

Splošne določbe

1. Pri izbiranju udeležencev v postopkih za oddajo naročil:

(a) naročniki, ki so navedli pravila in merila za izključitev ponudnikov in kandidatov v skladu s členom 54(1), (2) ali (4), izključijo gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo taka pravila in merila;

(b) naročniki izberejo ponudnike in kandidate v skladu z objektivnimi pravili in merili, določenimi v skladu s členom 54;

(c) v omejenih postopkih in v postopkih s pogajanji po predhodnem javnem razpisu po potrebi v skladu s členom 54 zmanjšajo število kandidatov, izbranih v skladu s pododstavkoma (a) in (b).

2. Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti in za izbiro udeležencev v postopkih za oddajo določenega javnega naročila, ki je predmet javnega razpisa, naročniki:

(a) ugotovijo usposobljenost gospodarskih subjektov v skladu z določbami člena 53;

(b) uporabljajo za te gospodarske subjekte tiste določbe odstavka 1, ki se nanašajo na omejene postopke ali postopke s pogajanji.

3. Naročniki potrdijo, da so ponudbe, ki so jih predložili izbrani ponudniki, v skladu s pravili in zahtevami za ponudbe in oddajo naročilo na podlagi meril, določenih v členih 55 in 57.

Oddelek 1

Ugotavljanje usposobljenosti in kakovosti

Člen 52

Vzajemno priznavanje v zvezi z upravnimi, tehničnimi ali finančnimi pogoji ter potrdili, preskusi in dokazi

1. Pri izbiranju udeležencev v omejenem postopku ali postopku s pogajanji ali pri sprejemanju odločitev glede usposobljenosti ali dopolnjevanju meril in pravil, naročniki ne smejo:

(a) določati upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev za nekatere gospodarske subjekte, če isti pogoji ne veljajo tudi za druge;

(b) zahtevati preskusov ali dokazov, ki se podvajajo z objektivnimi dokazili, ki so že na voljo.

2. Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in potrjujejo skladnost gospodarskega subjekta z določenimi standardi za zagotavljanje kakovosti, se sklicujejo na sisteme za zagotavljanje kakovosti, ki temeljijo na ustrezni seriji evropskih standardov, potrdijo pa jih organi v skladu s serijo evropskih standardov v zvezi s potrjevanjem.

Naročniki sprejmejo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za zagotavljanje kakovosti.

3. Za javna naročila gradenj in storitev in samo v utemeljenih primeri naročnik lahko zaradi preverjanja tehnične usposobljenosti gospodarskega subjekta zahteva navedbo ukrepov ravnanja z okoljem, ki jih bo gospodarski subjekt sposoben uporabljati pri izvajanju pogodbe. Če naročniki zahtevajo predložitev potrdil, ki jih izdajo neodvisni organi in ki potrjujejo skladnost gospodarskega subjekta z nekaterimi standardi za ravnanje z okoljem, se sklicujejo na Sistem Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) ali na standarde za ravnanje z okoljem, ki temeljijo na evropskih ali mednarodnih standardih, potrdili pa so jih organi v skladu z zakonodajo Skupnosti ali ustreznimi evropskimi ali mednarodnimi standardi v zvezi s potrjevanjem.

Naročniki sprejmejo enakovredna potrdila, ki jih izdajo organi s sedežem v drugih državah članicah. Od gospodarskih subjektov sprejmejo tudi druga dokazila o enakovrednih ukrepih za ravnanje z okoljem.

Člen 53

Sistemi ugotavljanja usposobljenosti

1. Naročniki, ki tako želijo, lahko vzpostavijo in vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti gospodarskih subjektov.

Gospodarski subjekti, ki vzpostavijo ali vodijo sistem ugotavljanja usposobljenosti, zagotovijo, da lahko gospodarski subjekti kadar koli zahtevajo ugotavljanje usposobljenosti.

2. Sistem iz odstavka 1 lahko obsega različne stopnje ugotavljanja usposobljenosti.

Sistem naročnik vodi na podlagi objektivnih meril in pravil za ugotavljanje usposobljenosti, ki jih določi.

Če ta merila in pravila vključujejo tehnične specifikacije, se uporabljajo določbe člena 34. Merila in pravila se po potrebi lahko dopolnijo.

3. Merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 lahko vključujejo merila za izključitev iz člena 45 Direktive 2004/18/ES pod pogoji iz navedene direktive.

Če je naročnik naročnik v smislu člena 2(1)(a) ta merila in pravila vključujejo merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004(18/ES.

4. Če merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

5. Če merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 vključujejo zahteve glede tehnične in/ali poklicne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva v celotnem obdobju veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da bodo gospodarskemu subjektu dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

6. Merila in pravila za ugotavljanje usposobljenosti iz odstavka 2 se gospodarskim subjektom dajo na voljo na zahtevo. Dopolnjena merila in pravila se pošljejo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

Če naročnik meni, da sistem ugotavljanja usposobljenosti nekaterih tretjih oseb ali organov izpolnjuje njegove zahteve, imena teh tretjih oseb ali organov sporoči zainteresiranim gospodarskim subjektom.

7. O usposobljenih gospodarskih subjektih se vodi pisna evidenca, ki se lahko razdeli na kategorije glede na vrsto javnega naročila, za katero usposobljenost velja.

8. Pri vzpostavitvi ali vodenju sistema ugotavljanja usposobljenosti naročniki zlasti upoštevajo določbe člena 41(3) o obvestilih o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, člena 49(3), (4) in (5) o podatkih, ki jih je treba dati gospodarskim subjektom, ki se prijavijo za ugotavljanje usposobljenosti, člena 51(2) o izbiri udeležencev pri javnem razpisu z obvestilom o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti ter določb člena 52 o vzajemnem priznavanju upravnih, tehničnih ali finančnih pogojev, potrdil, preskusov in dokazov.

9. Če se javni razpis opravi v obliki obvestila o obstoju sistema ugotavljanja usposobljenosti, se ponudniki v omejenem postopku ali udeleženci v postopku s pogajanji izberejo izmed usposobljenih kandidatov, v skladu s takšnim sistemom.

Člen 54

Merila za ugotavljanje usposobljenosti

1. Naročniki, ki določajo merila za izbor v odprtem postopku, ta merila pripravijo po objektivnih pravilih in merilih, ki so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

2. Naročniki, ki izbirajo kandidate za omejeni postopek ali postopek s pogajanji, kandidate izberejo po objektivnih pravilih in merilih, ki jih določijo in so na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom.

3. V omejenih postopkih in postopkih s pogajanji lahko merila temeljijo na objektivni potrebi naročnika, da zmanjša število kandidatov na raven, ki je upravičena glede na potrebo po ravnovesju med posebnimi značilnostmi postopka oddaje javnega naročila in finančnimi sredstvi, potrebnimi za njegovo izvedbo. Vendar pa je treba pri številu izbranih kandidatov upoštevati, da je treba zagotoviti ustrezno konkurenco.

4. Merila iz odstavkov 1 in 2 lahko vključujejo merila za izključitev iz člena 45 Direktive 2004/18/ES pod pogoji iz navedene direktive.

Če je naročnik naročnik v smislu člena 2(1)(a) ta merila in pravila iz odstavkov 1 in 2 tega člena vključujejo merila za izključitev iz člena 45(1) Direktive 2004/18/ES.

5. Če merila iz odstavkov 1 in 2 vključujejo zahteve glede poslovne in finančne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva, na primer s predložitvijo izjave teh subjektov, da mu bodo dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

6. Če merila iz odstavkov 1 in 2 vključujejo zahteve glede tehnične in/ali poklicne sposobnosti gospodarskega subjekta, se lahko ta subjekt po potrebi sklicuje na sposobnost drugih subjektov, ne glede na pravno naravo povezave z njimi. V tem primeru mora naročniku predložiti dokazilo, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, na primer s predložitvijo izjave navedenih subjektov, da mu bodo dali na voljo potrebna sredstva.

Pod enakimi pogoji se lahko skupina gospodarskih subjektov iz člena 11 sklicuje na sposobnost članov skupine ali drugih subjektov.

Oddelek 2

Oddaja naročila

Člen 55

Merila za oddajo naročila

1. Brez vpliva na nacionalne zakone in druge predpise v zvezi s plačilom nekaterih storitev naročniki javna naročila oddajajo na podlagi naslednjih meril:

(a) če je naročilo z vidika naročnika oddano na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, različnih meril, ki so odvisna od zadevnega naročila, na primer: datum dobave in zaključka del, tekoči stroški, stroškovna učinkovitost, kakovost, estetske in funkcionalne lastnosti, vpliv na okolje, tehnične prednosti, poprodajne storitve in tehnična pomoč, obveznosti v zvezi z rezervnimi deli, zanesljivost dobav in cena ali drugo;

(b) samo najnižja cena.

2. Brez vpliva na določbe iz tretjega pododstavka naročnik v primeru iz odstavka 1(a) navede relativno težo vsakega merila, izbranega za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe.

Ta teža se lahko poda z določitvijo razpona s primernim maksimalnim obsegom.

Če po mnenju naročnika teže meril ni mogoče določiti iz dokazljivih razlogov, naročnik merila navede v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Relativna teža ali vrstni red se določi, kjer je to primerno, v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, v povabilu za potrditev interesa iz člena 47(5), v povabilu za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj in v specifikacijah.

Člen 56

Uporaba elektronskih dražb

1. Države članice lahko določijo možnost, da naročniki uporabljajo elektronske dražbe.

2. Pri odprtih in omejenih postopkih ali postopkih s pogajanji po predhodnem javnem razpisu lahko naročniki določijo, da se pred oddajo javnega naročila izvede elektronska dražba, če je mogoče natančno določiti specifikacije naročila.

V enakih okoliščinah se lahko elektronska dražba izvede po začetku javnega razpisa a naročila, ki naj bi se oddala na podlagi dinamičnega nakupovalnega sistema iz člena 15.

Elektronska dražba temelji:

(a) samo na cenah, če se naročilo odda ponudniku z najnižjo ceno;

(b) ali na cenah in/ali novih vrednostih elementov ponudb, navedenih v specifikaciji, če se ponudba odda ekonomsko najugodnejšemu ponudniku.

3. Naročniki, ki se odločijo za elektronsko dražbo, to navedejo v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa.

Specifikacije vsebujejo med drugim naslednje podatke:

(a) elemente, katerih vrednost bo predmet elektronske dražbe, če so ti elementi merljivi in se lahko izrazijo v številkah ali odstotkih;

(b) omejitve za vrednosti, ki se lahko predložijo in izhajajo iz specifikacij v zvezi s predmetom naročila;

(c) informacije, ki bodo na voljo ponudnikom med potekom elektronske dražbe, ter, če je to primerno, kdaj jim bodo na voljo;

(d) ustrezne informacije v zvezi s postopkom elektronske dražbe;

(e) pogoje, pod katerimi bodo ponudniki lahko predložili ponudbe, ter, kjer je to primerno, zlasti najnižje zneske višanja cene med dražbo;

(f) ustrezne informacije v zvezi z uporabljeno elektronsko opremo ter način vzpostavitve povezave in specifikacije načina povezave.

4. Pred začetkom postopka elektronske dražbe naročniki opravijo začetno ocenjevanje ponudb v skladu z merilom/merili za oddajo naročila glede na težo, ki je določena za vsakega od njih.

Vsi ponudniki, ki predložijo sprejemljive ponudbe, so istočasno povabljeni z elektronskimi sredstvi, da predložijo nove cene in/ali nove vrednosti; povabilo vsebuje vse ustrezne informacije v zvezi s posamezno povezavo na elektronsko opremo, ki se uporablja, ter navaja datum in čas začetka elektronske dražbe. Elektronska dražba se lahko izvede v več zaporednih fazah. Elektronska dražbe se ne sme začeti prej kakor dva delovna dneva po datumu odpošiljanja povabil.

5. Če naj bi se naročilo oddalo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe, se povabilu doda rezultat ocenjevanja zadevne ponudbe, opravljeno v skladu s ponderiranjem iz prvega pododstavka člena 55(2).

Povabilo navaja tudi matematično formulo, ki se uporablja pri elektronski dražbi za določitev avtomatične razvrstitve na podlagi predložitve novih cen in/ali novih vrednosti. Ta formula vključuje ponderiranje vseh meril, predvidenih za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki so navedena v obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega naročila, ali specifikacijah; vendar se za ta namen vsi razponi vnaprej zmanjšajo na določeno vrednost.

Če so dovoljene variante, se za vsako varianto določi ločena formula.

6. Naročniki v vsaki fazi elektronske dražbe brez odlašanja sporočijo vsem ponudnikom zadostne informacije, da lahko kadar koli preverijo svojo relativno razvrstitev. Sporočiti morajo tudi druge informacije v zvezi z drugimi predloženimi cenami ali vrednostmi, če je to navedeno v specifikacijah. Lahko tudi kadar koli objavijo število udeležencev v določeni fazi dražbe. V nobenem primeru pa ne smejo razkriti imen ponudnikov med katero koli fazo elektronske dražbe.

7. Naročniki zaključijo elektronsko dražbo na enega ali več naslednjih načinov:

(a) v povabilu k sodelovanju na dražbi navedejo datum in čas, ki sta vnaprej določena;

(b) če prejmejo eno ali več novih cen ali novih vrednosti, ki izpolnjujejo zahteve glede najnižjega zneska višanja. V tem primeru naročniki v povabilu k sodelovanju na elektronski dražbi navedejo čas po prejemu zadnje ponudbe, preden zaključijo elektronsko dražbo;

(c) ko se izvedejo vse faze dražbe, ki so določene v povabilu k sodelovanju na dražbi.

Če se naročniki odločijo, da zaključijo elektronsko dražbo v skladu s pododstavkom (c), lahko tudi v kombinaciji s postopkom iz pododstavka (b), je v povabilu k sodelovanju na dražbi navedeno trajanje vsake faze dražbe.

8. Po zaključku elektronske dražbe naročniki oddajo naročilo v skladu s členom 55 na podlagi izidov elektronske dražbe.

9. Naročniki ne smejo uporabljati elektronske dražbe nepravilno ali jo uporabljati na tak način, da ovirajo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco ali spreminjajo predmet naročila, kakor je predstavljen v objavljenem obvestilu, ki se uporablja kot sredstvo za objavo javnega razpisa, in v specifikacijah.

Člen 57

Neobičajno nizke ponudbe

1. Če se za dano javno naročilo pojavljajo neobičajno nizke ponudbe za blago, gradnje ali storitve, mora naročnik, preden take ponudbe zavrne, pisno zahtevati podrobno obrazložitev sestavnih delov ponudbe, za katere meni, da so merodajni.

Ti podrobni podatki se lahko nanašajo zlasti na:

(a) ekonomičnost proizvodnega procesa, ponujene storitve ali načina gradnje;

(b) izbrane tehnične rešitve in/ali izjemno ugodne pogoje, ki so na voljo ponudniku za dobavo blaga ali storitev ali za izvedbo gradnje;

(c) izvirnost blaga, storitev ali gradenj, ki jih predlaga ponudnik;

(d) skladnost z določbami v zvezi z zaščito zaposlitve in delovnimi pogoji, ki veljajo v kraju izvedbe gradenj, storitev ali dobav blaga;

(e) možnost, da ponudnik pridobi državno pomoč.

2. Naročnik preveri te elemente s posvetovanji s ponudnikom, pri čemer upošteva predložena dokazila.

3. Če naročnik ugotovi, da je ponudba neobičajno nizka, ker je ponudnik pridobil državno pomoč, lahko zavrne ponudbo samo na tej podlagi šele po posvetovanju s ponudnikom, če slednji v primernem roku, ki ga določi naročnik, ne more dokazati, da je zadevna pomoč dodeljena zakonito. Če naročnik zavrne ponudbo v teh okoliščinah, o tem obvesti Komisijo.

Oddelek 3

Ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, in odnosi s temi državami

Člen 58

Ponudbe, ki vsebujejo proizvode s poreklom iz tretjih držav

1. Ta člen se uporablja za ponudbe proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, s katerimi Skupnost ni sklenila dvostranskega ali večstranskega sporazuma, ki bi zagotavljal primerljiv in dejanski dostop podjetij iz Skupnosti na trge teh tretjih držav. To ne vpliva na obveznosti Skupnosti ali njenih držav članic do tretjih držav.

2. Vse ponudbe za oddajo javnega naročila blaga se lahko zavrnejo, če delež proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav, kakor je to določeno v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti [30], presega 50 % skupne vrednosti proizvodov, ki sestavljajo ponudbo. Za namene tega člena se programska oprema, ki se uporablja v opremi telekomunikacijskih omrežij, pojmuje kot proizvod.

3. Če sta ob upoštevanju drugega pododstavka dve ponudbi ali več enakovredni glede na merila za oddajo, opredeljena v členu 55, je treba dati prednost ponudbam, ki jih ni mogoče zavrniti v skladu z odstavkom 2. Cene teh ponudb je za namene tega člena treba obravnavati kot enakovredne, če razlika v ceni ne presega 3 %.

Vendar se eni ponudbi ne sme dati prednosti pred drugo v skladu s prvim pododstavkom, če bi naročnik z njenim sprejetjem moral nabaviti opremo, ki bi se po tehničnih lastnostih razlikovala od obstoječe, kar bi povzročilo neskladnost ali tehnične težave pri delovanju in vzdrževanju ali bi povzročilo nesorazmerne stroške.

4. Za namene tega člena se tiste tretje države, na katere so se z Odločba Sveta v skladu z odstavkom 1 razširile ugodnosti določb te direktive, ne upoštevajo pri določanju deleža iz odstavka 2 glede proizvodov, ki so po poreklu iz tretjih držav.

5. Komisija predloži Svetu letno poročilo o napredku v dvostranskih ali večstranskih pogajanjih glede dostopa podjetij iz Skupnosti na trge tretjih držav na področjih, ki so vključena v to direktivo, o rezultatih, ki so jih ta pogajanja morda prinesla, in tudi o dejanskem izvajanju vseh sklenjenih sporazumov, in sicer prvič v drugi polovici prvega leta, ki sledi letu začetka veljavnosti te direktive.

Svet, ki o predlogu Komisije odloča s kvalificirano večino, lahko spremeni določbe tega člena ob upoštevanju teh sprememb.

Člen 59

Odnosi s tretjimi državami v zvezi z naročili gradenj, blaga in storitev

1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo njihova podjetja ob pridobivanju javnih naročil storitev v tretjih državah.

2. Komisija poroča Svetu pred 31. decembrom 2005 in nato v rednih presledkih o odpiranju trga javnih naročil storitev v tretjih državah in o napredku pri pogajanjih s temi državami glede tega vprašanja, zlasti v okviru WTO.

3. Komisija si tako, da se obrne na zadevno tretjo državo, prizadeva odpraviti kakršno koli stanje, ko na podlagi poročil iz odstavka 2 ali drugih informacij ugotovi, da tretja država v zvezi z oddajanjem javnih naročil storitev:

(a) ne omogoča podjetjem iz Skupnosti dejanskega dostopa, primerljivega s tistim, ki ga Skupnost omogoča podjetjem iz te države; ali

(b) ne omogoča podjetjem iz Skupnosti nacionalne obravnave ali istih konkurenčnih možnosti, kakor so na voljo domačim podjetjem; ali

(c) podjetjem iz drugih tretjih držav omogoča ugodnejše obravnavanje kakor podjetjem iz Skupnosti.

4. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih težavah, s katerimi se, zakonsko ali dejansko, srečujejo in o njih poročajo njihova podjetja in ki nastanejo zaradi nespoštovanja določb mednarodnega delovnega prava iz Priloge XXIII, ko so ta podjetja poskušala pridobiti javna naročila v tretjih državah.

5. V okoliščinah iz odstavkov 3 in 4 lahko Komisija kadar koli predlaga, naj Svet odloči, da se začasno ustavi ali omeji oddajanje javnih naročil storitev:

(a) podjetjem, za katera velja zakonodaja zadevnih tretjih držav;

(b) podjetjem, ki so pridružena podjetjem, določenim v točki (a), in imajo sedež v Skupnosti, vendar nimajo nobene neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom katere izmed držav članic;

(c) podjetjem, ki predložijo ponudbe, katerih predmet so storitve, ki so po izvoru iz zadevne tretje države.

Svet o tem čimprej odloča s kvalificirano večino.

Komisija lahko predlaga te ukrepe na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

6. Ta člen ne vpliva na obveznosti Skupnosti do tretjih držav, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov o javnih naročilih, zlasti v okviru WTO.

NASLOV III

PRAVILA ZA NATEČAJE

Člen 60

Splošne določbe

1. Pravila za organizacijo natečajev morajo biti v skladu z odstavkom 2 tega člena, s členom 61 in členi 63 do 66 in jih je treba sporočiti tistim, ki se zanimajo za sodelovanje na natečaju.

2. Dostop udeležencev do natečajev ne sme biti omejen:

(a) na podlagi ozemlja ali dela ozemlja države članice;

(b) z utemeljitvijo, da bi po zakonodaji države članice, v kateri natečaj poteka, morali biti fizične ali pravne osebe.

Člen 61

Pragovi

1. Ta naslov se uporablja za natečaje, ki se organizirajo kot del postopka za oddajo javnega naročila storitev, katerih ocenjena vrednostjo brez DDV je enaka ali večja od 499000 EUR. V tem odstavku "prag" pomeni ocenjeno vrednost javnega naročila storitev brez DDV, vključno z vsemi morebitnimi nagradami in/ali plačili udeležencem.

2. Ta člen se uporablja za vse natečaje, kjer je celotni znesek nagrad na natečaju in plačil udeležencem večji od 499000 EUR.

Za namene tega odstavka se "prag" nanaša na skupni znesek nagrad in plačil, vključno z ocenjeno vrednostjo javnih naročil storitev brez DDV, ki se lahko pozneje oddajo po členu 40(3), če naročnik v obvestilu o naročilu ne izključi take oddaje.

Člen 62

Izključitev natečajev

Ta naslov se ne uporablja za:

(1) natečaje, ki so organizirani v enakih primerih, kot so tisti iz členov 20, 21 in 22, za javna naročila storitev;

(2) natečaje, organizirane za opravljanje v zadevni državi članici take dejavnosti, za katero je Komisija sprejela sklep o uporabi odstavka 1 člena 30 ali se šteje, da se uporablja odstavek 1 na podlagi odstavka 4, drugega ali tretjega pododstavka, ali odstavka 5, četrtega pododstavka, navedenega člena.

Člen 63

Pravila o oglaševanju in preglednosti

1. Naročniki, ki želijo izvesti natečaj, objavijo javni razpis z obvestilom o natečaju. Naročniki, ki so izvedli natečaj, objavijo rezultate v obliki obvestila. Javni razpis vsebuje informacije iz Priloge XVIII, obvestilo o rezultatih natečaja pa vsebuje informacije iz Priloge XIX v obliki standardnih obrazcev, ki jih je Komisija sprejela po postopku iz člena 68(2).

Obvestilo o rezultatih natečaja se pošlje Komisiji v dveh mesecih po izvedbi natečaja in pod pogoji, ki jih določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2). Pri tem Komisija spoštuje vse občutljive komercialne vidike v zvezi s številom prejetih projektov ali načrtov, podatki o gospodarskih subjektih in cenami, na katere jo lahko opozorijo naročniki, ko predložijo te podatke.

2. Člen 44(2) do (8) se uporablja tudi za vsa obvestila v zvezi z natečaji.

Člen 64

Načini sporočanja

1. Člen 48(1), (2) in (4) se uporablja tudi za vsa sporočila v zvezi z natečaji.

2. Sporočanje, izmenjava in shranjevanje informacij se izvedejo tako, da se zagotovi varovanje celovitosti podatkov ter zaupnosti vseh informacij, ki jih sporočijo udeleženci natečaja, in da lahko žirija pregleda načrte in projekte šele po izteku roka za njihovo predložitev.

3. Za naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov se uporabljajo naslednja pravila:

(a) informacije v zvezi s specifikacijami, ki so potrebne za predstavitev načrtov in projektov z elektronskimi sredstvi, vključno s šifriranjem, so na voljo zainteresiranim strankam. Poleg tega morajo biti naprave za elektronsko sprejemanje načrtov in projektov v skladu z zahtevami iz Priloge XXIV;

(b) države članice lahko uvedejo ali obdržijo prostovoljne sisteme akreditacije, katerih cilj je izboljšanje ponudbe storitev v zvezi s certificiranjem teh naprav.

Člen 65

Pravila za organizacijo natečajev, izbira udeležencev in žirija

1. Pri organiziranju natečajev naročniki uporabljajo postopke, ki so prilagojeni določbam te direktive.

2. Če je število udeležencev na natečaju omejeno, naročniki določijo jasna in nediskriminatorna merila za izbor. V vsakem primeru mora število kandidatov, ki so povabljeni k sodelovanju, zadostovati za zagotovitev dejanske konkurence.

3. Žirijo sestavljajo le fizične osebe, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahtevajo določena strokovna znanja, mora imeti vsaj tretjina članov žirije enaka ali enakovredna strokovna znanja.

Člen 66

Odločitve žirije

1. Žirija je pri svojih odločitvah in mnenjih samostojna.

2. Žirija pregleda načrte in projekte, ki jih predložijo kandidati, anonimno, izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.

3. Žirija v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentira prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.

4. Anonimnost je treba spoštovati, dokler žirija ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.

5. Po potrebi so kandidati povabljeni, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku za pojasnitev katerih koli vidikov projektov.

6. Sestaviti je treba izčrpen zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.

NASLOV IV

STATISTIČNE OBVEZNOSTI, IZVRŠILNA POOBLASTILA IN KONČNE DOLOČBE

Člen 67

Statistične obveznosti

1. Država članica mora v skladu z načini, ki bodo predpisani po postopku, predvidenem v členu 68(2), zagotoviti, da Komisija vsako leto prejme statistično poročilo, razdeljeno po državah članicah in posameznih kategorijah dejavnosti, na katere se nanašajo priloge I do X, o skupni vrednosti javnih naročil, oddanih pod pragovi, opredeljenimi v členu 16, ki bi vključeni v to direktivo, če ne bi bili določeni pragovi.

2. V zvezi s kategorijami dejavnosti, na katere se nanašajo Priloge II, III, V, IX in X, države članice zagotovijo, da Komisija prejme statistično poročilo o oddanih naročilih najkasneje do 31. oktobra 2004 za preteklo leto in do 31. oktobra vsako leto po tem v skladu z ureditvijo, ki se določi po postopku iz člena 68(2). Statistično poročilo vsebuje vse informacije, potrebne za preverjanje pravilne uporabe Sporazuma.

Informacije, ki se zahtevajo po prvem pododstavku, ne vključujejo informacij o naročilih storitev na področju raziskav in razvoja v kategoriji 8 iz Priloge XVII A, telekomunikacijskih storitev v kategoriji 5 iz Priloge XVII A, katerih zaporedne številke v nomenklaturi CPV so enakovredne referenčnim številkam CPC 7524, 7525 in 7526, ali storitev iz Priloge XVII B.

3. Ureditev iz odstavkov 1 in 2 se določi tako, da zagotavlja, da:

(a) se v interesu upravne poenostavitve javna naročila manjših vrednosti lahko izključijo, pod pogojem, da uporabnost statističnih podatkov s tem ni ogrožena;

(b) se spoštuje zaupnost predloženih informacij.

Člen 68

Postopek z odborom

1. Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s členom 1 Sklepa Sveta 71/306/EGS [31] (v nadaljnjem besedilu "Odbor").

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES v skladu s členom 8 Sklepa.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 69

Revizija pragov

1. Komisija preveri pragove iz člena 16 na vsaki dve leti od 30. aprila 2004 dalje in jih v skladu z drugim pododstavkom po potrebi revidira po postopku iz člena 68(2).

Izračun vrednosti teh pragov temelji na povprečni dnevni vrednosti eura, izraženi s posebnimi pravicami črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja. Vrednost tako revidiranih pragov se po potrebi zaokroži navzdol na najbližjih tisoč eurov, da bi zagotovili upoštevanje veljavnih pragov iz Sporazuma, izraženih s posebnimi pravicami črpanja (SDR).

2. Istočasno z revizijo iz odstavka 1 Komisija v skladu s postopkom iz člena 68(2) prilagodi pragove iz člena 61 (natečaji) z revidiranimi pragovi, ki se uporabljajo za naročila storitev.

Višino pragov, določenih v skladu z odstavkom 1, v nacionalnih valutah držav članic, ki ne sodelujejo v monetarni uniji, je treba praviloma revidirati vsako drugo leto od 1. januarja 2004. Izračunavanje teh vrednosti mora temeljiti na povprečnih dnevnih vrednostih teh valut, izraženih v eurih, za obdobje 24 mesecev, ki se konča zadnji dan avgusta pred revizijo, z začetkom veljavnosti 1. januarja.

3. Revidirane pragove iz odstavka 1, njihove vrednosti v nacionalnih valutah in prilagojene pragove iz odstavka 2 objavi Komisija v Uradnem listu Evropske unije na začetku novembra po njihovi reviziji.

Člen 70

Spremembe

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 68(2) spremeni:

(a) seznam naročnikov iz Prilog I do X, ki izpolnjujejo merila iz členov 2 do 7;

(b) postopke za sestavo, pošiljanje, prejemanje, prevajanje, zbiranje in razpošiljanje obvestil iz členov 41, 42, 43 in 63;

(c) postopke za sklicevanje na posamezne postavke nomenklature CPV v obvestilih;

(d) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge XVII, če to ne spreminja področja uporabe Direktive, ter postopke za sklicevanje v obvestilih na posebne postavke te nomenklature v okviru kategorij storitev s seznama v prilogi;

(e) referenčne številke v nomenklaturi iz Priloge XII, če to ne spreminja področja uporabe te direktive, ter postopke za sklicevanje na posebne postavke te nomenklature v obvestilih;

(f) Prilogo XI;

(g) postopek za pošiljanje in objavo podatkov iz Priloge XX zaradi tehničnega napredka ali upravnih razlogov;

(h) tehnične podatke in značilnosti naprav za elektronsko sprejemanje iz točk (a), (f) in (g) Priloge XXIV;

(i) v interesu upravne poenostavitve, predvidene v členu 67(3), postopke za uporabo, sestavo, pošiljanje, prejemanje, prevajanje, zbiranje in razpošiljanje statističnih poročil iz člena 67(1) in (2);

(j) tehnične postopke za metode izračunavanja iz člena 69(1) in (2), drugi pododstavek.

Člen 71

Izvajanje direktive

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. januarja 2006. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice lahko uporabijo možnost dodatnega obdobja do 35 mesecev po izteku roka iz prvega pododstavka za uporabo določb, potrebnih za uskladitev s členom 6 te direktive.

Države članice se pri sprejemanju teh ukrepov sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Določbe člena 30 se uporabljajo od 30. aprila 2004.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, ki jo sprejmejo na področju, ki ga obravnava ta direktiva.

Člen 72

Mehanizmi za spremljanje

Države članice zagotovijo izvajanje te direktive z učinkovitimi, razpoložljivimi in preglednimi mehanizmi v skladu z Direktivo Sveta 92/13/EGS z dne 21. decembra 1989 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju [32].

Za ta namen lahko med drugim določijo ali ustanovijo neodvisni organ.

Člen 73

Razveljavitve

Razveljavi se Direktiva 93/38/EGS, kar ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti držav članic glede skrajnih rokov za prenos v nacionalno zakonodajo, navedenih v Prilogi XXV.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi XXVI.

Člen 74

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 75

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 31. marca 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

D. Roche

[1] UL C 29 E, 30.1.2001, str. 112 in UL C 203 E, 27.8.2002, str. 183.

[2] UL C 193, 10.7.2001, str. 1.

[3] UL C 144, 16.5.2001, str. 23.

[4] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. januarja 2002 (UL C 271 E, 7.11.2002, str. 293), Skupno stališče Sveta z dne 20. marca 2003 (UL C 147 E, 24.6.2003, str. 137) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 2. julija 2003 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu). Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. januarja 2004 in Sklep Sveta z dne 2. februarja 2004.

[5] UL L 199, 9.8.1993, str. 84. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/78/ES (UL L 285, 29.10.2001, str. 1).

[6] UL L 374, 31.12.1987, str. 1.

[7] UL L 1, 4.1.2003, str. 1.

[8] UL L 156, 3.6.1999, str. 3.

[9] UL L 297, 29.10.1990, str. 1 Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta UL L 164, 30.6.1994, str. 3

[10] UL L 336, 23.12.1994, str. 1.

[11] UL L 134, 30.4.2004, str. 114.

[12] UL L 15, 21.1.1998, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[13] UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

[14] UL L 316, 17.12.1993, str. 41.

[15] UL L 156, 13.6.1997, str. 55.

[16] UL L 68, 12.3.2002, str. 31.

[17] UL L 16, 23.1.2004, str. 2.

[18] UL L 18, 21.1.1997, str. 1.

[19] UL L 13, 19.1.2000, str. 12.

[20] UL L 178, 17.7.2000, str. 1.

[21] Uredba (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 o prostovoljnem sodelovanju organizacij v Sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) (UL L 114, 24.4.2001, str. 1).

[22] Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu UL L 303, 2.12.2000, str. 16.

[23] Direktiva Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev UL L 39, 14.2.1976, str. 40 Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in SvetaUL L 269, 5.10.2002, str. 15.

[24] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

[25] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[26] UL L 340, 16.12.2002, str. 1.

[27] UL L 193, 18.7.1983, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2001/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 283, 27.10.2001, str. 28).

[28] Uredniška opomba: Naslov te direktive je bil prilagojen zaradi upoštevanja preštevilčenja členov Pogodbe v skladu s členom 12 Amsterdamske pogodbe; prvoten sklic je bil na člen 54(3)(g) Pogodbe.

[29] UL L 129, 27.5.1993, str. 25.

[30] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

[31] UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 77/63/ES (UL L 13, 15.1.1977, str. 15).

[32] UL L 76, 23.3.1992, str. 14. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu iz 1994 (UL L 241, 29.8.1994, str. 228).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

NAROČNIKI V TRANSPORTNEM SEKTORJU ALI SEKTORJU DISTRIBUCIJE PLINA ALI TOPLOTE

Belgija

- DistrigazNV Distrigaz.

- Lokalne oblasti ali združenja lokalnih oblasti za ta del njihovih dejavnosti.

Danska

- Subjekti, ki distribuirajo plin ali toploto na podlagi pooblastila v skladu s členom 4 lov om varmeforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 772 z dne 24. julija 2000.

- Subjekti, ki transportirajo plin na podlagi licence v skladu s členom 10 lov nr. 449 om naturgasforsyning z dne 31. maja 2000.

- Subjekti, ki transportirajo plin na podlagi pooblastila v skladu z bekendtgorelse nr. 141 om rorledningsanlog pa dansk kontinentalsokkelomrade til transport af kulbrinter z dne 13. marca 1974.

Nemčija

- Lokalne oblasti, subjekti javnega prava ali združenja subjektov javnega prava ali podjetij pod nadzorom države, zadolženih za javno oskrbo s plinom ali toploto ali za upravljanje oskrbovalnega omrežja v skladu s členom 2(3) Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz) z dne 24. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. novembra 2001.

Grčija

- "Δημόσια Επιχείρηση Αερίου (Δ.ΕΠ.Α.) Α.Ε.", ki transportira ali distribuira plin v skladu z zakonom št. 2364/95, kakor je bil spremenjen z zakoni št. 2528/97, 2593/98 in 2773/99.

Španija

- Enagas, S.A.

- Bahía de Bizkaia Gas, S.L.

- Gasoducto Al Andalus, S.A.

- Gasoducto de Extremadura, S.A.

- Infraestructuras Gasistas de Navarra, S.A.

- Regasificadora del Noroeste, S.A.

- Sociedad de Gas de Euskadi, S.A

- Transportista Regional de Gas, S.A.

- Unión Fenosa de Gas, S.A.

- Bilbogas, S.A.

- Compañía Española de Gas, S.A.

- Distribución y Comercialización de Gas de Extramadura, S.A.

- Distribuidora Regional de Gas, S.A.

- Donostigas, S.A.

- Gas Alicante, S.A.

- Gas Andalucía, S.A.

- Gas Aragón, S.A.

- Gas Asturias, S.A.

- Gas Castilla – La Mancha, S.A.

- Gas Directo, S.A.

- Gas Figueres, S.A.

- Gas Galicia SDG, S.A.

- Gas Hernani, S.A.

- Gas Natural de Cantabria, S.A.

- Gas Natural de Castilla y León, S.A.

- Gas Natural SDG, S.A.

- Gas Natural de Alava, S.A.

- Gas Natural de La Coruña, S.A.

- Gas Natural de Murcia SDG, S.A.

- Gas Navarra, S.A.

- Gas Pasaia, S.A.

- Gas Rioja, S.A.

- Gas y Servicios Mérida, S.L.

- Gesa Gas, S.A.

- Meridional de Gas, S.A.U.

- Sociedad del Gas Euskadi, S.A.

- Tolosa Gas, S.A.

Francija

- Société nationale des gaz du Sud–Ouest, ki transportira plin.

- Gaz de France, ki je ustanovljen in deluje na podlagi Loi 46/628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen.

- Subjekti, ki distribuirajo električno energijo in so navedeni v členu 23 iz loi 46/628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen.

- Compagnie française du méthane, ki transportira plin.

- Lokalne oblasti ali združenja, zadolžena za distribucijo toplote.

Irska

- Bord Gáis Éireann

- Drugi subjekti, ki dobijo licenco za opravljanje dejavnosti distribucije ali transportiranja naravnega plina od Komisije za nadzor področja energetike v skladu z določbami Gas Act 1976 to 2002.

- Subjekti, ki dobijo licenco na podlagi Electricity Regulation Act 1999 in so kot upravljavci kombiniranih toplarn in elektrarn udeleženi v distribuciji toplote.

Italija

- SNAM Rete Gas s.p.a., SGM and EDISON T& S, ki transportira plin.

- Subjekti, ki distribuirajo plin na podlagi prečiščenega besedila zakonov o neposrednem nadzoru nad javnimi storitvami, ki ga izvajajo lokalne oblasti in pokrajine, odobrenega s kraljevo uredbo št. 2578 z dne 15. oktobra 1925 in predsedniško odredbo št. 902 z dne 4. oktobra 1986.

- Subjekti, zadolženi za javno oskrbo s toploto, navedeni v členu 10 iz Legge 29 maggio 1982, n. 308 – Norme sul contenimento dei consumi energetici, lo sviluppo delle fonti rinnovabili di energia, l'esercizio di centrali elettriche alimentate con combustibili diversi dagli idrocarburi.

- Lokalne oblasti ali združenja, zadolžena za javno oskrbo s toploto.

Luksemburg

- Société de transport de gaz SOTEG S.A.

- Gaswierk Esch-Uelzecht S.A.

- Service industriel de la Ville de Dudelange.

- Service industriel de la Ville de Luxembourg.

- Lokalne oblasti ali združenja lokalnih oblasti, zadolžena za javno oskrbo s toploto.

Nizozemska

- Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin na podlagi licence (vergunning), katero so podelile lokalne oblasti v skladu z Gemeentewet.

- Lokalni ali pokrajinski subjekti, zadolženi za transport ali javno distribucijo plina v skladu z Gemeentewet ali Provinciewet.

- Lokalne oblasti ali združenja lokalnih oblasti, zadolžena za javno oskrbo s toploto.

Avstrija

- Subjekti, ki so pooblaščeni za transport ali distribucijo plina v skladu z Energiewirtschaftsgesetz, dRGBl. I, pp. 1451-1935 ali Gaswirtschaftgesetz, BGBl.I No 121/2000, kakor sta bila spremenjena.

- Subjekti, ki imajo dovoljenje za transport ali distribucijo toplote v skladu z Gewerbeordnung, BGBl. No 194/1994, kakor je bil spremenjen.

Portugalska

- Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin v skladu s členom 1 uredbe z zakonsko močjo št. 8/2000 z dne 8. februarja 2000, razen pododstavkov (ii) in (iii) odstavka 3(b) navedenega člena.

Finska

- Javni ali drugi subjekti, ki opravljajo plinsko prenosno omrežje in ki transportirajo in distribuirajo plin na podlagi licence v skladu s poglavjem 3(1) ali poglavjem 6(1) maakaasumarkkinalakinaturgasmarknadslagen (508/2000), in občinski subjekti ali javna podjetja, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo toploto ali zagotavljajo toploto za omrežja.

Švedska

- Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo plin ali toploto na podlagi koncesije v skladu z lagen (1978:160) om vissa rörledningar.

Združeno kraljestvo

- Javni transporter plina, kakor je opredeljen v členu 7(1) Gas Act 1986.

- Subjekt, ki je zadolžen za oskrbo s plinom na podlagi člena 8 Gas (Northern Ireland) Order 1996.

- Lokalna oblast, ki zagotavlja ali upravlja fiksno omrežje in zagotavlja ali bo zagotavljala javno službo v zvezi s proizvodnjo, transportiranjem ali distribucijo toplote.

- Subjekt, ki ima licenco na podlagi člena 6(1)(a) Electricity Act 1989 in katerega dovoljenje vključuje tudi oskrbo iz člena 10(3) navedenega zakona.

- Northern Ireland Housing Executive.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NAROČNIKI V SEKTORJU PROIZVODNJE, TRANSPORTA ALI DISTRIBUCIJE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Belgija

- SA ElectrabelNV Electrabel.

- Lokalne oblasti ali združenja lokalnih oblasti za ta del njihovih dejavnosti.

- SA Société de Production d'ElectricitéNV Elektriciteitsproductie Maatschappij.

Danska

- Subjekti, ki proizvajajo električno energijo na podlagi licence v skladu s členom 10 iz lov om elforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 767 z dne 28. avgusta 2001.

- Subjekti, ki transportirajo električno energijo na podlagi licence v skladu s členom 19 iz lov om elforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 767 z dne 28. avgusta 2001.

- Subjekti, ki so zadolženi za sistem na podlagi licence v skladu s členom 27 iz lov om elforsyning, glej prečiščeno besedilo zakona št. 767 z dne 28. avgusta 2001.

Nemčija

- Lokalne oblasti, subjekti javnega prava ali združenja subjektov javnega prava ali državnih podjetij, ki oskrbujejo z električno energijo druga podjetja ali upravljajo javno omrežje v skladu s členom 2(3) Gesetz über die Elektrizitäts- und Gasversorgung (Energiewirtschaftsgesetz) z dne 24. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 10. novembra 2001.

Grčija

- "Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού Α.Ε.", ustanovljeno v skladu z zakonom 1468/1950 in ki deluje v skladu z zakonom št. 2773/1999 in predsedniško odredbo št. 333/1999.

- Družba "ΔΙΑΧΕΙΡΙΣΤΗΣ ΕΛΛΗΝΙΚΟΥ ΣΥΣΤΗΜΑΤΟΣ ΜΕΤΑΦΟΡΑΣ ΗΛΕΚΤΡΙΚΗΣ ΕΝΕΡΓΕΙΑΣ Α.Ε.", poznana kot "ΔΙΑΧΕΙΡΙΣΤΗΣ ΤΟΥ ΣΥΣΤΗΜΑΤΟΣ ή ΔΕΣΜΗΕ", ustanovljena v skladu s členom 14 zakona 2773/1999 in predsedniško odredbo št. 333/1999 (Uradni list Grčije 268).

Španija

- Red Eléctrica de España, S.A.

- Endesa, S.A.

- Iberdrola, S.A.

- Unión Fenosa, S.A.

- Hidroeléctrica del Cantábrico, S.A.

- Electra del Viesgo, S.A.

- Otras entidades encargadas de la producción, transporte y distribución de electricidad en virtud de la Ley 54/1997, de 27 de noviembre, del Sector eléctrico y su normativa de desarrollo.

Francija

- Électricité de France, ki je ustanovljen in deluje v skladu z loi 46/6288 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen.

- Subjekti, ki distribuirajo električno energijo in so navedeni v členu 23 iz loi 46/628 sur la nationalisation de l'électricité et du gaz z dne 8. aprila 1946, kakor je bil spremenjen.

- Compagnie nationale du Rhône.

Irska

- The Electricity Supply Board.

- ESB Independent Energy [ESBIE — oskrba z električno energijo].

- Synergen Ltd. [proizvodnja električne energije].

- Viridian Energy Supply Ltd. [oskrba z električno energijo].

- Huntstown Power Ltd. [proizvodnja električne energije].

- Bord Gáis Éireann [oskrba z električno energijo].

- Dobavitelji in proizvajalci elektrike, ki so dobili licenco na podlagi Electricity Reulation Act 1999.

Italija

- Podjetja v Gruppo Enel, ki je pooblaščeno za proizvodnjo, transport in distribucijo električne energije v smislu uredbe z zakonsko močjo št. 79 z dne 16. marca 1999, kakor je bila spremenjena in dopolnjena.

- Druga podjetja, ki delujejo na podlagi koncesije v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 79 z dne 16. marca 1999.

Luksemburg

- Compagnie grand–ducale d'électricité de Luxembourg, ki proizvaja ali distribuira električno energijo v skladu s convention concernant l'établissement et l'exploitation des réseaux de distribution d'énergie électrique dans le grand-duché du Luxembourg z dne 11. novembra 1927 in odobrene z zakonom z dne 4. januarja 1928.

- Lokalne oblasti, zadolžene za transport ali distribucijo električne energije.

- Société électrique de l'Our (SEO).

- Syndicat de communes SIDOR.

Nizozemska

- Subjekti, ki distribuirajo električno energijo na podlagi licence (vergunning), ki so jo podelili deželni organi v skladu z Gemeentewet.

Avstrija

- Subjekti, ki upravljajo prenosna ali distribucijska omrežja v skladu z Elektrizitätswirtschafts- und Organisationsgesetz, BGBl. I No 143/1998, kakor je bil spremenjen, ali v skladu z Elektrizitätswirtschafts(wesen)gesetze devetih Länder.

Portugalska

— OSNOVNA ZAKONODAJA

- ELECTRICIDADE DE PORTUGAL (EDP), ustanovljen v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 182/95 z dne 27. julija 1995, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 56/97 z dne 14. marca 1997.

- EMPRESA DE ELECTRICIDADE DOS AÇORES (EDA), ki deluje v skladu z regionalno uredbo z zakonsko močjo št. 15/96/A z dne 1. avgusta 1996.

- EMPRESA DE ELECTRICIDADE DA MADEIRA (EEM), ki deluje v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 99/91 in uredbo z zakonsko močjo št. 100/91, obe z dne 2. marca 1991.

— PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

- Subjekti, ki proizvajajo električno energijo v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 183/95 z dne 27. julija 1995, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 56/97 z dne 14. marca 1997 in uredbo z zakonsko močjo št. 198/2000 z dne 24. avgusta 2000.

- Neodvisni proizvajalci električne energije v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 189/88 z dne 27. maja 1988, kakor je bila spremenjena z uredbami z zakonsko močjo št. 168/99 z dne 18. maja 1999, št. 313/95 z dne 24. novembra 1995, št. 312/2001 z dne 10. decembra 2001 in št. 339-C/2001 z dne 29. decembra 2001.

— TRANSPORT ELEKTRIČNE ENERGIJE

- Subjekti, ki transportirajo električno energijo v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 185/95 z dne 27. julija 1995, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 56/97 z dne 14. marca 1997.

— DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

- Subjekti, ki distribuirajo električno energijo v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 184/95 z dne 27. julija 1995, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 56/97 z dne 14. marca 1997, in v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 344-B/82 z dne 1. septembra 1982, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 297/86 z dne 19 septembra 1986 in z uredbo z zakonsko močjo št. 341/90 z dne 30. oktobra 1990 ter z uredbo z zakonsko močjo št. 17/92 z dne 5. februarja 1992.

Finska

- Občinski subjekti in javna podjetja za proizvodnjo električne energije in subjekti, zadolženi za vzdrževanje električnih prenosnih ali distribucijskih omrežij in za transport električne energije ali za elektroenergetski sistem na podlagi licence v skladu s členom 6 ali 16

(386/1995).

Švedska

- Subjekti, ki transportirajo ali distribuirajo električno energijo na podlagi koncesije v skladu z ellagen (1997:857).

Združeno kraljestvo

- Subjekt, ki ima licenco na podlagi člena 6 Electricity Act 1989.

- Subjekt, ki ima licenco na podlagi člena 10(1) Electricity (Northern Ireland) Order 1992.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

NAROČNIKI V SEKTORJU PROIZVODNJE, TRANSPORTA ALI DISTRIBUCIJE PITNE VODE

Belgija

- Aquinter

- Lokalne oblasti ali združenja lokalnih oblasti za ta del njihovih dejavnosti.

- Société wallonne des Eaux

- Vlaams Maatschappij voor Watervoorziening

Danska

- Subjekti za oskrbo z vodo, kakor so opredeljeni v členu 3(3) v lovbekendtgorelse nr. 130 om vandforsyning m.v. z dne 26. februarja 1999.

Nemčija

- Subjekti, ki proizvajajo ali distribuirajo vodo v skladu z Eigenbetriebsverordnungen ali Eigenbetriebsgesetze der Länder (komunalna podjetja).

- Subjekti, ki proizvajajo ali distribuirajo vodo v skladu z Gesetze über die Kommunale Gemeinschaftsarbeit oder Zusammenarbeit des Länder.

- Subjekti, ki proizvajajo vodo v skladu z Gesetz über Wasser- und Bodenverbände z dne 12. februarja 1991, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. maja 2002.

- Javna podjetja za proizvodnjo ali distribucijo pitne vode v skladu s Kommunalgesetze, zlasti z Gemeindeverordnungen posameznih Länder.

- Podjetja, ustanovljena na podlagi Aktiengesetz z dne 6. septembra 1965, kakor je bil nazadnje spremenjen 19. julija 2002, ali na podlagi GmbH—Gesetz z dne 20. aprila 1892, kakor je bil nazadnje spremenjen 19. julija 2002, ali s pravnim statusom Kommanditgesellschaft (komandintne družbe), ki proizvajajo ali distribuirajo vodo na podlagi posebne pogodbe z regijskimi ali lokalnimi oblastmi.

Grčija

- "Εταιρεία Υδρεύσεως και Αποχετεύσεως Πρωτευούσης Α.Ε." ("Ε.Υ.Δ.Α.Π." or "Ε.Υ.Δ.Α.Π. Α.Ε."). Pravni status družbe urejajo določbe zakona št. 2190/1920 (prečiščeno besedilo), zakona št. 2414/1996 in dodatno določbe zakona št. 1068/80 in zakona št. 2744/1999.

- "Εταιρεία Ύδρευσης και Αποχέτευσης Θεσσαλονίκης Α.Ε." ("Ε.Υ.Α.Θ. Α.Ε."), ki posluje v skladu z zakonom št. 2937/2001 (Uradni list Grčije št. 169 A) in zakon št. 2651/1998 (Uradni list Grčije št. 248 A).

- "Δημοτική Επιχείρηση Ύδρευσης και Αποχέτευσης Μείζονος Περιοχής Βόλου" ("ΔΕΥΑΜΒ"), ki posluje v skladu z zakonom št. 890/1979.

- "Δημοτικές Επιχειρήσεις Ύδρευσης — Αποχέτευσης", ki proizvaja in distribuira vodo v skladu z zakonom št. 1069/80 z dne 23. avgusta 1980.

- "Σύνδεσμοι Ύδρευσης", ki posluje na podlagi predsedniške odredbe št. 410/1995 v skladu z .

- "Δήμοι και Κοινότητες", ki posluje na podlagi predsedniške odredbe št. 410/1995 v skladu z .

Španija

- Mancomunidad de Canales de Taibilla.

- Otras entidades públicas integradas o dependientes de las Comunidades Autónomas y de las Corporaciones locales que actúan en el ámbito de la distribución de agua potable.

- Otras entidades privadas que tienen concedidos derechos especiales o exclusivos por las Corporaciones locales en el ámbito de la distribución de agua potable.

Francija

- Regijske ali lokalne oblasti in javni lokalni subjekti, ki proizvajajo ali distribuirajo pitno vodo.

Irska

- Subjekti, ki proizvajajo ali distribuirajo vodo v skladu z Local Government (Sanitary Services) Act 1878 to 1964.

Italija

- Organi, zadolženi za upravljanje različnih faz distribucije vode na podlagi prečiščenega besedila zakonov o neposrednem nadzoru javnih služb, ki ga izvajajo lokalne oblasti in pokrajine, odobrenim s kraljevo uredbo št. 2578 z dne 15. oktobra 1925, predsedniško odredbo št. 902 z dne 4. oktobra 1986 in uredbo z zakonsko močjo št. 267, ki vsebuje prečiščeno besedilo zakonov o strukturi lokalnih oblasti, predvsem v smislu členov 112 do 116.

- Ente Autonomo Acquedotto Pugliese, ustanovljen v skladu s kraljevo uredbo št. 2060 z dne 19. oktobra 1919.

- Ente Acquedotti Siciliani, ustanovljen v skladu z regijskim zakonom št. 2/2 z dne 4. septembra 1979 in regijskim zakonom št. 81 z dne 9. avgusta 1980.

- Ente Sardo Acquedotti e Fognature, ustanovljen v skladu z zakonom št. 9 z dne 5. julija 1963.

Luksemburg

- Lokalne oblasti, zadolžene za distribucijo vode.

- Združenja lokalnih oblasti, ki proizvajajo ali distribuirajo vodo, in so ustanovljena v skladu z loi concernant la création des syndicats de communes z dne 23. februarja 2001, kakor je bil spremenjen in dopolnjen z zakonom z dne 23. decembra 1958 in z zakonom z dne 29. julija 1981, in v skladu z loi ayant pour objet le renforcement de l'alimentation en eau potable du grand–duché du Luxembourg a partir du réservoir d'Esch–sur–Sure z dne 31. julija 1962.

Nizozemska

- Subjekti, ki proizvajajo ali distribuirajo vodo v skladu z Waterleidingwet.

Avstrija

- Lokalne oblasti in združenja lokalnih oblasti, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo v skladu z Wasserversorgungsgesetze devetih Länder.

Portugalska

- MEDOBČINSKI SISTEMI — Podjetja, ki vključujejo državna in druga javna podjetja z večinskim deležem in zasebna podjetja v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 379/93 z dne 5. novembra 1993. Dovoljena je neposredna uprava države.

- OBČINSKI SISTEMI — Lokalne oblasti, združenja lokalnih oblasti, službe lokalnih oblasti, podjetja s celotnim ali večinskim deležem kapitala v državni lasti, ali zasebna podjetja v skladu z uredbo z zakonsko močjo št.379/93 z dne 5. novembra 1993 in zakonom št. 58/98 z dne 18. avgusta 1998.

Finska

- Organi za oskrbo z vodo na podlagi člena 3 vesihuoltolakilagen om vattentjänster (119/2001).

Švedska

- Lokalne oblasti in občinska podjetja, ki proizvajajo, transportirajo ali distribuirajo pitno vodo na podlagi lagen (1970:244) om allmnna vatten–och avloppsanläggningar.

Združeno kraljestvo

- Družba, ki je imenovana za podjetje za oskrbo z vodo ali komunalno podjetje na podlagi Water Industry Act 1991.

- Organ za vodo in kanalizacijo, ustanovljen na podlagi člena 62 Local Government etc (Scotland) Act 1994.

- Department for Regional Development (Northern Ireland).

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

NAROČNIKI S PODROČJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

Belgija

- Société nationale des Chemins de fer belgesNationale Maatschappij der Belgische Spoorwegen.

Danska

- Danske Statsbaner.

- Subjekti v skladu z lov nr. 1317 om amtskommunernes overtagelse af de statslige ejerandele i privatbanerne z dne 20. decembra 2000.

- Orestadsselskabet I/S.

Nemčija

- Deutsche Bahn AG.

- Drugi subjekti, ki zagotavljajo storitve v javnem železniškem prometu, iz člena 2(1)Allgemeines Eisenbahngesetz z dne 27. decembra 1993, kakor je bil nazadnje spremenjen 21. junija 2002.

Grčija

- "Oργανισμός Σιδηροδρόμων Ελλάδος Α.Ε." ("Ο.Σ.Ε. Α.Ε.") v skladu z zakonom št. 2671/98.

- "ΕΡΓΟΣΕ Α.Ε." v skladu z zakonom št. 2366/95.

Španija

- Ente público Gestor de Infraestructuras Ferroviarias (GIF).

- Red Nacional de los Ferrocarriles Espanoles (RENFE).

- Ferrocarriles de Vía Estrecha (FEVE).

- Ferrocarrils de la Generalitat de Catalunya (FGC).

- Eusko Trenbideak (Bilbao).

- Ferrocarriles de la Generalitat Valenciana. (FGV).

- Ferrocarriles de Mallorca.

Francija

- Société nationale des chemins de fer français in druga javna železniška omrežja iz loi d'orientation des transports intérieurs št. 82-1153 z dne 30. decembra 1982, naslov II, poglavje 1.

- Réseau ferré de France, državno podjetje, ustanovljeno na podlagi zakona št. 97-135 z dne 13. februarja 1997.

Irska

- Iarnrod ÉireannIrish Rail

- Railway Procurement Agency

Italija

- Ferrovie dello Stato S. p. A.

- Trenitalia S. p. A.

- Subjekti, družbe in podjetja, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 10 kraljeve uredbe št. 1447 z dne 9. maja 1912, ki odobrava prečiščeno besedilo zakonov o le ferrovie concesse all'Industria privata, le tramvie a trazione meccanica e gli automobili.

- Subjekti, družbe in podjetja, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 4 zakona št. 410 z dne 4. junija 1949 — Concorso dello Stato per la riattivazione del pubblici servizi di trasporto in concessione.

- Subjekti, družbe in podjetja ali lokalne oblasti, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu na podlagi koncesije v skladu s členom 14 zakona št. 1221 z dne 2. avgusta 1952 — Provvedimenti per l'esercizio ed il potenziamento di ferrovie e di altre linee di trasporto in regime di concessione.

- Subjekti, družbe in podjetja, ki zagotavljajo storitve v železniškem prometu v skladu s členoma 8 in 9 uredbe z zakonsko močjo št. 422 z dne 19. novembra 1997 – Conferimento alle regioni ed agli enti locali di funzioni e compiti in materia di trasporto pubblico locale, pod pogoji iz člena 4(4) zakona št. 9 z dne 15. marca 1997, kakor je bil spremenjen z uredbo z zakonsko močjo št. 400 z dne 20. septembra 1999 in s členom 45 zakona št. 166 z dne 1. avgusta 2002.

Luksemburg

- Chemins de fer luxembourgeois (CFL).

Nizozemska

- Naročniki s področja železniškega prometa.

Avstrija

- Österreichische Bundesbahn.

- Schieneninfrastrukturfinanzierungs-Gesellschaft mbH sowie.

- Subjekti, ki so pooblaščeni za opravljanje transportnih storitev na podlagi Eisenbahngesetz, BGBl. No 60/1957, kakor je bil spremenjen.

Portugalska

- CP - Caminhos de Ferro de Portugal, E.P., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 109/77 z dne 23. marca 1977.

- REFER, E.P., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 104/97 z dne 19. aprila 1997.

- RAVE, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 323-H/2000 z dne 19. decembra 2000.

- Fertagus, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 189-B/99 z dne 2. junija 1999.

- Metro do Porto, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 394-A/98 z dne 15. decembra 1998, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 261/2001 z dne 26. septembra 2001.

- Normetro, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 394-A/98 z dne 15. decembra 1998, kakor je bila spremenjena z uredbo z zakonsko močjo št. 261/2001 z dne 26. septembra 2001.

- Metropolitano Ligeiro de Mirandela, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 15/95 z dne 8. februarja 1995.

- Metro do Mondego, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 10/2002 z dne 24. januarja 2002.

- Metro Transportes do Sul, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 337/99 z dne 24. avgusta 1999.

- Lokalne oblasti in službe lokalnih oblasti, ki opravljajo železniške storitve v skladu z zakonom št. 159/99 z dne 14. septembra 1999.

- Organi oblasti in javna podjetja, ki opravljajo železniške storitve v skladu z zakonom št. 10/90 z dne 17. marca 1990.

- Zasebna podjetja, ki opravljajo železniške storitve v skladu z zakonom št. 10/90 z dne 17. marca 1990, če so imetniki posebnih ali izključnih pravic.

Finska

- VR OsakeyhtiöVR Aktiebolag

Švedska

- Javni subjekti, ki opravljajo železniške storitve v skladu z förordningen (1996:734) om statens spĺranläggningar and lagen (1990:1157) om jarnvägssäkerhet.

- Regionalni in lokalni javni subjekti, ki upravljajo regionalne ali lokalne železniške povezave na podlagi lagen (1997:734) om ansvar foer viss kollektiv persontrafik.

- Zasebni subjekti, ki opravljajo železniške storitve na podlagi pooblastila, danega v skladu s foerordningen (1996:734) om statens spaaranlaeggningar, če je takšno pooblastilo skladno s členom 2(3) Direktive.

Združeno kraljestvo

- Railtrack plc

- Eurotunnel plc

- Northern Ireland Transport Holding Company

- Northern Ireland Railways Company Limited

--------------------------------------------------

PRILOGA V

NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA

Belgija

- Société des Transports intercommunaux de BruxellesMaatschappij voor intercommunaal Vervoer van Brussel

- Société régionale wallonne du Transport et ses sociétés d'exploitation (TEC Liege-Verviers, TEC Namur-Luxembourg, TEC Brabant wallon, TEC Charleroi, TEC Hainaut)/ Société régionale wallonne du Transport en haar exploitatiemaatschappijen (TEC Liege-Verviers, TEC Namur-Luxembourg, TEC Brabant wallon, TEC Charleroi, TEC Hainaut)

- Vlaamse Vervoermaatschappij (De Lijn)

- Zasebna podjetja, ki uživajo posebne ali izključne pravice.

Danska

- Danske Statsbaner

- Subjekti, ki opravljajo storitve v javnem avtobusnem prometu na podlagi pooblastila v skladu z lovbekendtgorelsle nr. 738 om buskorsel z dne 22. decembra 1999.

- Orestadsselskabet I/S.

Nemčija

- Subjekti, ki na podlagi pooblastila opravljajo javne prevozne storitve na kratke razdalje v skladu s Personenbeförderungsgesetz z dne 21. marca 1961, kakor je bil nazadnje spremenjen 21. avgusta 2002.

Grčija

- "Ηλεκτροκίνητα Λεωφορεία Περιοχής Αθηνών - Πειραιώς Α.Ε." ("Η.Λ.Π.Α.Π. Α.Ε."), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 768/1970 (A'273), zakonoma št. 588/1970 (A'273) in zakonom št. 2669/1998 (A'283).

- "Ηλεκτρικοί Σιδηρόδρομοι Αθηνών – Πειραιώς" ("Η.Σ.Α.Π. Α.Ε."), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonoma št. 352/1976 (A'147) in 2669/1998 (A'283).

- "Οργανισμός Αστικών Συγκοινωνιών Αθηνών Α.Ε." ("Ο.Α.ΣΑ. Α.Ε."), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonoma št. 2175/1993 (A'211) in 2669/1998 (A'283).

- "Εταιρεία Θερμικών Λεωφορείων Α.Ε." ("Ε.Θ.Ε.Λ. Α.Ε."), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonoma št. 2175/1993 (A'211) in 2669/1998 (A'283).

- "Αττικό Μετρό Α.Ε.", ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z zakonom št. 1955/1991.

- "Οργανισμός Αστικών Συγκοινωνιών Θεσσαλονίκης" ("Ο.Α.Σ.Θ."), ki je bil ustanovljen in posluje v skladu z odredbo št. 3721/1957, uredbo z zakonsko močjo št. 716/1970 in zakonoma št. 66/79 in 2898/2001 (A'71).

- "Κοινό Ταμείο Είσπραξης Λεωφορείων" ("Κ.Τ.Ε.Λ."), ki posluje v skladu z zakonom št. 2963/2001 (A'268).

- "Δημοτικές Επιχειρήσεις Λεωφορείων Ρόδου και Κω", poznano kot "ΡΟΔΑ" oziroma "ΔΕΑΣ ΚΩ", ki posluje v skladu z zakonom št. 2963/2001 (A'268).

Španija

- Entidades que prestan servicios públicos de transporte urbano con arreglo a la Ley 7/1985, de 2 de abril, Reguladora de las Bases de Régimen Local; Real Decreto legislativo 781/1986, de 18 de abril, por el que se aprueba el texto refundido de las disposiciones legales vigentes en materia de régimen local y correspondiente legislación autonómica en su caso.

- Entidades que prestan servicios públicos de autobuses con arreglo a la disposición transitoria tercera de la Ley 16/1987, de 30 de julio, de Ordenación de los Transportes Terrestres.

Francija

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 7-II iz loi d'orientation des transports intérieurs št. 82-1153 z dne 30. decembra 1982.

- Régie autonome des transports parisiens, Société nationale des chemins de fer français in drugi subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve na podlagi pooblastila, ki ga je izdal Syndicat des transports d'Ile-de-France, v skladu z odredbo št. 59-151 z dne 7. januarja 1959, kakor je bila spremenjena z izvedbenimi odredbami o organizaciji prevoza potnikov v regiji Ile-de-France.

- Réseau ferré de France, državno podjetje, ustanovljeno na podlagi zakona št. 97-135 z dne 13. februarja 1997.

Irska

- [

]

- Railway Procurement Agency

- [

]

- [

]

- [

]

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s spremenjenim Road Transport Act 1932.

Italija

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve z železnico, avtomatskim sistemom, tramvajem, trolejbusom ali avtobusom ali ki upravljajo ustrezno infrastrukturo na državni, regijski ali lokalni ravni.

Sem spadajo na primer:

- Subjekti, ki opravljajo prevozne storitve na podlagi koncesije v skladu zakonom št. 1822 z dne 28. septembra 1939 — Disciplina degli autoservizi di linea (autolinee per viaggiatori, bagagli e pacchi agricoli in regime di concessione all'industria privata) — člen 1, kakor je bil spremenjen s členom 45 iz predsedniške odredbe št. 771 z dne 28. junija 1955.

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 1(4) ali (15) kraljeve uredbe št. 2578 z dne 15. oktobra 1925 — Approvazione del Testo unico della legge sull'assunzione diretta del pubblici servizi da parte dei comuni e delle province.

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 422 z dne 19. novembra 1997 — Conferimento alle regioni ed agli enti locali di funzioni e compiti in materia di trasporto pubblico locale, pod pogoji iz člena 4(4) zakona št. 59 z dne 15. marca 1997, kakor je bil spremenjen z uredbo z zakonsko močjo št. 400 z dne 20. septembra 1999 in s členom 45 zakona št. 166 z dne 1. avgusta 2002.

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 113 prečiščenega besedila zakonov o strukturi lokalnih oblasti, odobrenega z zakonom št. 267 z dne 18. avgusta 2000, kakor je bilo spremenjeno s členom 35 zakona št. 448 z dne 28. decembra 2001.

- Subjekti, ki opravljajo prevozne storitve na podlagi koncesije v skladu s členom 242 ali 256 kraljeve uredbe št. 1447 z dne 9. maja 1912, ki odobrava prečiščeno besedilo zakonov o le ferrovie concesse all'Industria privata, le tramvie a trazione meccanica e gli automobili.

- Subjekti in lokalne oblasti, ki opravljajo prevozne storitve na podlagi koncesije v skladu s členom 4 zakona št. 410 z dne 4. junija 1949 – Concorso dello Stato per la riattivazione del pubblici servizi di trasporto in concessione.

- Subjekti, ki delujejo na podlagi koncesije v skladu s členom 14 zakona št. 1221 z dne 2. avgusta 1952 — Provvedimenti per l'esercizio ed il potenziamento di ferrovie e di altre linee di trasporto in regime di concessione.

Luksemburg

- Chemins de fer du Luxembourg (CFL).

- Service communal des autobus municipaux de la Ville de Luxembourg.

- Transports intercommunaux du canton d'Esch-sur-Alzette (TICE).

- Podjetja za storitve v avtobusnem prometu, ki delujejo v skladu z règlement grand–ducal concernant les conditions d'octroi des autorisations d'établissement et d'exploitation des services de transports routiers réguliers de personnes rémunérées z dne 3. februarja 1978.

Nizozemska

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s poglavjem II (Openbaar vervoer) iz Wet Personenvervoer.

Avstrija

- Subjekti, ki so pooblaščeni za opravljanje prevoznih storitev na podlagi Eisenbahngesetz, BGBl. No 60/1957, kakor je bil spremenjen, ali Kraftfahrliniengesetz, BGBl. I No 203/1999, kakor je bil spremenjen.

Portugalska

- Metropolitano de Lisboa, E.P., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 439/78 z dne 30. decembra 1978.

- Lokalne oblasti, službe lokalnih oblasti in podjetja lokalnih oblasti na podlagi zakona. št. 58/98 z dne 18. avgusta 1998, ki opravljajo prevozne storitve v skladu z zakonom št. 159/99 z dne 14. septembra 1999.

- Organi oblasti in javna podjetja, ki opravljajo prevozne storitve v skladu z zakonom št. 10/90 z dne 17. marca 1990.

- Zasebna podjetja, ki opravljajo železniške prevozne storitve v skladu z zakonom št. 10/90 z dne 17. marca 1990, če so imetniki posebnih ali izključnih pravic.

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu s členom 98 Regulamento de Transportes em Automóveis (odredba št. 37272 z dne 31. decembra 1948).

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu z zakonom št. 688/73 z dne 21. decembra 1973.

- Subjekti, ki opravljajo javne prevozne storitve v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 38144 z dne 31. decembra 1950.

Finska

- Subjekti, ki opravljajo linijske avtobusne prevoze na podlagi posebnih ali izključnih pravic v skladu z

(343/1991) in občinski prometni organi in javna podjetja, ki opravljajo javne prevozne storitve z avtobusi, železnico ali podzemno železnico ali ki vzdržujejo omrežje za namene opravljanja takih prevoznih storitev.

Švedska

- Subjekti, ki opravljajo prevozne storitve z mestno železnico ali tramvajem v skladu z lagen (1997:734) om ansvar för viss kollektiv persontrafik in lagen (1990:1157) om järnvägssäkerhet.

- Javni ali zasebni subjekti, ki opravljajo prevozne storitve s trolejbusom ali avtobusom v skladu z lagen (1997:734) om ansvar för viss kollektiv persontrafik in yrkestrafiklagen (1998:490).

Združeno kraljestvo

- London Regional Transport

- London Underground Limited

- Transport for London

- Hčerinsko podjetje Transport for London v smislu člena 424(1) Greater London Authority Act 1999

- Strathclyde Passenger Transport Executive

- Greater Manchester Passenger Transport Executive

- Tyne and Wear Passenger Transport Executive

- Brighton Borough Council

- South Yorkshire Passenger Transport Executive

- South Yorkshire Supertram Limited

- Blackpool Transport Services Limited

- Conwy County Borough Council

- Subjekt, ki opravlja lokalne prevoze v Londonu, opredeljen v členu 179(1) Greater London Authority Act 1990 (avtobusni prevozi) v skladu s sporazumom, sklenjenim s Transport of London na podlagi člena 156(2) navedenega zakona ali v skladu s sporazumom o hčerinskih družbah v transportu, opredeljenih v členu 169 navedenega zakona.

- Northern Ireland Transport Holding Company

- Subjekt, ki ima licenco za opravljanje cestnih prevozov na podlagi člena 4(1) Transport Act (Northern Ireland) 1967 za opravljanje linijskih prevozov v okviru dovoljenja.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

NAROČNIKI V SEKTORJU POŠTNIH STORITEV

BELGIJA

De PostLa Poste

DANSKA

Post Danmark, jf. Lov nr. 569 om Post Danmark A/S of 6 June 2002.

NEMČIJA

—

GRČIJA

Ελληνικά Ταχυδρομεία ΕΛ.ΤΑ, ustanovljeno z uredbo z zakonsko močjo št. 496/70 in ki posluje v skladu z zakonom št. 2668/98 (ELTA)

ŠPANIJA

Correos y Telégrafos, S.A.

FRANCIJA

La Poste

IRSKA

An Post plc

ITALIJA

Poste Italiane S.p.A.

LUKSEMBURG

Entreprise des Postes et Télécommunications Luxembourg

NIZOZEMSKA

—

AVSTRIJA

Österreichische Post AG

PORTUGALSKA

CTT - Correios de Portugal

FINSKA

—

ŠVEDSKA

Posten Sverige AB

Posten Logistik AB

BLSI-I AB

DPD Nordic AB,

DPD Sverige AB

Falcon Air AB

Hultbergs Inrikes Transporter AB (HIT)

Posten Express AB

Posten Logistik AB

Postakeriet Sverige AB

SwedeGiro AB

TAB

ZDRUŽENO KRALJESTVO

—

--------------------------------------------------

PRILOGA VII

NAROČNIKI V SEKTORJIH ISKANJA IN ČRPANJA NAFTE ALI PLINA

Belgija

—

Danska

Subjekti v skladu z:

- Lov om Danmarks undergrund, glej prečiščeno besedilo zakona št. 526 z dne 11. junija 2002.

- Lov om kontinentalsoklen, glej prečiščeno besedilo zakona št. 182 z dne 1. maja 1979.

Nemčija

- Podjetja v skladu z Bundesberggesetz z dne 13. avgusta 1980.

Grčija

- "Ελληνικά Πετρέλαια Α.Ε.", pursuant to Law No 2593/98 για την αναδιοργάνωση της Δ.Ε.Π. Α.Ε. και των θυγατρικών της εταιρειών, το καταστατικό αυτής και άλλες διατάξεις.

Španija

- BG International Limited Quanum, Asesores & Consultores, S.A.

- Cambria Europe, Inc.

- CNWL oil (España), S.A.

- Compañía de investigación y explotaciones petrolíferas, S.A.

- Conoco limited.

- Eastern España, S.A.

- Enagas, S.A.

- España Canadá resources Inc.

- Fugro — Geoteam, S.A.

- Galioil, S.A.

- Hope petróleos, S.A.

- Locs oil compay of Spain, S.A.

- Medusa oil Ltd.

- Muphy Spain oil company

- Onempm España, S.A.

- Petroleum oil & gas España, S.A.

- Repsol Investigaciones petrolíferas, S.A.

- Sociedad de hidrocarburos de Euskadi, S.A.

- Taurus petroleum, AN.

- Teredo oil limited

- Unión Fenosa gas exploración y producción, S.A.

- Wintersahll, AG

- YCI España, L.C.

- Otras entidades que operan en virtud de la Ley 34/1998, de 7 de octubre, del Sector de hidrocarburos y su normativa de desarrollo.

Francija

- Subjekti, ki so zadolženi za iskanje in črpanje nafte ali plina v skladu s code minier in njegovimi izvedbenimi predpisi, zlasti odredbo št. 95-427 z dne 19. aprila 1995.

Irska

- Subjekti, ki se jim izda pooblastilo, licenco, dovoljenje ali podeli koncesijo za iskanje ali pridobivanje nafte in plina na podlagi naslednjih pravnih predpisov:

- Continental Shelf Act 1968

- Petroleum and Other Minerals Development Act 1960

- Licensing Terms for Offshore Oil and Gas Exploration and Development 1992

- Petroleum (Production) Act (NI) 1964.

Italija

- Subjekti, ki se jim izda pooblastilo, dovoljenje, licenco ali podeli koncesijo za iskanje ali pridobivanje nafte in plina ali za podzemno skladiščenje naravnega plina na podlagi naslednjih pravnih predpisov:

- zakona št. 136 z dne 10. februarja 1953;

- zakona št. 6 z dne 11. januarja 1957, spremenjenega z zakonom št. 613 z dne 21. julija 1967;

- zakona št. 9 z dne 9. januarja 1991;

- uredbe z zakonsko močjo št. 625 z dne 25. novembra 1996;

- zakona št. 170 z dne 26. aprila 1974, kakor je bil spremenjen z uredbo z zakonsko močjo št. 164 z dne 23. maja 2000.

Luksemburg

—

Nizozemska

- Subjekti v skladu Mijnbouwwet (z dne 1. januarja 2003).

Avstrija

- Subjekti, pooblaščeni za iskanje ali črpanje nafte ali plina v skladu z Mineralrohstoffgesetz, BGBl. I No 38/1999, kakor je bil spremenjen.

Portugalska

Subjekti v skladu z:

- uredbo z zakonsko močjo št. 109/94 z dne 26. aprila 1994 in Portraria (ministrska odredba) št. 790/94 z dne 5. septembra 1994;

- uredbo z zakonsko močjo št. 82/94 z dne 24. avgusta 1994 in Despacho (sklep) št. A-87/94 z dne 17. januarja 1994.

Finska

—

Švedska

- Subjekti, ki imajo koncesijo za iskanje ali izkoriščanje nafte ali plina v skladu z minerallagen (1991:45) ali imajo pooblastilo na podlagi lagen (1966:314) om kontinentalsockeln.

Združeno kraljestvo

- Subjekt, ki ima licenco ali ki lahko posluje kot da bi imelo licenco na podlagi Petroleum Act 1998.

- Subjekt, ki ima licenco na podlagi Petroleum (Production) Act (Northern Ireland) 1964.

--------------------------------------------------

PRILOGA VIII

NAROČNIKI V SEKTORJU ISKANJA IN IZKOPAVANJA PREMOGA IN DRUGIH TRDNIH GORIV

Belgija

—

Danska

- Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva v skladu s prečiščenim besedilom zakona št. 569 z dne 30. junija 1997.

Nemčija

- Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva v skladu z Bundesberggesetz z dne 13. avgusta 1980.

Grčija

- "Δημόσια Επιχείρηση Ηλεκτρισμού", ki išče ali izkopava premog ali druga trdna goriva v skladu z rudarskim zakonikom iz leta 1973, kakor je bil spremenjen z zakonom z dne 27. aprila 1976.

Španija

- Alto Bierzo, S.A.

- Antracitas de Arlanza, S.A.

- Antracitas de Gillon, S.A.

- Antracitas de La Granja, S.A.

- Antracitas de Tineo, S.A.

- Campomanes Hermanos, S.A.

- Carbones de Arlanza, S.A.

- Carbones de Linares, S.A.

- Carbones de Pedraforca, S.A.

- Carbones del Puerto, S.A.

- Carbones el Túnel, S.L.

- Carbones San Isidro y María, S.A.

- Carbonifera del Narcea, S.A.

- Compañia Minera Jove, S.A.

- Compañía General Minera de Teruel, S.A.

- Coto minero del Narcea, S.A.

- Coto minero del Sil, S.A.

- Empresa Nacional Carbonífera del Sur, S.A.

- Endesa, S.A.

- Gonzalez y Diez, S.A.

- Hijos de Baldomero García, S.A.

- Hullas del Coto Cortés, S.A.

- Hullera Vasco–leonesa, S.A.

- Hulleras del Norte, S.A.

- Industrial y Comercial Minera, S.A.

- La Carbonífera del Ebro, S.A.

- Lignitos de Meirama, S.A.

- Malaba, S.A.

- Mina Adelina, S.A.

- Mina Escobal, S.A.

- Mina La Camocha, S.A.

- Mina La Sierra, S.A.

- Mina Los Compadres, S.A.

- Minas de Navaleo, S.A.

- Minas del Principado, S.A.

- Minas de Valdeloso, S.A.

- Minas Escucha, S.A.

- Mina Mora primera bis, S.A.

- Minas y explotaciones industriales, S.A.

- Minas y ferrocarriles de Utrillas, S.A.

- Minera del Bajo Segre, S.A.

- Minera Martín Aznar, S.A.

- Minero Siderúrgica de Ponferrada, S.A.

- Muñoz Sole hermanos, S.A.

- Promotora de Minas de carbón, S.A.

- Sociedad Anónima Minera Catalano–aragonesa.

- Sociedad minera Santa Bárbara, S.A.

- Unión Minera del Norte, S.A.

- Union Minera Ebro Segre, S.A.

- Viloria Hermanos, S.A.

- Virgilio Riesco, S.A.

- Otras entidades que operan en virtud de la Ley 22/1973, de 21 de julio, de Minas y su normativa de desarrollo.

Francija

- Subjekti, ki iščejo ali izkopavajo premog ali druga trdna goriva v skladu s code minier in izvedbenimi predpisi na njegovi podlagi, zlasti z odredbo št. 95-427 z dne 19. aprila 1995.

Irska

- Bord na Mona plc., ki je bil ustanovljen in posluje v skladu s Turf Development Act 1946 to 1998.

Italija

- Carbosulcis S.p.A.

Luksemburg

—

Nizozemska

—

Avstrija

- Subjekti, pooblaščeni za iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv v skladu z Mineralrohstoffgesetz, BGBl. I No 38/1999, kakor je bil spremenjen.

Portugalska

- Empresa Nacional de Urânio.

Finska

- Subjekti, ki imajo posebno koncesijo za iskanje ali izkopavanje trdnih goriv v skladu z

(…).

Švedska

- Subjekti, ki imajo koncesijo za iskanje ali izkopavanje premoga ali drugih trdnih goriv na podlagi koncesije v skladu z minerallagen (1991:45) ali lagen (1985:620) om vissa torvfyndigheter ali subjekti, ki so dobili pooblastilo v skladu z lagen (1966:314) om kontinentalsockeln.

Združeno kraljestvo

- Subjekti z licenco (v smislu Coal Industry Act 1994)

- Department of Enterprise, Trade and Investment (Northern Ireland)

- Subjekt, ki ima licenco za iskanje, rudniški zakup, rudniško koncesijo ali dovoljenje za izkoriščanje, kot so opredeljeni s členom 57(1) Mineral Development Act (Northern Ireland) 1969

--------------------------------------------------

PRILOGA IX

NAROČNIKI S PODROČJA INFRASTRUKTURE V OBMORSKIH PRISTANIŠČIH ALI PRISTANIŠČIH NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH ALI INFRASTRUKTURE V DRUGIH TERMINALIH

Belgija

- Gemeentelijk Havenbedrijf van Antwerpen

- Havenbedrijf van Gent

- Maatschappij der Brugse Zeevaartinrichtigen

- Port autonome de Charleroi

- Port autonome de Namur

- Port autonome de Liège

- Port autonome du Centre et de l'Ouest

- Société régionale du Port de BruxellesGewestelijk Vennootschap van de Haven van Brussel

- Zeekanaal en Watergebonden Grondbeheer Vlaanderen

Danska

- Ports as defined in § 1 of lov nr. 326 om havne of 28 May 1999.

Nemčija

- Obmorska pristanišča, ki so v popolni ali delni lasti teritorialnih oblasti (Länder, Kreise, Gemeinden).

- Pristanišča v notranjosti, ki so predmet Hafenordnung v skladu z Wassergesetze der Länder.

Grčija

- "Οργανισμός Λιμένος Πειραιώς Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Π. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2688/99.

- "Οργανισμός Λιμένος Θεσσαλονίκης Aνώνυμη Εταιρία" ("Ο.Λ.Θ. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2688/99.

- "Οργανισμός Λιμένος Αλεξανδρούπολης Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Α. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Βόλου Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Β. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Ελευσίνας Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Ε. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Ηγουμενίτσας Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.ΗΓ. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Ηρακλείου Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Η. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Καβάλας Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Κ. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Κέρκυρας Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.ΚΕ. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Πατρών Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.ΠΑ. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Λαυρίου Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Λ. Α.Ε.") v skladu z zakonom 2932/01.

- "Οργανισμός Λιμένος Ραφήνας Ανώνυμη Εταιρεία" ("Ο.Λ.Ρ. Α.Ε") v skladu z zakonom 2932/01.

- Druga pristanišča, ki jih ureja predsedniška odredba št. 649/1977. (Εποπτεία, οργάνωση, λειτουργία και διοικητικός έλεγχος λιμένων).

Španija

- Ente público Puertos del Estado

- Autoridad Portuaria de Alicante

- Autoridad Portuaria de Almería — Motril

- Autoridad Portuaria de Avilés

- Autoridad Portuaria de la Bahía de Algeciras

- Autoridad Portuaria de la Bahía de Cádiz

- Autoridad Portuaria de Baleares

- Autoridad Portuaria de Barcelona

- Autoridad Portuaria de Bilbao

- Autoridad Portuaria de Cartagena

- Autoridad Portuaria de Castellón

- Autoridad Portuaria de Ceuta

- Autoridad Portuaria de Ferrol — San Cibrao

- Autoridad Portuaria de Gijón

- Autoridad Portuaria de Huelva

- Autoridad Portuaria de Las Palmas

- Autoridad Portuaria de Málaga

- Autoridad Portuaria de Marín y Ría de Pontevedra

- Autoridad Portuaria de Melilla

- Autoridad Portuaria de Pasajes

- Autoridad Portuaria de Santa Cruz de Tenerife

- Autoridad Portuaria de Santander

- Autoridad Portuaria de Sevilla

- Autoridad Portuaria de Tarragona

- Autoridad Portuaria de Valencia

- Autoridad Portuaria de Vigo

- Autoridad Portuaria de Villagarcía de Arousa

- Otras entidades Portuarias de las Comunidades Autónomas de Andalucía, Asturias, Baleares, Canarias, Cantabria, Cataluña, Galicia, Murcia, País Vasco y Valencia.

Francija

- Port autonome de Paris, ustanovljen v skladu z Loi 68/-917 relative au port autonome de Paris z dne 24. oktobra 1968.

- Port autonome de Strasbourg, ustanovljen v skladu s convention entre l'État et la ville de Strasbourg relative ŕ la construction du port rhénan de Strasbourg et ŕ l'exécution de travaux d'extension de ce port z dne 20. maja 1923, odobren z zakonom z dne 26. aprila 1924.

- Ports autonomes, ki delujejo v skladu s členi L 111—1 et seq. zakonika des ports maritimes.

- Ports non autonomes, ki delujejo v skladu s členi R 121—1 et seq. zakonika des ports maritimes.

- Pristanišča, s katerimi upravljajo regionalne oblasti ali delujejo v skladu s koncesijo, podeljeno s strani regionalnih oblasti (départements) v skladu s členom 6 zakona 83—663 z dne 22. julija 1993, ki dopolnjuje loi 83—8 du 7 janvier 1983 relative a la répartition de compétences entre les communes, départements et l'État z dne 7. januarja 1983.

- Voies navigables de France, državno podjetje, za katerega veljajo določbe člena 124 zakona št. 90—1168 z dne 29. decembra 1990, kakor je bil spremenjen.

Irska

- Pristanišča, ki delujejo v skladu s Harbour Acts 1946 do 2000.

- Port of Rosslare Harbour, ki deluje v skladu s Finguard and Rosslare Railways and Harbours Act 1899.

Italija

- Državna pristanišča in druga pristanišča, s katerimi upravlja Capitaneria di Porto v skladu s Codice della navigazione, kraljeva uredba št. 327 z dne 30. marca 1942.

- Avtonomna pristanišča (enti portuali), ustanovljena s posebnimi zakoni v skladu s členom 19 iz Codice della navigazione, kraljeva uredba št. 327 z dne 30. marca 1942.

Luksemburg

- Port de Mertert, ki je bilo ustanovljeno in deluje v skladu z loi relative a l'aménagement et a l'exploitation d'un port fluvial sur la Moselle z dne 22. julija 1963, kakor je bil spremenjen.

Nizozemska

- Naročniki na področju pomorskih pristanišč ali pristanišč na celinskih plovnih poteh ali drugih terminalskih kapacitet.

Avstrija

- Pristanišča na celinskih plovnih poteh, ki so v celoti ali delno v lasti Länder in/ali Gemeinden.

Portugalska

- APDL - Administraçao dos Portos do Douro e Leixoes, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 335/98 z dne 3. novembra 1998.

- APL - Administraçao do Porto de Lisboa, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 336/98 z dne 3. novembra 1998.

- APS — Administraçao do Porto de Sines, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 337/98 z dne 3. novembra 1998.

- A— PSS - Administraçao dos Portos de Setúbal e Sesimbra, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 338/98 z dne 3. novembra 1998.

- APA - Administraçao do Porto de Aveiro, S.A., v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 339/98 z dne 3. novembra 1998.

- IPN - Instituto Portuário do Norte, v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 242/99 z dne 28. junija 1999.

- ICP - Instituto Portuário do Centro, v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 243/99 z dne 28. junija 1999.

- IPS - Instituto Portuário do Sul, v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 244/99 z dne 28. junija 1999.

- IDN - Instituto da Navegabilidade do Douro, v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 138-A/97 z dne 3. junija 1997.

Finska

- Pristanišča, ki delujejo v skladu z

(955/1976) in pristanišča, ki deluje na podlagi licence v skladu s členom 3

(1156/1994).

- Saimaan kanavan hoitokuntFörvaltningsnämnden för Saima kanal.

Švedska

- Pristanišča in terminali v skladu z lagen (1983:293) om inrättande, utvidgning och avlysning av allmän farled och allmän hamn, the förordningen (1983:744) om trafiken paa Göta kanal.

Združeno kraljestvo

- Lokalna oblast, ki izkorišča geografsko območje zaradi zagotavljanja obmorskega pristanišča ali pristanišča za celinskih plovnih poteh ali druge terminalske zmogljivosti prevoznikom po morju ali celinskih plovnih poteh.

- Pristaniška oblast v smislu člena 57 Harbours Act 1964.

- British Waterways Board

- Pristaniška oblast, kakor je opredeljena s členom 38(1) Harbours Act (Northern Ireland) 1970

--------------------------------------------------

PRILOGA X

NAROČNIKI S PODROČJA LETALIŠKE INFRASTRUKTURE

Belgija

- Belgocontrol

- Brussels International Airport Company

- Luchthaven van Deurne

- Luchthaven van Oostende

- SA Brussels South Charleroi Airport

- SA Société de Développement et de Promotion de l'Aéroport de Bierset

Danska

- Letališča, ki delujejo na podlagi pooblastila v skladu s členom 55 (1) lov om luftfart, glej prečiščeno besedilo zakona št. 543 z dne 13. junija 2001.

Nemčija

- Letališča, kakor so opredeljena v členu 38 (2)(1) Luftverkehrs-Zulassungs-Ordnung z dne 19. junija 1964, kakor je bil nazadnje spremenjen 21. avgusta 2002.

Grčija

- "Υπηρεσία Πολιτικής Αεροπορίας" ("ΥΠΑ"), ki deluje v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 714/70, kakor je bila spremenjena z zakonom št. 1340/83; organizacijo družbe določba predsedniška odredba št. 56/89, kakor je bila pozneje spremenjena.

- Družba "Διεθνής Αερολιμένας Αθηνών" iz Spate, ki deluje v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 2338/95 "ίδρυση της εταιρείας "Διεθνής Αερολιμένας Αθηνών Α.Ε." έγκριση περιβαλλοντικών όρων και άλλες διατάξεις").

- "Φορείς Διαχείρισης" v skladu s predsedniško odredbo št. 158/02 "Ίδρυση, κατασκευή, εξοπλισμός, οργάνωση, διοίκηση, λειτουργία και εκμετάλλευση πολιτικών αερολιμένων από φυσικά πρόσωπα, νομικά πρόσωπα ιδιωτικού δικαίου και Οργανισμούς Τοπικής Αυτοδιοίκησης" (Uradni list Grčije A 137).

Španija

- Ente público Aeropuertos Espanoles y Navegación Aérea (AENA).

Francija

- Letališča, ki jih upravljajo državna podjetja v skladu s členi L. 251-1, L.260-1 in L.270-1 code de l'aviation civile.

- Letališča, ki delujejo na podlagi koncesije, ki jo je podelila država v skladu s členom R.223-2 code de l'aviation civile.

- Letališča, ki delujejo v skladu z arreté préfectoral portant autorisation d'occupation temporaire.

- Letališča, ki jih ustanovi organ oblasti in za katere velja convention as laid down in Article L. 221-1 of the code de l'aviation civile.

Irska

- Letališča v Dublinu, Corku in Shannonu, s katerimi upravlja

Aer RiantaIrish Airports.

- Letališča, ki delujejo na podlagi Public use License, podeljene v skladu z Irish Aviation Authority Act 1993, kakor je bil spremenjen z Air Navigation and Transport (Amendment) Act No1998, in na katerih redne zračne prevoze opravljajo zrakoplovi za javni prevoz potnikov, pošte ali tovora.

Italija

- AAAVTAG.

- Subjekti za upravljanje, ustanovljeni s posebnimi zakoni.

- Subjekti, ki upravljajo z letališko infrastrukturo na podlagi koncesije, podeljene v skladu s členom 694 v Codice della navigazione, kraljeva uredba št. 347 z dne 30. marca 1942.

- R.A.I. Registro Aeronautico Italiano.

Luksemburg

- Aéroport du Findel.

Nizozemska

- Letališča, ki delujejo v skladu s členi od 18 naprej Luchtvaartwet.

Avstrija

- Subjekti, ki so pooblaščeni za upravljanje z letališko infrastrukturo v skladu z Luftfahrtgesetz, BGBl. No 253/1957, kakor je bil spremenjen.

Portugalska

- ANA - Aeroportos de Portugal, S.A., ustanovljen v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 404/98 z dne 18. decembra 1998.

- NAV - Empresa Pública de Navegaçao Aérea de Portugal, E. P., ustanovljen v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 404/98 z dne 18. decembra 1998.

- ANAM - Aeroportos e Navegaçao Aérea da Madeira, S. A., ustanovljen v skladu z uredbo z zakonsko močjo št. 453/91 z dne 11. decembra 1991.

Finska

- Letališča, ki jih upravljajo

ali občinska ali javna podjetja v skladu z

(281/1995).

Švedska

- Letališča v javni lasti in ki jih upravljajo državna podjetja v skladu z luftfartslagen (1957:297).

- Letališča v zasebni lasti in ki jih upravljajo zasebna podjetja z operativno licenco v skladu z navedenim zakonom, če ta licenca ustreza merilom iz člena 2(3) direktive.

Združeno kraljestvo

- Lokalna oblast, ki izkorišča geografsko območje zaradi zagotavljanja letališke ali druge terminalske infrastrukture letalskim prevoznikom.

- Upravljavec letališča v smislu Airports Act 1986, za katerega pri upravljanju letališča velja ekonomska ureditev iz dela IV navedenega zakona.

- Upravljavec letališča v smislu Airports Act 1986, za katerega pri upravljanju letališča velja ekonomska ureditev iz dela IV navedenega zakona.

- Highland and Islands Airports Limited.

- Upravljavec letališča v smislu Airports (Northern Ireland) Order 1994.

--------------------------------------------------

PRILOGA XI

SEZNAM ZAKONODAJE SKUPNOSTI IZ ČLENA 30(3)

A. TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PLINA ALI TOPLOTE

Direktiva 98/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom [1]

B. PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

Direktiva 96/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. decembra 1996 o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo [2]

C. PROIZVODNJA, TRANSPORT ALI DISTRIBUCIJA PITNE VODE

—

D. NAROČNIKI S PODROČJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA

—

E. NAROČNIKI S PODROČJA MESTNEGA ŽELEZNIŠKEGA, TRAMVAJSKEGA, TROLEJBUSNEGA ALI AVTOBUSNEGA PROMETA

—

F. NAROČNIKI S PODROČJA POŠTNIH STORITEV

Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve [3]

G. ISKANJE IN ČRPANJE NAFTE ALI PLINA

Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 1994 o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov [4]

H. ISKANJE IN IZKOPAVANJE PREMOGA ALI DRUGIH TRDNIH GORIV

—

I. NAROČNIKI S PODROČJA INFRASTRUKTURE V OBMORSKIH PRISTANIŠČIH ALI PRISTANIŠČIH NA CELINSKIH PLOVNIH POTEH ALI INFRASTRUKTURE V DRUGIH TERMINALIH

—

J. NAROČNIKI S PODROČJA LETALIŠKE INFRASTRUKTURE

—

[1] UL L 204, 21.7.1998, str. 1.

[2] UL L 27, 30.1.1997, str. 20.

[3] UL L 15, 21.1.1998, str. 14. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/39/ES (UL L 176, 5.7.2002, str. 21).

[4] UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

--------------------------------------------------

PRILOGA XII

SEZNAM DEJAVNOSTI IZ ČLENA 1(2), (b) [1]

NACE |

PODROČJE F | GRADNJE | Referenčna številka CPV |

Oddelek | Skupina | Razred | Opis | Opombe |

45 | | | Področje gradnje | Ta oddelek zajema: gradnjo novih stavb in drugo novogradnjo, obnovo in splošna popravila | 45000000 |

45.1 | | Pripravljalna dela na gradbišču | | 45100000 |

45.11 | Rušitvena dela, odstranjevanje zemlje | Ta razred zajema: rušenje stavb in drugih objektovčiščenje gradbiščaodstranjevanje zemlje: izkopavanje, odlaganje, poravnavanje in izravnavanje gradbišča, kopanje jarkov, odstranjevanje skal, razstreljevanje itd.pripravo gradbišča za miniranje:odstranjevanje odvečnega materiala ter druge izboljšave in priprave krovnine in gradbiščaTa razred zajema tudi: osuševanje gradbiščaosuševanje kmetijskih in gozdnih površin | 45110000 |

45.12 | Preskusno vrtanje in izvrtavanje | Ta razred zajema: preskusno vrtanje, preskusno izvrtavanje in jedrovanje za gradbene, geofizične ali podobne nameneTa razred ne zajema: vrtanja za zemeljski plin in nafto ali vrtin za plin, glej 11.20vrtanja vodnjakov, glej 45.25vrtanja in kopanja jaškov, glej 45.25iskanja nafte in plina, geofizičnih, geoloških ter seizmičnih meritev, glej 74.20 | 45120000 |

45.2 | | Visoke in nizke gradnje | | 45200000 |

45.21 | Splošne visoke in nizke gradnje | Ta razred zajema: gradnjo vseh vrst stavbnizke gradnje:mostove, vključno z dvignjenimi avtocestami, viadukti, predori in podvozicevovode na dolge razdalje, komunikacijske in električne vodemestne cevovode, mestne komunikacijske in električne vodepomožne gradnjesestavljanje in postavljanje montažnih konstrukcij na gradbiščuTa razred ne zajema: storitvenih dejavnosti, povezanih s črpanjem nafte in plina, glej 11.20postavljanja pripravljenih montažnih konstrukcij iz materialov, ki jih proizvaja izvajalec sam, razen betona, glej oddelke 20, 26 in 28gradbenih del, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objekti, glej 45.23inštalacijskih del, glej 45.3zaključnih gradbenih del, glej 45.4arhitekturnih dejavnosti in dejavnosti nizke gradnje, glej 74.20upravljanja gradbenih projektov, 74.20 | 45210000 |

45.22 | Postavljanje strešnih kritin in ogrodij | Ta razred zajema: postavljanje strehpostavljanje strešnih kritinimpregniranje proti vlagi | 45220000 |

45.23 | Gradnja avtocest, cest, letališč in športnih objektov | Ta razred zajema: gradnjo avtocest, ulic, cest ter drugih avtomobilskih cest in pešpotigradnjo železnicgradnjo letaliških stezgradbena dela, razen stavb, v zvezi s stadioni, plavalnimi bazeni, telovadnicami, teniškimi igrišči, igrišči za golf in drugimi športnimi objektibarvanje oznak na cestnih površinah in parkiriščihTa razred ne zajema: pripravljalnega odstranjevanja zemlje 45.11 | 45230000 |

45.24 | Vodogradnja | Ta razred zajema gradnjo: vodnih poti, pristanišč in rečnih gradenj, turističnih pristanišč (marin), zapornic itd.nasipov in jezovpodvodno delo | 45240000 |

45.25 | Posebne in druge gradnje | Ta razred zajema: gradbene dejavnosti, specializirane za en vidik, skupen različnim vrstam struktur, za katere je potrebno posebno znanje ali opremagradnjo temeljev, vključno z zabijanjem pilotovvrtanje in gradnjo vodnjakov, vrtanje in kopanja jaškovmontažo jeklenih elementov, ki jih ne proizvaja izvajalec samukrivljanje jeklazidanje in tlakovanjepostavljanje in podiranje zidarskih ter delovnih odrov, vključno z najemom zidarskih in delovnih odrovgradnjo dimnikov in industrijskih pečiTa razred ne zajema: najema zidarskih odrov brez postavljanja in podiranja, glej 71.32 | 45250000 |

45.3 | | Inštalacijska dela | | 45300000 |

45.31 | Montaža električne napeljave | Ta razred zajema: montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje:električnih napeljavtelekomunikacijskih sistemovsistemov električnega ogrevanjaradijskih in televizijskih hišnih antenpožarnih alarmovprotivlomnih alarmnih sistemovdvigal in tekočih stopnicstrelovodov itd. | 45310000 |

45.32 | Izolacijska dela | Ta razred zajema: vgradnjo toplotne in zvočne izolacije ali izolacije proti tresljajemTa razred ne zajema: impregniranje proti vlagi, glej 45.22 | 45320000 |

45.33 | Kleparstvo, vodovodna, plinska, toplotna in zračna instalacija | Ta razred zajema: montažo, v stavbe ali druge projekte gradnje:kleparske in sanitarne oprema (opreme za vodovodno, plinsko, toplotno in zračno instalacijo)plinske napeljaveopreme in cevi za ogrevanje, prezračevanje, hlajenje ali klimatizacijosprinkler sistemeTa razred ne zajema: instalacije za sisteme električnega ogrevanja | 45330000 |

45.34 | Druga inštalacijska dela | Ta razred zajema: vgradnjo sistemov osvetlitve in signalizacije za ceste, železnice, letališča ter pristaniščamontažo napeljave in opreme, drugje neomenjene, v stavbe ali druge projekte gradnje: | 45340000 |

45.4 | | Zaključna gradbena dela | | 45400000 |

45.41 | Fasaderska in štukaterska dela | Ta razred zajema: nanašanje mavca ali štuka na notranje ali zunanje stene stavbe ali drugih projektov gradnje, vključno s povezanim materialom opažev | 45410000 |

45.42 | Stavbno mizarstvo | Ta razred zajema: vgradnjo vrat, oken, okvirjev za vrata in okna, opremljenih kuhinj, stopnic, opreme za trgovine in podobnega, ki jih ni proizvedel izvajalec sam in ki so iz lesa ali drugih materialovnotranja zaključna dela, kot so dela na stropu, lesenih stenskih oblogah, premičnih pregradah itd.Ta razred ne zajema: polaganje parketa in drugih talnih oblog, glej 45.43 | 45420000 |

45.43 | Stenske in talne obloge | Ta razred zajema: polaganje, obešanje ali vgraditev, v stavbe ali druge projekte gradnje:keramičnih, betonskih stenskih in talnih ploščic ali ploščic iz rezanega kamnaparketa in drugih talnih oblog preprog in linolejev, vključno z gumenimi ali plastičnimiteraco, marmornih, granitnih ali skrilastih tal ali stentapete | 45430000 |

45.44 | Barvanje in zasteklitev | Ta razred zajema: barvanje notranjosti in zunanjosti stavbbarvanje objektov nizke in visoke gradnjevgraditev stekla, ogledal itd.Ta razred ne zajema: vgraditve oken, glej 45.42 | 45440000 |

45.45 | Druga zaključna gradbena dela | Ta razred zajema: gradnjo zasebnih plavalnih bazenovčiščenje s paro, brizganje peska in podobne dejavnosti na zunanjosti stavb ter druga zaključna gradbena dela, drugje neomenjenaTa razred ne zajema: čiščenja notranjosti stavb in drugih objektov, glej 74.70 | 45450000 |

45.5 | | Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem | | 45500000 |

45.50 | Najem gradbene opreme in opreme za rušenje z izvajalcem | Ta razred ne zajema: najema gradbene opreme in opreme za rušenje brez izvajalca, glej 71.32 | 45500000 |

[1] V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in NACE se uporablja nomenklatura NACE.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIII

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILIH O JAVNIH NAROČILIH

A. ODPRTI POSTOPKI

1. Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.

2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo omejeno na podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba rezervirana za programe zaposlovanja invalidov.

3. Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je to primerno, je treba navesti, ali gre za okvirni sporazum ali za dinamični nakupovalni sistem).

Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature).

Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

4. Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve.

5. Za dobave blaga in gradenj:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature);

(b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago;

Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj;

(c) pogodbe za gradbena dela; podatki o namenu gradenj ali javnega naročila, kadar to vključuje tudi pripravo projektov.

6. Za storitve:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale;

(b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu ali drugem predpisu omejena na določen poklic;

(c) sklicevanje na zakon ali drug predpis;

(d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev.

7. Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant.

8. Roki za izvedbo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

9. (a) Naslov, na katerem se lahko zahteva razpisna dokumentacija;

(b) kjer je primerno, vrednost in plačilni pogoji za znesek, ki ga je treba plačati za pridobitev te dokumentacije.

10. (a) Zadnji dan za sprejemanje ponudb ali okvirnih ponudb pri dinamičnem nakupovalnem sistemu;

(b) naslov, na katerega jih je treba poslati;

(c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene.

11. (a) Kjer je to primerno, osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb;

(b) datum, ura in kraj odpiranja.

12. Kjer se to primerno, vsa zahtevana zavarovanja in garancije.

13. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo.

14. Kjer se to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

15. Zahtevani minimalni ekonomski in tehnični standardi za gospodarskega subjekta, ki mu je naročilo oddano.

16. Obdobje, v katerem je ponudnik dolžan zagotavljati veljavnost ponudbe.

17. Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

18. Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: "najnižja cena" ali "ekonomsko najugodnejša ponudba". Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah.

19. Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

20. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančne podatke o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

21. Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo.

22. Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

23. Drugi ustrezni podatki.

B. OMEJENI POSTOPKI

1. Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.

2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.

3. Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum).

Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature).

Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

4. Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve.

5. Za dobave blaga in gradenj:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature);

(b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago.

Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj;

(c) informacije o namenu gradnje ali naročila gradenj, če slednja vključuje tudi izdelavo projektov.

6. Za storitve:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale;

(b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu in drugih predpisih omejena na določen poklic;

(c) sklicevanje na zakon ali drug predpis;

(d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev.

7. Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant.

8. Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

9. Kjer je to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

10. (a) Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje;

(b) naslov, na katerega jih je treba poslati;

(c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene.

11. Zadnji rok za odpošiljanje povabil k oddaji ponudbe.

12. Kjer se to primerno, vsa zahtevana zavarovanja in garancije.

13. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo.

14. Podatki z zvezi s položajem gospodarskega subjekta in minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo.

15. Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: "najnižja cena" ali "ekonomsko najugodnejša ponudba". Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v razpisu.

16. Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

17. Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

18. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

19. Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo.

20. Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

21. Drugi ustrezni podatki.

C. POSTOPKI S POGAJANJI

1. Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.

2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.

3. Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve, kjer je primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum).

Kategorija storitve v smislu Priloge XVII A ali XVII B in opis (referenčna številka nomenklature).

Kjer je to primerno, navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

4. Kraj dobave, lokacija ali kraj opravljanja storitve.

5. Za dobave blaga in gradenj:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo (referenčna številka nomenklature), vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za blago, ki se bo dobavljalo, ali vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne značilnosti gradnje (referenčna številka nomenklature);

(b) navedba, ali se dobavitelji blaga lahko prijavijo na razpis za del blaga in/ali za vse potrebno blago.

Če je pri javnih naročilih gradenj gradnja ali javno naročilo nadalje razčlenjeno na posamezne sklope, vrstni red različnih sklopov po velikosti in možnost prijave na razpis za en sklop, več sklopov ali za vse skupaj;

(c) za pogodbe za gradbena dela: podatki o namenu gradenj ali javnega naročila, kadar to vključuje tudi pripravo projektov.

6. Za storitve:

(a) vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, vključno s kakršnimi koli možnostmi za poznejše dobave in po možnosti časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo. Pri dodatnih javnih naročilih tudi, če je to mogoče, časovna ocena poznejših javnih razpisov za storitve, ki se bodo zagotavljale;

(b) navedba, ali je izvedba storitve po zakonu in drugih predpisih omejena na določen poklic;

(c) sklicevanje na zakon ali drug predpis;

(d) navedba, ali morajo pravne osebe navesti imena in poklicno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve;

(e) navedba, ali se ponudniki storitve lahko prijavijo le za izvedbo dela zadevnih storitev.

7. Če je znano, navedba ali obstaja pooblastilo za predložitev variant.

8. Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

9. Kjer je to primerno, pravna oblika skupine gospodarskih subjektov, ki ji je naročilo oddano.

10. (a) Zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje;

(b) naslov, na katerega jih je treba poslati;

(c) jezik ali jezike, v katerih morajo biti sestavljene.

11. Kjer je primerno, kakršna koli obvezna zavarovanja in garancije.

12. Glavni pogoji v zvezi s financiranjem in plačilom in/ali sklici na ustrezne predpise, ki jih vsebujejo.

13. Podatki z zvezi s položajem gospodarskega subjekta in minimalni ekonomski in tehnični pogoji, ki se od njega zahtevajo.

14. Merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: "najnižja cena" ali "ekonomsko najugodnejša ponudba". Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali ne bodo navedena v povabilu za začetek pogajanj.

15. Kjer je to primerno, imena in naslovi gospodarskih subjektov, ki jih je naročnik že izbral.

16. Kjer je primerno, datum (datumi) prejšnjih objav v Uradnem listu Evropske unije.

17. Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

18. Kjer je to primerno, sklic na objavo periodičnega informativnega obvestila v Uradnem listu Evropske unije ali obvestila o objavi informativnega obvestila v profilu kupca, na katerega se naročilo nanaša.

19. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaks in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

20. Datum, ko so naročniki odposlali obvestilo.

21. Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

22. Drugi ustrezni podatki.

D. POENOSTAVLJENO OBVESTILO O NAROČILU PRI DINAMIČNEM NAKUPOVALNEM SISTEMU [1]

1. Država naročnika.

2. Ime in elektronski naslov naročnika.

3. Sklicevanje na objavo obvestila o dinamičnem nakupovalnem sistemu.

4. Elektronski naslov, na katerem so na voljo razpisna dokumentacija in dodatni dokumenti v zvezi z dinamičnim nakupovalnim sistemom.

5. Predmet naročila: opis v skladu z referenčno številko oziroma številkami nomenklature CPV in količina ali obseg naročila, ki se bo oddalo.

6. Rok za predložitev okvirnih ponudb.

[1] Za dostop do sistema, da bi lahko subjekti pozneje sodelovali v javnem razpisu za določeno naročilo.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIV

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O OBSTOJU POSTOPKA UGOTAVLJANJA USPOSOBLJENOSTI

1. Naročnikovo ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa.

2. Po potrebi navesti, če je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali če je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.

3. Namen sistema ugotavljanja usposobljenosti (opis blaga, storitev ali gradenj ali njihovih kategorij, ki se bodo dobavljale po tem sistemu – referenčna številka nomenklature).

4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati gospodarski subjekti za ugotovitev usposobljenosti po tem sistemu, in načini preverjanja vsakega od teh pogojev. Če so opisi teh pogojev in postopkov preverjanja obsežni in temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim gospodarskim subjektom, zadostujeta povzetek glavnih pogojev in postopkov ter sklic na to dokumentacijo.

5. Čas veljavnosti sistema ugotavljanja usposobljenosti in formalnosti za njegovo obnovitev.

6. Sklicevanje na dejstvo, da se obvestilo šteje kot javni razpis.

7. Naslov, kjer je mogoče dobiti nadaljnje informacije in dokumentacijo v zvezi s sistemom ugotavljanja usposobljenosti (če je drugačen od naslova, navedenega pod točko 1).

8. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

9. Če so znana, merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: "najnižja cena" ali "ekonomsko najugodnejša ponudba". Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali v povabilu za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj.

10. Drugi ustrezni podatki.

--------------------------------------------------

PRILOGA XV A

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V PERIODIČNEM INFORMATIVNEM OBVESTILU

I. POSTAVKE, KI JIH JE TREBA IZPOLNITI V VSAKEM PRIMERU

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa naročnika ali službe, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije.

2. (a) Za naročila blaga: vrsta in količina ali vrednost storitev ali proizvodov, ki se bodo dobavljali (referenčna številka oziroma številke nomenklature).

(b) Za naročila gradenj: vrsta in obseg storitev, ki se bodo zagotavljale, ter splošne lastnosti gradenj ali sklopov, ki se nanašajo na gradnjo (referenčna številka oziroma številke nomenklature).

(c) Za naročila storitev: predvidena celotna naročila v vsaki kategoriji storitev, naštetih v Prilogi XVII A (referenčna številka oziroma številke nomenklature).

3. Datum odpošiljanja obvestila ali odpošiljanja obvestila o objavi tega informativnega obvestila v profilu kupca.

4. Datum, ko Urad za uradne objave Evropskih skupnosti prejme obvestilo (priskrbeti ga mora omenjeni urad).

5. Drugi ustrezni podatki.

II. INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI, KADAR SE OBVESTILO UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA ALI ZA SKRAJŠANJE ROKOV ZA SPREJEM PONUDB

6. Sklicevanje na dejstvo, da morajo zainteresirani dobavitelji blaga naročnika seznaniti s svojim interesom za javno naročilo ali naročila.

7. Po potrebi navesti, ali je javno naročilo pridržano za podjetja za zaposlovanje invalidov ali je izvedba pridržana za programe zaposlovanja invalidov.

8. Rok za prejem prijav za povabilo k oddaji ponudb ali za začetek pogajanj.

9. Vrsta in količina blaga, ki se bo dobavljalo, ali splošne značilnosti gradenj ali kategorije storitev v smislu Priloge XVII A in opis z navedbo, ali je predviden okvirni sporazum (sporazumi), vključno z možnostmi za poznejše dobave in časovno oceno, kdaj se te možnosti lahko izvajajo, ter številom podaljšanj. Pri dodatnih javnih naročilih tudi časovna ocena poznejših javnih razpisov.

10. Navesti, ali so za nabavo, zakup, najem ali nakup na kredit ali kakršno koli njihovo kombinacijo potrebne ponudbe.

11. Roki za dobavo ali dokončanje ali trajanje javnega naročila storitev, in če je to mogoče, datum začetka.

12. Naslov, na katerega morajo zainteresirana podjetja v pisni obliki izraziti svoj interes.

Rok, do katerega je treba izraziti interes.

Jezik ali jeziki, v katerih se lahko predložijo kandidature ali ponudbe.

13. Ekonomski in tehnični pogoji ter finančne in tehnične garancije, ki se zahtevajo od dobaviteljev.

14. (a) Predvideni datum za začetek postopka oddaje naročila ali naročil (če je znan);

(b) vrsta postopka oddaje javnega naročila (omejeni ali s pogajanji);

(c) znesek in način plačila kakršne koli vsote, ki jo je treba plačati za pridobitev dokumentacije v zvezi s posvetovanjem.

15. Kjer je to primerno, posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila.

16. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

17. Če so znana, merila iz člena 55, ki jih je treba uporabljati pri oddaji naročil: "najnižja cena" ali "ekonomsko najugodnejša ponudba". Navesti je treba merila za ekonomsko najugodnejšo ponudbo in njihovo težo, ali, kjer je to primerno, njihovo zaporedje glede na pomembnost, če niso navedena v specifikacijah ali v povabilu za potrditev interesa iz člena 47(5) ali za oddajo ponudb ali za začetek pogajanj.

--------------------------------------------------

PRILOGA XV B

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O OBJAVI PERIODIČNEGA INFORMATIVNEGA OBVESTILA V PROFILU KUPCA, KADAR SE OBVESTILO NE UPORABLJA KOT SREDSTVO ZA OBJAVO JAVNEGA RAZPISA

1. Država naročnika.

2. Ime naročnika.

3. Internetni naslov "profila kupca" (URL)

4. Referenčna številka oziroma številke nomenklature CPV.

--------------------------------------------------

PRILOGA XVI

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O ODDAJI JAVNEGA NAROČILA

I. Informacije za objavo v Uradnem listu Evropske unije [1]

1. Ime in naslov naročnika.

2. Vrsta javnega naročila (blago, gradnje ali storitve in referenčna številka (številke) nomenklature; kjer je to primerno, navesti, ali gre za okvirni sporazum).

3. Vsaj kratek povzetek vrste in količine proizvodov, gradenj ali storitev, ki se zagotavljajo.

4. (a) Oblika javnega razpisa (obvestilo o obstoju postopka ugotavljanja usposobljenosti; periodično informativno obvestilo; javni razpis);

(b) sklic na objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije;

(c) če se javna naročila oddajo brez predhodnega javnega razpisa, navedba ustreznih določb člena 40(3) ali člena 32.

5. Postopek oddaje javnega naročila (odprti, omejeni ali s pogajanji).

6. Število prejetih ponudb.

7. Datum oddaje javnega naročila.

8. Plačana cena za ugodne nakupe v skladu s členom 40(3)(j).

9. Ime in naslov gospodarskih subjektov.

10. Navesti, kjer je to primerno, če je bilo ali je lahko javno naročilo oddano podizvajalcu.

11. Plačana cena ali najvišja in najnižja ponudba, ki sta se upoštevali pri oddaji javnega naročila.

12. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

13. Neobvezni podatki:

- vrednost in delež javnega naročila, ki je bil ali se lahko odstopi tretjim osebam v podizvajanje,

- merila za oddajo.

II. Informacije, ki niso namenjene za objavo

14. Število oddanih javnih naročil (kadar se eno naročilo razdeli na več dobaviteljev).

15. Vrednost vsakega oddanega javnega naročila.

16. Država porekla proizvoda ali storitve (s poreklom iz Skupnosti ali zunaj nje; če gre za slednje, razdeljeno po tretjih državah).

17. Katera merila za oddajo so bila uporabljena (ekonomsko najugodnejša ponudba; najnižja cena)?

18. Ali je bilo javno naročilo oddano ponudniku, ki je predložil variantno ponudbo, skladno s členom 36(1)?

19. So bile katere izmed ponudb izločene z utemeljitvijo, da so nenavadno nizke, skladno s členom 57(5)?

20. Datum, ko je naročnik odposlal obvestilo.

21. Pri javnih naročilih za storitve, naštete v Prilogi XVII B, strinjanje naročnika z objavo obvestila (člen 43(4)).

[1] Informacije pod postavkami 6, 9 in 11 se štejejo za informacije, ki niso namenjene za objavo, če bi po naročnikovem mnenju njihova objava lahko škodovala občutljivim komercialnim interesom.

--------------------------------------------------

PRILOGA XVII A [1]

STORITVE V SMISLU ČLENA 31

Kategorija št. | Opis | Referenčna št. CPC | Referenčna št. CPV |

1 | Storitve vzdrževanja in popravila | 6112, 6122, 633, 886 | od 50100000 do 50982000 (razen 50310000 do 50324200 in 50116510-9, 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0) |

2 | Storitve kopenskega transporta, vključno s storitvami oklepnih avtomobilov, kurirske storitve, razen prevoza pošte | 712 (razen 71235), 7512, 87 304 | Od 60112000-6 do 60129300-1 (razen 60121000 do 60121600, 60122200-1, 60122230-0) in od 64120000-3 do 64121200-2 |

3 | Storitve v zračnem prevozu potnikov in tovora, razen prevoza pošte | 73 (razen 7321) | Od 62100000-3 do 62300000-5 (razen 62121000-6, 62221000-7) |

4 | Kopenski in zračni prevoz pošte | 71235, 7321 | 60122200-1, 60122230-0 62121000-6, 62221000-7 |

5 | Telekomunikacijske storitve | 752 | Od 64200000-8 do 64228200-2, 72318000-7 in od 72530000-9 do 72532000-3 |

6 | Finančne storitve: (a)zavarovalniške storitve(b)bančne in investicijske storitve | ex 81, 812, 814 | Od 66100000-1 do 66430000-3 in od 67110000-1 do 67262000-1) |

7 | Računalniške in sorodne storitve | 84 | Od 50300000-8 do 50324200-4, Od 72100000-6 do 72591000-4 (razen 72318000-7 in od 72530000-9 do 72532000-3) |

8 | Raziskovalne in razvojne storitve | 85 | Od 73000000-2 do 73300000-5 (razen 73200000-4, 73210000-7, 7322000-0) |

9 | Računovodske, revizijske in knjigovodske storitve | 862 | Od 74121000-3 do 74121250-0 |

10 | Raziskovanje trga in javnega mnenja | 864 | Od 74130000-9 do 74133000-0, in 74423100-1, 74423110-4 |

11 | Poslovno svetovanje in sorodne storitve | 865, 866 | Od 73200000-4 do 73220000-0, od 74140000-2 do 74150000-5 (razen 74142200-8), in 74420000-9, 74421000-6, 74423000-0, 74423200-2, 74423210-5, 74871000-5, 93620000-0 |

12 | Arhitekturne storitve; inženirske storitve in integrirane inženirske storitve; urejanje naselij in krajine; sorodno znanstveno in tehnično svetovanje; tehnično preizkušanje in analiziranje | 867 | Od 74200000-1 do 74276400-8 in od 74310000-5 to 74323100-0 ter 74874000-6 |

13 | Oglaševalske storitve | 871 | Od 74400000-3 do 74422000-3 (razen 74420000-9 in 74421000-6) |

14 | Storitve čiščenja stavb in storitve upravljanja nepremičnin | 874, 82201 do 82206 | Od 70300000-4 do 70340000-6, in od 74710000-9 do 74760000-4 |

15 | Založniške in tiskarske storitve na honorarni ali pogodbeni podlagi | 88442 | Od 78000000-7 do 78400000-1 |

16 | Storitve pri ravnanju z odpadnimi vodami in odpadki; sanitarne in podobne storitve | 94 | Od 90100000-8 do 90320000-6, in 50190000-3, 50229000-6, 50243000-0 |

[1] V primeru različnih razlag nomenklatur CPV in CPC se uporablja nomenklatura CPC.

--------------------------------------------------

PRILOGA XVII B

STORITVE V SMISLU ČLENA 32

Kategorija št. | Opis | Referenčna št. CPC | Referenčna št. CPV |

17 | Storitve hotelov in restavracij | 64 | Od 55000000-0 do 55524000-9, in od 93400000-2 do 93411000-2 |

18 | Storitve prevoza po železnici | 711 | 60111000-9, in od 60121000-2 do 60121600-8 |

19 | Storitve prevoza po vodi | 72 | Od 61000000-5 do 61530000-9, in od 63370000-3 do 63372000-7 |

20 | Podporne in pomožne prevozne storitve | 74 | 62400000-6, 62440000-8, 62441000-5, 62450000-1, od 63000000-9 do 63600000-5 (razen 63370000-3, 63371000-0, 63372000-7), in 74322000-2, 93610000-7 |

21 | Pravne storitve | 861 | Od 74110000-3 do 74114000-1 |

22 | Storitve namestitve in oskrbe osebja | 872 | Od 74500000-4 do 74540000-6 (razen 74511000-4), in od 95000000-2 do 95140000-5 |

23 | Preiskovalne in varnostne storitve, z izjemo storitev oklepnih vozil | 873 (razen 87304) | Od 74600000-5 do 74620000-1 |

24 | Storitve s področja izobraževanja in poklicnega usposabljanja | 92 | Od 80100 000-5 do 80430 000-7 |

25 | Storitve zdravstva in socialnega skrbstva | 93 | 74511000-4, in od 85000000-9 do 85323000-9 (razen 85321000-5 in 85322000-2) |

26 | Storitve na področju rekreacije, kulture in športa | 96 | Od 74875000-3 do 74875200-5, in od 92000000-1 do 92622000-7 (razen 92230000-2) |

27 | Druge storitve | | |

--------------------------------------------------

PRILOGA XVIII

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O PROJEKTNEM NATEČAJU

1. Ime, naslov, elektronski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa naročnika in službe, od katere je mogoče dobiti dodatno dokumentacijo.

2. Opis projekta (Referenčna številka (številke) nomenklature).

3. Vrsta natečaja: odprti ali omejeni.

4. Pri odprtih natečajih: zadnji rok za sprejemanje projektov.

5. Pri omejenih natečajih:

(a) predvideno število ali obseg udeležencev;

(b) kjer je to primerno, imena že izbranih udeležencev;

(c) merila za izbor udeležencev;

(d) zadnji rok za sprejemanje prijav za sodelovanje.

6. Kjer je to primerno, navedba, ali je sodelovanje omejeno na določeno stroko.

7. Merila, ki se bodo uporabila pri vrednotenju projektov.

8. Kjer je to primerno, imena izbranih članov žirije.

9. Navedba, ali je odločitev žirije za naročnika zavezujoča.

10. Kjer je to primerno, število in vrednost nagrad.

11. Kjer je to primerno, podatki o plačilih vsem udeležencem.

12. Navedba, ali se prejemnikom nagrad lahko oddajo kakršna koli naročila, ki sledijo projektnemu natečaju.

13. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

14. Datum odpošiljanja obvestila.

15. Datum prejema obvestila na Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

16. Drugi ustrezni podatki.

--------------------------------------------------

PRILOGA XIX

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA NAVESTI V OBVESTILU O REZULTATIH PROJEKTNEGA NATEČAJA

1. Ime, naslov, telegrafski naslov, telefonska številka, številka teleksa in telefaksa naročnika.

2. Opis projekta (referenčna številka (številke) nomenklature).

3. Skupno število udeležencev.

4. Število tujih udeležencev.

5. Zmagovalec (zmagovalci) natečaja.

6. Kjer je to primerno, nagrada (nagrade).

7. Drugi podatki.

8. Sklic na obvestilo o natečaju.

9. Ime in naslov pritožbenega organa in, če je to primerno, postopki posredovanja. Natančni podatki o rokih za predložitev pritožb ali po potrebi ime, naslov, telefonska številka, številka telefaksa in elektronski naslov službe, od katere je te podatke mogoče pridobiti.

10. Datum odpošiljanja obvestila.

11. Datum prejema obvestila na Uradu za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA XX

ZNAČILNOSTI OBJAVE

1. Objava obvestil

(a) Obvestila iz členov 41, 42, 43 in 63 morajo naročniki poslati Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti v obliki, ki jo zahteva Direktiva Komisije 2001/78/ES z dne 13. septembra 2001 o spremembi Priloge IV k Direktivi Sveta 93/36/EGS, Prilog IV, V in VI k Direktivi Sveta 93/37/EGS, Prilog III in IV k Direktivi Sveta 92/50/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/52/ES, in Prilog XII do XV, XVII in XVIII k Direktivi Sveta 93/38/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/4/ES (Direktiva o uporabi standardnih obrazcev za objavo obvestil o javnih naročilih) [1] To obliko je treba uporabiti tudi za periodična informativna obvestila iz člena 41(1), ki se objavi v profilu kupca in so opisana v odstavku 2(b), kakor tudi za obvestila o taki objavi;

(b) obvestila iz členov 41, 42, 43 in 63 mora objaviti Urad za uradne objave Evropskih skupnosti ali naročniki v primeru periodičnega informativnega obvestila, ki se objavi v profilu kupca v skladu s členom 41(1).

Poleg tega lahko naročniki objavijo te informacije na internetu v "profilu kupca" v skladu s točko 2(b);

(c) Urad za uradne objave Evropskih skupnosti izda naročniku potrdilo iz člena 44(7).

2. Objava dopolnilnih ali dodatnih informacij

(a) Naročnike je treba spodbujati, da na internetu objavijo specifikacije in dodatne dokumente v celoti;

(b) profil kupca lahko vsebuje periodična informativna obvestila iz člena 41(1), informacije o javnih razpisih v teku, načrtovanih razpisih, oddanih naročilih, razveljavljenih postopkih ter vse uporabne splošne informacije, kot so kontaktna točka, številka telefona in telefaksa, poštni in elektronski naslov.

3. Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil

Oblika in postopki za elektronsko pošiljanje obvestil so na voljo na internetnem naslovu "http://simap.eu.int".

[1] UL L 285, 29.10.2001, str. 1 in UL L 214, 9.8.2002, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA XXI

OPREDELITEV NEKATERIH TEHNIČNIH SPECIFIKACIJ

Za namene te direktive:

1. (a) "tehnična specifikacija" v primeru javnih naročil storitev ali blaga pomeni specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane lastnosti proizvoda ali storitve, kot so kakovost, varstvo okolja, zahteve za konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, izvedbe, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;

(b) "tehnične specifikacije" v primeru javnih naročil gradenj pomenijo tehnične zahteve, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in ki določajo značilnosti materiala, proizvodov ali blaga ter omogočajo da se posamezen material, proizvod ali blago opiše na način, ki je skladen z namenom, za katerega ga je naročnik predvidel. Te tehnične zahteve vključujejo stopnje varnosti za okolje, zahteve v zvezi s konstrukcijo, namenjeno vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalidne osebe), ter ocenjevanje skladnosti, izvedbo, varnost ali dimenzije, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, simboli, preskušanjem in preskusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in uporabo nalepk, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami. Vsebujejo tudi pravila glede načrtovanja in izračuna stroškov, preskus, pregled in prevzemne pogoje za gradnje ter metode ali tehnike gradnje ter vse druge tehnične pogoje, ki jih sme predpisati naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi v zvezi z dokončanimi gradnjami in materiali ali sestavnimi deli, ki jih vključujejo;

2. "mednarodni standard" : standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,

"evropski standard" : standard, ki ga je sprejela evropska organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,

"nacionalni standard" : standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti;

3. "Evropsko tehnično soglasje" pomeni pozitivno tehnično oceno ustreznosti uporabe proizvoda na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za visoke gradnje kot so strukturne značilnosti proizvoda in določeni pogoji za uporabo. Evropsko tehnično soglasje izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen pooblasti država članica;

4. "Skupna tehnična specifikacija" pomeni tehnično specifikacijo, ki je sestavljena v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice in je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije;

5. "Tehnična referenca": tehnični referenčni material, ki ga sprejme evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov, po postopkih, prilagojenih glede na potrebe trga.

--------------------------------------------------

PRILOGA XXII

ZBIRNA TABELA ROKOV IZ ČLENA 45

Odprti postopki

Roki za prejem ponudb – razen periodičnega informativnega obvestila

Rok | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 7 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 7 |

52 | 45 | 47 | 40 | ne vpliva | ne vpliva |

Skupaj z objavo periodičnih informativnih obvestil

A: Rok na splošno | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 7 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 7 |

36 | 29 | 31 | 24 | ne vpliva | ne vpliva |

B: Minimalni rok | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 7 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 7 |

22 | 15 | 17 | 10 | Obdobje 10 dni se podaljša na 15 dni | Obdobje 17 dni se podaljša na 22 dni |

Omejeni postopek ali postopek s pogajanji

Rok za prejem prijave za sodelovanje:

Splošni rok | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |

37 | 30 | Se ne uporablja (n.u.) | n.u. | ne vpliva | n.u. |

Minimalni rok | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |

22 | 15 | n.u. | n.u. | ne vpliva | n.u. |

Minimalni rok | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |

15 | 8 | n.u. | n.u. | Obdobje 8 dni se podaljša na 15 dni | n.u. |

Rok za prejem ponudb

A: Rok na splošno | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |

24 | n.u. | 19 | n.u. | n.u. | ne vpliva |

B: Minimalni rok | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |

10 | n.u. | 5 | n.u. | n.u. | Obdobje 5 dni se podaljša na 10 dni |

C: Rok, določen z dogovorom | Elektronsko pošiljanje obvestila | Razpisna dokumentacija na voljo v elektronski obliki | Elektronsko pošiljanje plus razpisna dokumentacija v elektronski obliki | Vpliv na prvi pododstavek odstavka 8 | Vpliv na drugi pododstavek odstavka 8 |

| n.u. | n.u. | n.u. | n.u. | n.u. |

--------------------------------------------------

PRILOGA XXIII

DOLOČBE MEDNARODNEGA DELOVNEGA PRAVA V SMISLU ČLENA 59(4)

- Konvencija 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic,

- Konvencija 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja,

- Konvencija 29 o prisilnem ali obveznem delu,

- Konvencija 105 o odpravi prisilnega dela,

- Konvencija 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja,

- Konvencija 111 o diskriminaciji pri zaposlovanju in poklicih,

- Konvencija 100 o enakem nagrajevanju,

- Konvencija 182 o prepovedi najhujših oblik dela otrok.

--------------------------------------------------

PRILOGA XXIV

ZAHTEVE V ZVEZI Z OPREMO ZA ELEKTRONSKO SPREJEMANJE PONUDB, PRIJAV ZA SODELOVANJE, PRIJAV ZA UGOTAVLJANJE USPOSOBLJENOSTI TER NAČRTOV IN PROJEKTOV V NATEČAJIH

Oprema za elektronsko sprejemanje ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov v natečajih mora s tehničnimi sredstvi in ustreznimi postopki zagotavljati vsaj, da:

(a) so elektronski podpisi v zvezi s ponudbami, prijavami za sodelovanje, prijavami za ugotavljanje usposobljenosti ter posredovanjem načrtov in projektov usklajeni z nacionalnimi določbami, sprejetimi v skladu z Direktivo 1999/93/ES [1];

(b) se lahko natančno določita čas in datum prejetja ponudb, prijav za sodelovanje, prijav za ugotavljanje usposobljenosti ter načrtov in projektov;

(c) se lahko ustrezno zagotovi, da pred določenim rokom nihče nima dostopa do podatkov, poslanih v skladu s temi zahtevami;

(d) če je kršena prepoved tega dostopa, da se lahko ustrezno zagotovi, da se kršitev zlahka odkrije;

(e) samo pooblaščene osebe lahko določijo ali spremenijo datum odpiranja prejetih podatkov;

(f) se med različnimi fazami postopka ugotavljanja usposobljenosti, postopka oddaje naročila ali natečaja omogoči dostop do predloženih podatkov ali dela le-teh izključno ob hkratnem ukrepanju pooblaščenih oseb;

(g) hkratno ukrepanje pooblaščenih oseb mora omogočiti dostop do poslanih podatkov šele po predpisanem datumu;

(h) so podatki, prejeti in odprti v skladu s temi zahtevami, še naprej dostopni samo osebam, pooblaščenim, da se z njimi seznanijo.

[1] Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

--------------------------------------------------

PRILOGA XXV

ROKI ZA PRENOS IN IZVAJANJE

Direktiva | Roki za prenos | Roki za izvajanje |

93/38/EGS (UL L 199, 9. 8. 1993, str. 84) | 1.7.1994 | Španija: 1.1.1997; Grčija in Portugalska: 1.1.1998 |

98/4/ES (UL L 101, 1.4.1998, str. 1) | 16.2.1999 | Grčija in Portugalska: 16.2.2000 |

--------------------------------------------------

PRILOGA XXVI

KORELACIJSKA TABELA [1]

Ta direktiva | Direktiva 93/38/EGS | |

Člen 1(1) | Člen 1(1), prvi stavek | |

Člen 1(2)(a) | Člen 1(4), prvi stavek | Prilagojen |

Člen 1(2)(b), prvi stavek | Člen 1(4)(b), prvi stavek | Spremenjen |

Člen 1(2)(b), drugi stavek | Člen 14(10), drugi stavek | Prilagojen |

Člen 1(2)(c), prvi pododstavek | Člen 1 (4)(a) | Prilagojen |

Člen 1(2)(c), drugi pododstavek | | Nov |

Člen 1(2)(d), prvi pododstavek | Člen 1(4)(c), prvi del | Prilagojen |

Člen 1(2)(d), drugi pododstavek | Člen 1(4), drugi pododstavek | Prilagojen |

Člen 1(2)(d), tretji pododstavek | | Nov |

Člen 1(3)(a) | | Nov |

Člen 1(3)(b) | | Nov |

Člen 1(4) | Člen 1(5) | Prilagojen |

Člen 1(5) | | Nov |

Člen 1(6) | | Nov |

Člen 1(7), prvi odstavek | Člen 1(6) na koncu | Spremenjen |

Člen 1(7), drugi odstavek | | Nov |

Člen 1(7), tretji pododstavek | Člen 1(6), prvi stavek | Prilagojen |

Člen 1(8) | | Nov |

Člen 1(9), (a) do (c) | Člen 1(7) | Prilagojen |

Člen 1(9), (d) | člena 1(16), | Prilagojen |

Člen 1(10) | | Nov |

Člen 1(11) | | Nov |

Člen 1(12) | | Nov |

| Člen 1(14) in (15) | Črtan |

Člen 2(1)(a) | Člen 1(1) | |

Člen 2(1)(b) | Člen 1(2) | |

Člen 2(2) | Člen 2(1) | Prilagojen |

Člen 2(3) | Člen 2(3) | Spremenjen |

Člen 3(1) | Člen 2(2)(a)(iii) | Prilagojen |

Člen 3(2) | Člen 2(5)(b) | Prilagojen |

Člen 3(3) | Člen 2(2)(a)(ii) | Prilagojen |

Člen 3(4) | Člen 2(5)(a) | Prilagojen |

Člen 4(1) | Člen 2(2)(a)(i) | Prilagojen |

Člen 4(2) | Člen 6(2) | Prilagojen |

Člen 4(3) | Člen 2(5)(a) | Prilagojen |

Člen 5(1) | Člen 2(2)(c) | Spremenjen |

Člen 5(2) | Člen 2(4) | Spremenjen |

Člen 6 | | Nov |

Člen 7 | Člen 2(2)(b) | |

| Člen 2(2)(d) | Črtan |

Člen 8 | Člen 2(6) | Spremenjen |

Člen 9 | | Nov |

Člen 10 | Člen 4(2) | Spremenjen |

Člen 11(1), prvi pododstavek | Člen 33(2) | |

Člen 11(1), drugi pododstavek | Člen 33(3) | Spremenjen |

Člen 11(2) | Člen 33(1) | Spremenjen |

Člen 12 | Člen 42a | |

Člen 13(1) | Člen 4(3) | |

Člen 13(2) | Člen 4(4) | Spremenjen |

Člen 14 | Člen 5 | |

Člen 15 | | Nov |

Člen 16 | Člen 14(1) | Spremenjen |

Člen 17(1) | Člen 14(2) in (6) | Spremenjen |

Člen 17(2) | Člen 14(13) | Prilagojen |

Člen 17(3) | Člen 14(9) | Spremenjen |

Člen 17(4) | Člen 14(11) | Prilagojen |

Člen 17(5) | Člen 14(12) | Prilagojen |

Člen 17(6)(a), prvi pododstavek | Člen 14(10), tretji stavek | Spremenjen |

Člen 17(6)(a), drugi pododstavek | Člen 14(10), drugi pododstavek, drugi stavek | Prilagojen |

Člen 17(6)(a), tretji pododstavek | Člen 14(10), drugi pododstavek, tretji stavek | Spremenjen |

Člen 17(6)(b), prvi pododstavek | Člen 14(10), drugi pododstavek, prvi stavek | Spremenjen |

Člen 17(6)(b), drugi pododstavek | Člen 14(10), drugi pododstavek, drugi stavek | Prilagojen |

Člen 17(6)(b), tretji pododstavek | | Nov |

Člen 17(7) | Člen 14(7) | Spremenjen |

Člen 17(8) | Člen 14(8) | |

Člen 17(9) | Člen 14(4) | Spremenjen |

Člen 17(10) | Člen 14(3) | Spremenjen |

Člen 17(11) | Člen 14(5) | |

Člen 18 | | Nov |

Člen 19 | Člen 7 | |

Člen 20 | Člen 6(1) in (3) | Prilagojen |

Člen 21 | Člen 10 | |

Člen 22(a) | člen 12, 1 | Spremenjen |

Člen 22(b) | člen 12, 2 | |

Člen 22(c) | člen 12, 3 | |

Člen 23(1) | Člen 1(3) | |

Člen 23(2) | Člen 13(1), prvi pododstavek, točki (a) in (b) | Spremenjen |

Člen 23(3), prvi pododstavek, točka a | Člen 13(1), prvi pododstavek, na koncu | Spremenjen |

Člen 23, prvi pododstavek, točki b in c | | Nov |

Člen 23(3), drugi pododstavek | | Nov |

Člen 23(3), tretji pododstavek | Člen 13(1), drugi pododstavek | Spremenjen |

Člen 23(4)(a) | Člen 13(1), prvi pododstavek, točka b | Spremenjen |

Člen 23(4)(b) | | Nov |

Člen 23(4) na koncu | | Nov |

Člen 23 (5) | Člen 13(2) | Spremenjen |

Člen 24(a) | Člen 1(4), c, i | |

Člen 24(b) | Člen 1,(4),c, iii | |

Člen 24(c) | Člen 1(4), c, iv | Spremenjen |

Člen 24(d) | Člen 1(4), c, v | |

Člen 24(e) | Člen 1(4),c, vi | |

| Člen 1(4),c, ii in Priloga XVI A, opomba pod črto 2 | Črtan |

Člen 25 | Člen 11 | Spremenjen |

Člen 26(a) | Člen 9(1), a | Prilagojen |

Člen 26(b) | Člen 9(1), b | Prilagojen |

| Člen 9(2) | Črtan |

| Člen 3(1) | Črtan |

Člen 27 | Člen 3(2) | Spremenjen |

| Člen 3(3) do (5) | Črtan |

Člen 28 | | Nov |

Člen 29 | | Nov |

Člen 30 | | Nov |

| Člen 8 | Črtan |

Člen 31 | Člen 15 | Prilagojen |

Člen 32 | Člen 16 | |

Člen 33 | Člen 17 | |

Člen 34 | Člen 18 in člen 34(4) | Spremenjen |

Člen 35 | Člen 19 | Prilagojen |

Člen 36, odstavek 1 | Člen 34(3) | Spremenjen |

Člen 36(2) | | Nov |

Člen 37 | Člen 27 | Spremenjen |

Člen 38 | | Nov |

Člen 39(1) | Člen 29(1) | Spremenjen |

Člen 39(2) | Člen 29(2) | |

Člen 40(1) | Člen 4(1) | |

Člen 40(2) in (3) | Člen 20(1) in (2) | |

Člen 41(1), prvi pododstavek | Člen 22(1) | Spremenjen |

Člen 41(1), drugi do šesti pododstavek | | Nov |

Člen 41(2) | Člen 22(4) | |

Člen 41(3) | Člen 30(9) | Prilagojen |

Člen 42(1) | Člen 21(1) | |

Člen 42(2) | | Nov |

Člen 42(2)(a) in (b) | Člen 21(2), a in b | Prilagojen |

Člen 42(2)(c), prvi stavek | Člen 22(3), prvi stavek | |

Člen 42(2)(c), drugi stavek | Člen 22(3), drugi stavek | |

Člen 43(1) | Člen 24(1) | Spremenjen |

Člen 43(2) | Člen 24(2) | Prilagojen |

Člen 43(3) | Člen 24(3), prvi do tretji stavek | Prilagojen |

Člen 43(4) | Člen 24(3), četrti stavek | Prilagojen |

Člen 43(5) | Člen 24(4) | Prilagojen |

Člen 44(1) | | Nov |

Člen 44(2) | | Nov |

Člen 44(3), prvi pododstavek | | Nov |

Člen 44(3), drugi pododstavek, prvi stavek | Člen 25(3), prvi stavek | Spremenjen |

Člen 44(3), drugi pododstavek, drugi stavek | Člen 25(3), drugi stavek | Prilagojen |

Člen 44(4), prvi pododstavek | Člen 25(2) | Spremenjen |

Člen 44(4), drugi pododstavek | Člen 25(4) | |

Člen 44(5) | Člen 25(5) | Spremenjen |

Člen 44(6) | Člen 25(1) | |

Člen 44(7) | | Nov |

Člen 44(8) | | Nov |

| Člen 25(3), tretji stavek | Črtan |

Člen 45(1) | | Nov |

Člen 45(2) | Člen 26(1), prvi pododstavek, prvi stavek | |

Člen 45(3) | Člen 26(2) | Prilagojen |

Člen 45(4) | Člen 26(1), drugi in tretji stavek | Prilagojen |

Člen 45(5) do (8) | | Nov |

Člen 45(9) | Člen 28(3) | Spremenjen |

Člen 45(10) | | Nov |

Člen 46(1) | Člen 28(1) | Spremenjen |

Člen 46(2) | Člen 28(2) | Spremenjen |

Člen 47(1), prvi stavek | Člen 28(4), prvi stavek | |

Člen 47(1), drugi stavek, prva alinea | | Nov |

Člen 47(1), drugi stavek, druga alinea | Člen 28(4), drugi stavek | Spremenjen |

Člen 47(2) | | Nov |

Člen 47(3) | Člen 28(2) | Spremenjen |

Člen 47(4), a do d | Člen 28(4), a do d in f | Prilagojen |

| Člen 28(4)(f) | Črtan |

Člen 47(4)(e) | Člen 28(4), e | Spremenjen |

Člen 47(4)(f) | | Nov |

Člen 47(5), a do h | Člen 21(2), c | Prilagojen |

Člen 47(3), i | | Nov |

Člen 48(1) | Člen 28(6), prvi in drugi stavek, prva alinea | Spremenjen |

Člen 48(2) | | Nov |

Člen 48(3) | Člen 28(6), druga in četrta alinea | Spremenjen |

Člen 48(4) | | Nov |

Člen 48(5) | | Nov |

Člen 48(6) | Člen 28(5) | Spremenjen |

Člen 49(1) | Člen 41(3) | Spremenjen |

Člen 49(2), prvi pododstavek | Člen 41(4), prvi pododstavek | Spremenjen |

Člen 49(2), drugi pododstavek | Člen 41(2), drugi pododstavek | Prilagojen |

Člen 49(3) | Člen 30(4) | |

Člen 49(4) | Člen 30(6) | Spremenjen |

Člen 49(5) | Člen 30(8) | Spremenjen |

Člen 50(1) | Člen 41(1) | Spremenjen |

Člen 50(2) | Člen 41(2) | |

Člen 51 | | Nov |

Člen 52(1) | Člen 30(5) | Spremenjen |

Člen 52(2) | Člen 32 | Spremenjen |

Člen 52(3) | | Nov |

Člen 53(1) | Člen 30(1) | |

Člen 53(2) | Člen 30(2) | Spremenjen |

Člen 53(3) | | Nov |

Člen 53(4) | | Nov |

Člen 53(5) | | Nov |

Člen 53(6) | Člen 30(3) | |

Člen 53(7) | Člen 30(7) | |

Člen 53(8) | | Nov |

Člen 53(9) | Člen 21(3) | |

| Člen 21(5) | Črtan |

Člen 54(1) | | Nov |

Člen 54(2) | Člen 31(1) | |

Člen 54(3) | Člen 31(3) | Prilagojen |

Člen 54(4), prvi pododstavek | Člen 31(2) | Prilagojen |

Člen 54(4), drugi pododstavek | | Nov |

Člen 54(5) | | Nov |

Člen 54(6) | | |

Člen 55(1) | Člen 34(1) | |

Člen 55(2) | Člen 34(2) | Spremenjen |

| Člen 35(1) in (2) | Črtan |

Člen 56 | | Nov |

Člen 57(1) in (2) | Člen 34(5), prvi in drugi pododstavek | Spremenjen |

Člen 57(3) | Člen 34(5), tretji pododstavek | Spremenjen |

Člen 58(1) in (2) | Člen 36(1) in (2) | |

Člen 58(3) | Člen 36(3) in (4) | Prilagojen |

Člen 58(4) in (5) | Člen 36(5) in (6) | |

Člen 59(1), (2), (3), (5) in (6) | Člen 37 | Prilagojen |

Člen 59(4) | | Nov |

Člen 60(1) | Člen 23(3) | |

Člen 60(2) | Člen 23(4) | |

Člen 61(1) in (2) | Člen 23(1) in (2) | Spremenjen |

Člen 62(1) | Člen 6(1), člen 12 | Spremenjen |

Člen 62(2) | | Nov |

Člen 63(1), prvi pododstavek | Člen 21(4) | Spremenjen |

Člen 63(1), drugi pododstavek | Člen 24(1) in (2), drugi stavek | Prilagojen |

Člen 63(2) | Člen 25 | Spremenjen |

Člen 64 | | Nov |

Člen 65(1) | Člen 4(1) | Prilagojen |

Člen 65(2) | Člen 23(5) | |

Člen 65(3) | Člen 23(6), prvi pododstavek | |

Člen 66 | Člen 23(6), drugi pododstavek | Spremenjen |

Člen 67 | Člen 42 | Spremenjen |

| Člen 39 | Črtan |

Člen 68(1) | Člen 40(5) | Spremenjen |

Člen 68(2) | | Nov |

Člen 68(3) | | Nov |

Člen 69(1), prvi pododstavek | Člen 14(15), prvi stavek | Spremenjen |

Člen 69(1), drugi pododstavek | Člen 14(15), drugi stavek | Spremenjen |

Člen 69(2), prvi pododstavek | | Nov |

Člen 69(2), drugi pododstavek | Člen 14(14), prvi in drugi stavek | Spremenjen |

Člen 69(3) | Člen 14(14), tretji stavek, in (15), tretji stavek | Prilagojen |

Člen 70(1), točka a | Člen 40(1) | Spremenjen |

Člen 70(1), točka b | Člen 40(2) | Prilagojen |

Člen 70(1), točka c | Člen 40(3) | Spremenjen |

Člen 70(1), točka d | Člen 40(3) | Spremenjen |

Člen 70(1), točka e | | Nov |

Člen 70(1), točke f, g in h | | Nov |

Člen 70(1), točka i | Člen 40(2) in 42(2) | Prilagojen |

Člen 70(1), točka j | Člen 14(16) | Prilagojen |

| Člen 40(4) | Črtan |

| Člen 43 in člen 44 | Črtan |

Člen 71 | | Nov |

Člen 72 | | Nov |

Priloga I | Priloga III | Prilagojena |

Priloga II | Priloga II | Prilagojena |

Priloga III | Priloga I | Prilagojena |

Priloga IV | Priloga VI | Prilagojena |

Priloga V | Priloga VII | Prilagojena |

Priloga VI | | Nova |

Priloga VII | Priloga IV | Prilagojena |

Priloga VIII | Priloga V | Prilagojena |

Priloga IX | Priloga IX | Prilagojena |

Priloga X | Priloga VIII | Prilagojena |

Priloga XI | | Nova |

Priloga XII | Priloga XI | Prilagojena |

Priloga XIII, A do C | Priloga XII | Spremenjena |

Priloga XIII D | | Nova |

Priloga XIV | Priloga XIII | Spremenjena |

Priloga XV, A | Priloga XIV | Spremenjena |

Priloga XV, B | | Nova |

Priloga XVI | Priloga XV | Spremenjena |

Priloga XVII A | Priloga XVI A | Spremenjena |

Priloga XVII B | Priloga XVI B | Prilagojena |

Prilogi XVIII in XIX | Prilogi XVII in XVIII | Spremenjena |

Priloga XX, točka 1, a | | Nova |

Priloga XX, točka 1.b | Člen 25(2) | Spremenjena |

Priloga XX, točka 1.c | | Nova |

Priloga XX, točki 2 in 3 | | Novi |

Priloga XXI, točka 1 | Člen 1(8) | Spremenjena |

Priloga XXI, točka 2, prvi stavek | Člen 1(9) | Prilagojena |

Priloga XXI, točka 2, prva alinea | | Nova |

Priloga XXI, točka 2, druga alinea | Člen 1(10) | Spremenjena |

Priloga XXI, točka 2, tretja alinea | | Nova |

Priloga XXI, točka 3 | Člen 1(12) | Spremenjena |

Priloga XXI, točka 4 | Člen 1(11) | |

| Člen 1(13) | Črtan |

Priloga XXII | | Nova |

Priloga XXIII | | |

Priloga XXIV | | Nova |

Priloga XXV | | Nova |

Priloga XXVI | | Nova |

[1] "Prilagojen" pomeni, da je bilo besedilo preoblikovano, ne da bi se spremenil obseg razveljavljene direktive. Spremembe obsega določb razveljavljene direktive so označene z besedo "Spremenjen".

--------------------------------------------------