ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 128(4) Pogodbe,

PRIPOROČA, da države članice prejmejo ukrepe, ki se nanašajo posebej nanje in ki so navedeni v Prilogi. To priporočilo nadomešča Priporočilo Sveta z dne 22. julija 2003.

PRILOGA

SPECIFIČNA PRIPOROČILA IN PREDNOSTNE NALOGE ZA POSAMEZNE DRŽAVE

Najnujnejše vprašanje, ki se ga je treba lotiti, je, kako ustvariti številnejša in boljša delovna mesta. V smislu splošne strategije zaposlovanja je pomladni Evropski svet poudaril, da bi se države članice nujno morale ukvarjati s štirimi posebnimi izzivi: prilagodljivostjo, pritegnitvijo več ljudi na trg dela, izboljšanjem kakovosti zaposlitve in vlaganjem v človeški kapital. Evropski svet tudi poudarja, da morata podpora in zagovarjanje sprememb seči dlje od ravni vlad. Za zagotovitev te podpore je Evropski svet države članice pozval, da oblikujejo reformska partnerstva, ki bodo vključevala socialne partnerje, civilno družbo in organe oblasti, skladno z nacionalno ureditvijo in tradicijami.

Ključna sporočila Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in potrošniške zadeve, ki potrjujejo oceno Delovne skupine za zaposlovanje ter analizo izvajanja smernic in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju, kažejo, da bi morale države članice in socialni partnerji nujno dati prednost:

—	večji prilagodljivosti delavcev in podjetij, med drugim s spodbujanjem prožnosti skupaj z varnostjo na trgu dela; s posodobitvijo in razširitvijo koncepta varnosti zaposlitve; s čim večjim povečanjem števila novih delovnih mest in povečanjem produktivnosti,

—

privabljanju več ljudi, da vstopijo na trg dela in ostanejo na njem: tako da delo postane realna možnost za vse, med drugim z oblikovanjem celovitih strategij aktivnega staranja; z nadaljnjim razvojem politik za večjo udeležbo na trgu dela; s krepitvijo aktivnih politik trga dela, s storitvami po meri posameznika za vse iskalce zaposlitve; z uresničevanjem politik, ki se ravnajo po načelu, „da se delo izplača“, s finančnimi in nefinančnimi spodbudami,

—

večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje, med drugim z delitvijo stroškov in odgovornosti med organi oblasti, podjetji in posamezniki; s širitvijo možnosti usposabljanja, zlasti za tiste, ki pomoč najbolj potrebujejo, kot so nizko kvalificirani in starejši delavci,

—

zagotavljanju učinkovitega izvajanja reform prek boljšega upravljanja, med drugim z vzpostavljanjem reformskih partnerstev za pridobitev podpore in sodelovanja socialnih partnerjev ter različnih interesnih skupin; kadar je to mogoče, z določitvijo ciljev, ki odražajo cilje, zastavljene na evropski ravni, in zagotovitvijo učinkovite uporabe javnih sredstev; s spodbujanjem vloge nacionalnih akcijskih načrtov in njihove vse večje opaznosti; s krepitvijo vloge priporočil za posamezne države in razvijanjem učinkovitejšega medsebojnega učenja.

V tem okviru so priporočila in prednostne naloge za posamezne države oblikovani, kot sledi:

PRIPOROČILA ZA POSAMEZNE DRŽAVE

BELGIJA

Kljub pozitivnim trendom po letu 1997 ostaja stopnja zaposlenosti v Belgiji precej pod povprečjem EU in daleč pod lizbonskimi cilji. Stopnja zaposlenosti je pri starejših delavcih med najnižjimi v EU 25. Stopnja zaposlenosti pri osebah brez belgijskega državljanstva je presenetljivo nizka. Po več letih stalnega padanja je brezposelnost začela naraščati. Udeležba odraslih pri izobraževanju in usposabljanju ne narašča.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje ter analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Belgija nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	bolje predvideti in spremljati prestrukturiranje podjetij, zlasti pri kolektivnih presežkih,

—	nadalje znižati neplačne stroške dela, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, ob zaščiti konsolidacije proračuna,

—	povečati sodelovanje med regionalnimi zavodi za zaposlovanje in s tem spodbuditi mobilnost med regijami.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	pregledati davčni sistem in sistem prejemkov, da bi lahko odstranili obstoječe pasti brezposelnosti in zagotovili ustrezne spodbude za aktivno iskanje zaposlitve z revizijo pogojev za prejemke,

—	povečati pokritost brezposelnih odraslih, prikrajšane mladine in priseljencev z ukrepi zavodov za zaposlovanje,

—	opredeliti celovito strategijo aktivnega staranja, dostop do stalnega usposabljanja, spodbujanje prožnega delovnega okolja in učinkovitega iskanja zaposlitve pri starejših brezposelnih delavcih, vključno z odločnim zmanjšanjem programov predčasnega upokojevanja.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	ukrepati, da bi zmanjšali predčasno prenehanje šolanja,

—	spremljati najnovejše sporazume med strokami, da bi povečali udeležbo delavcev pri usposabljanju, predvsem nizko kvalificiranih.

DANSKA

Stopnje zaposlenosti na Danskem so precej višje od lizbonskih zaposlitvenih ciljev, vključno s tistimi pri ženskah in starejših delavcih. Kljub nedavnim povečanjem, ki so zlasti prizadela diplomirane osebe in poslabšujejo dolgotrajno brezposelnost, ostaja brezposelnost sorazmerno nizka. Glede na visoko stopnjo zaposlenosti je ključna prednostna naloga Danske, da dolgoročno zagotovi ustrezno ponudbo delovne sile.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje ter analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Danska nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	nadalje zniževati splošno davčno obremenitev dela, ob zaščiti konsolidacije proračuna.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	izvajati celovito strategijo aktivnega staranja, vključno z odpravo spodbud za predčasno upokojevanje, kadar je to primerno,

—	pregledati davčni sistem in sistem prejemkov, da bi lahko zmanjšali mejne davčne stopnje in zvišali spodbude za delo pri skupinah oseb z nizkimi dohodki, vključno z brezposelnimi in neaktivnimi,

—	spremljati vpliv nedavnih reform pri vključevanju priseljencev na trg dela, zlasti prizadevanj za pridobitev potrebnih osnovnih znanj, ki se zahtevajo za izpolnitev pogojev za zaposlitev.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	spremljati trende pri poklicnem usposabljanju glede na nedavna povečanja plačil za usposabljanje.

NEMČIJA

Stopnja zaposlenosti v Nemčiji je višja od povprečne v EU, vendar še vedno daleč pod lizbonskimi cilji. Stopnja zaposlenosti pri starejših delavcih zaostaja, stopnja zaposlenosti pri ženskah pa je višja od povprečne v EU, a ne narašča. Medtem ko je uspešnost po regijah različna, je na nemški trg dela na splošno ugodno vplivala gospodarska rast v EU med letoma 1997 in 2000. V naslednjih letih se je zaposlenost zmanjševala, medtem ko je brezposelnost naraščala. Brezposelnost in zlasti dolgotrajna brezposelnost ostajata med najvišjima v EU. Še vedno obstajajo občutne regionalne neenakosti med vzhodnimi in zahodnimi deli države.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje ter analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Nemčija nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	spremeniti financiranje sistemov socialne zaščite, da bi znižali neplačne stroške dela, ob zaščiti konsolidacije proračuna,

—

spodbujati socialne partnerje, da prevzamejo odgovornost za stalno proučevanje lokalnih, regionalnih in sektorskih razlik v produktivnosti in razmerah na trgu dela glede določitve plač, ter si prizadevati za nadaljnji napredek glede prilagodljivega delovnega časa in zagotovitev usposabljanja, na primer z računi za usposabljanje (glej Širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti, smernica 5),

—	spodbujati razvoj malih in srednje velikih podjetij (MSP), predvsem s preprostejšo ureditvijo in boljšim dostopom do financiranja; krepiti podjetniško kulturo, posebno v vzhodnem delu države.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

nadaljevati reformo davčnega sistema in sistema socialnih prejemkov ter tako zagotoviti zadostne spodbude za nastop dela; pozorno spremljati in ocenjevati reformo Hartz in druge reforme trga dela ter s tem zagotoviti neprestano povečevanje učinkovitosti javnih zavodov za zaposlovanje pri podpori brezposelnim,

—

pregledati možne davčne zavore za udeležbo žensk na trgu dela; povečati zmogljivosti varstvenih ustanov za otroke, zlasti v zahodnih deželah, in izboljšati usklajenost šolskih urnikov z delovnikom; spodbujati socialne partnerje, da prevzamejo svojo obveznost za občutno zmanjšanje razlike med spoloma pri plačah,

—	nadalje razviti celovito strategijo aktivnega staranja, kar bi zagotovilo, da bi osebe delale dlje, zlasti po 60. letu starosti; spodbujati delo s krajšim delovnim časom pri moških in povečati dostop do usposabljanja za starejše delavce,

—	krepiti prizadevanja za vključitev priseljencev.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	izboljšati stopnjo izobrazbe delovne sile in okrepiti spodbude za povečanje udeležbe pri vseživljenjskem učenju, zlasti za nizko kvalificirane delavce, zaposlene v malih in srednje velikih podjetjih ter starejše delavce,

—	nadaljevati posodabljanje dualnega sistema; zmanjšati predčasno prenehanje šolanja.

GRČIJA

Čeprav se je v Grčiji nedavno povečalo število novih delovnih mest, je stopnja zaposlenosti ena najnižjih v EU, zlasti pri ženskah, stopnja brezposelnosti pa je padajoča, a visoka. Mnogo je neprijavljenega dela. Delovna storilnost se je zelo povečala, vendar ostaja na nizki stopnji. Udeležba odraslih pri usposabljanju tudi ostaja posebno nizka, zlasti ob nizki stopnji pridobljene izobrazbe prebivalcev v starosti, ko so delovno sposobni. Zadnja leta je povečano priseljevanje pripomoglo k ponudbi delovne sile.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje ter analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Grčija nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	v celoti izvesti dogovorjeni sveženj reform trga dela; nadalje povečati privlačnost dela s krajšim delovnim časom in razviti agencije za začasno delo, ki bi povečale raznolikost ureditve dela,

—	zmanjšati neplačne stroške dela, ob zaščiti konsolidacije proračuna; storiti več za spremembo neprijavljenega dela v redno zaposlitev z večjo privlačnostjo standardnih in nestandardnih pogodb za delodajalce in delojemalce ter krepitvijo zmogljivosti pregona,

—	spodbujati poslovno okolje, ki bi bilo bolj naklonjeno zaposlovanju.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	odločneje ukrepati za povečanje ravni in učinkovitosti aktivne politike trga dela, da bi pokrili večji delež neaktivnih in brezposelnih,

—	pospešiti razvoj učinkovitih zavodov za zaposlovanje, ki ponujajo preventivne storitve in storitve po meri posameznika v vsej državi; nadgraditi sisteme statističnega spremljanja,

—	nadalje povečevati spodbude za udeležbo žensk na trgu dela, tudi z zaposlitvijo s krajšim delovnim časom; povečati ponudbo in dostopnost varstvenih ustanov za otroke in druge odvisne osebe,

—	opredeliti celovito strategijo aktivnega staranja z zagotovitvijo prožne ureditve dela, spodbud za starejše delavce, da bi dlje ostali zaposleni, in podpore za razvijanje znanj.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	zmanjšati predčasno prenehanje šolanja in krepiti povezanost terciarnega izobraževanja s trgom dela,

—	spremeniti spodbude za spodbujanje vseživljenjskega učenja in večjo udeležbo pri usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane in priseljence.

ŠPANIJA

Med letoma 1997 in 2002 se je od vseh držav članic v Španiji najbolj povečala stopnja zaposlenosti in najbolj zmanjšala stopnja brezposelnosti. Vendar brezposelnost ostaja precej nad povprečjem EU, medtem ko stopnja zaposlenosti ostaja precej pod njim. Zaradi zelo različne uspešnosti po regijah ostaja prednostna naloga reševanje regionalnih neenakosti. Udeležba žensk in stopnja zaposlenosti pri starejših delavcih ostajata posebno nizki. Poleg tega je posebno velik delež ljudi (približno tretjina vseh delavcev), ki so še vedno zaposleni po pogodbi za določen čas. Delovna storilnost, splošna raven pridobljene izobrazbe in udeležba odraslih pri usposabljanju ostajajo posebno nizke. Zadnja leta je povečano priseljevanje pripomoglo k ponudbi delovne sile.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje ter analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Španija nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	spodbujati posodobitev organizacije dela za večjo produktivnost in kakovost dela,

—

spremeniti regulativni okvir tako, da bi bile pogodbe za nedoločen čas privlačnejše za delodajalce in da bi odvračal od uporabe pogodb za določen čas, s čimer bi preprečili členitev trga dela; narediti začasno delo prek agencij privlačnejše za delavce; odstraniti ovire za delo s krajšim delovnim časom,

—	uporabiti možnosti diferenciacije plač glede na razvoj produktivnosti na lokalni, regionalni in sektorski ravni (glej Širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti, smernica 5).

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	povečati spodbude za udeležbo žensk na trgu dela; povečati ponudbo in dostopnost varstvenih ustanov za otroke in druge odvisne osebe,

—

zagotoviti večji dostop do aktivnih ukrepov trga dela za prikrajšane osebe, zlasti mladino, invalide, priseljence in dolgotrajno brezposelne; končati posodobitev javnih zavodov za zaposlovanje, vključno s sistemom statističnega spremljanja; okrepiti usklajevanje med regionalnimi zavodi za zaposlovanje; obravnavati preostale ovire za geografsko mobilnost,

—	opredeliti celovito strategijo aktivnega staranja z zagotovitvijo prožne ureditve dela, spodbud za starejše delavce, da bi dlje ostali zaposleni in se usposabljali.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	zmanjšati predčasno prenehanje šolanja in zagotoviti kakovost in povezanost terciarnega izobraževanja s trgom dela,

—	krepiti spodbude za vseživljenjsko učenje, zato da bi povečali udeležbo, zlasti za nizko kvalificirane.

FRANCIJA

Splošna stopnja zaposlenosti v Franciji je pod povprečjem EU. Stopnja zaposlenosti je pri starejših delavcih (55–64 let) med najnižjimi v EU. Brezposelnost se je zelo znižala med letoma 1997 in 2000, vendar je z upočasnjeno gospodarsko rastjo ponovno narasla. Brezposelnost ostaja med najvišjimi v EU in je posebno visoka pri mladini (15–24 let). Stopnja zaposlenosti pri osebah brez francoskega državljanstva je zelo nizka, posebno pri ženskah. Delež pogodb za določen čas še naprej presega povprečje EU 15, medtem ko udeležba odraslih pri izobraževanju in usposabljanju ostaja tik pod povprečjem.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje ter analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Francija nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	olajšati prehod zaposlenih po pogodbi za določen čas na stalno zaposlitev, da bi se tako izognili členitvi trga dela in povečali možnosti za obstoj in napredovanje na trgu dela,

—	razviti učinkovitejši sistem predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja,

—	spodbuditi podjetjem naklonjeno okolje za razvoj malih in srednje velikih podjetij ter spremljati napredek pri povečevanju števila na novo ustanovljenih podjetij.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	spremljati vpliv pokojninske reforme na starost ob upokojitvi in razviti celovito strategijo aktivnega staranja, da bi starejši delavci ostali zaposleni dlje časa, s prilagajanjem delovnih razmer, večjim dostopom do usposabljanja in z odločnim zmanjšanjem programov predčasnega upokojevanja,

—	izboljšati usklajenost zavodov za zaposlovanje, da bi okrepili zagotovitev storitev po meri posameznika; izgraditi učinkovite poti za delo in usposabljanje za brezposelno mladino in priseljence, posebno ženske,

—	zagotoviti pravilno vrednotenje nedavne reforme sistema zavarovanja za primer brezposelnosti in zagotoviti, da ga spremljajo ustrezne zahteve in uspešno iskanje zaposlitve.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	zagotoviti, da bo rezultat sporazuma socialnih partnerjev o poklicnem usposabljanju in zakona o usposabljanju v celotnem delovnem obdobju povečanje deleža prebivalstva, ki se udeležuje usposabljanja, predvsem nizko kvalificiranih delavcev v malih in srednje velikih podjetjih,

—	zmanjšati predčasno prenehanje šolanja; olajšati in spodbuditi širši in lažji dostop do vajeništva.

IRSKA

Irska je po letu 1997 dosegla zelo velik napredek glede zaposlovanja in produktivnosti. Celotna stopnja zaposlenosti je narasla s 56,1 % na 65,3 %, medtem ko je brezposelnost padla za skoraj dve tretjini in dolgotrajna brezposelnost s 5,6 % na 1,3 %. Povečal se je delež žensk v delovni sili, vendar je še vedno velika razlika med stopnjami zaposlenosti pri ženskah in moških, kakor tudi velika razlika med spoloma pri plačah. Pomanjkanje delovne sile ostaja odprto vprašanje, čeprav ga blaži povečano priseljevanje. Pomemben dejavnik uspeha Irske je njena zmožnost, da privabi neposredne tuje naložbe. Med najpomembnejšimi dejavniki so tudi socialni partnerji, davčni sistem, dobro regulativno okolje in vlaganje v človeški kapital.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Irska nujno dati prednost:

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	povečati dostop do aktivnih ukrepov trga dela za večji delež brezposelnih in neaktivnih prebivalcev ter zagotoviti njihovo učinkovitost,

—	povečati obseg in dostopnost varstvenih ustanov za otroke ter takoj ukrepati za odpravo vzrokov za razlike med spoloma pri plačah.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	izvajati skladno strategijo vseživljenjskega učenja, da bi zmanjšali predčasno prenehanje šolanja in povečali udeležbo pri usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane delavce in starejše delavce.

ITALIJA

Kljub slabim gospodarskim razmeram je rast zaposlovanja še naprej pozitivna in potrjuje izboljšanje po letu 1997. Stopnja zaposlenosti ostaja med najnižjimi v EU. Udeležba žensk in stopnja zaposlenosti pri starejših delavcih tudi ostajata med najnižjimi v EU 25. Brezposelnost se je v zadnjem času znižala, vendar še vedno ostaja nad povprečjem EU 15. S stopnjo brezposelnosti okoli 5 % v osrednjem delu severne Italije v primerjavi z 18 % na jugu države je prednostna naloga reševanje regionalnih neenakosti. Neprijavljeno delo še vedno ostaja precejšnje, čeprav je bil urejen zaposlitveni status 700 000 priseljencev. Splošna raven pridobljene izobrazbe in udeležba pri usposabljanju ostajata posebno nizki.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Italija nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	pozorno spremljati ureditvene reforme, katerih cilj je zmanjšanje neskladja med pogodbami za stalno zaposlitev in za določen čas ter členitev trga dela; izboljšati raven, pokritost in učinkovitost zavarovanja za primer brezposelnosti,

—	prizadevati si za nadaljnje zmanjševanje neplačnih stroškov dela, zlasti za osebe z nizkimi dohodki, ob zaščiti konsolidacije proračuna; storiti več za spremembo neprijavljenega dela v redno zaposlitev z odstranitvijo davčnih zavor in večjimi zmožnostmi pregona,

—	spodbujati socialne partnerje, da spremenijo sisteme plačnih pogajanj, tako da bodo upoštevali regionalne razlike trga dela (glej Širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti, smernica 5).

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

skupaj z regionalnimi organi zagotoviti razvoj učinkovitih zavodov za zaposlovanje v vsej državi in uresničevati partnerstvo med javnimi in zasebnimi izvajalci; povečati dostop do učinkovitih storitev po meri posameznika in udeležbo v aktivnih programih trga dela; posvetiti posebno pozornost položaju mladine, prikrajšanih oseb in nizko kvalificiranih; vzpostaviti računalniški sistem podatkov o trgu dela po vsej državi brez nadaljnjega odlašanja,

—	povečati ponudbo in dostopnost varstvenih ustanov za otroke, zlasti mlajše od treh let, in druge odvisne osebe, da bi pospešili udeležbo žensk na trgu dela, tudi s krajšim delovnim časom,

—	razviti začrtano strategijo aktivnega staranja in zagotoviti, da predvidene reforme zagotovijo ustrezne spodbude, da bi delavci ostajali dlje zaposleni in se ne bi predčasno upokojevali.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	spremljati nedavne reforme za zagotovitev višje ravni pridobljene izobrazbe delovne sile, zmanjšati predčasno prenehanje šolanja in povečati povezanost terciarnega izobraževanja s trgom dela, da bi pomagali pri prehodu na delo,

—	zagotoviti učinkovite spodbude za vseživljenjsko učenje in skupaj s socialnimi partnerji povečati udeležbo pri usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane, med drugim z učinkovitim razvijanjem medpoklicnih skladov.

LUKSEMBURG

Stopnja zaposlenosti v Luksemburgu je zelo blizu povprečja EU, vendar še vedno ne dosega cilja EU. Brezposelnost ostaja nizka in dolgotrajna brezposelnost je med najnižjimi v EU.

Kljub temu gospodarski razcvet na koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja ni vodil do povečanja stopnje zaposlenosti na splošno. Nova delovna mesta so prevzemali predvsem čezmejni delavci in ženske, medtem ko je zaposlovanje starejših delavcev ostalo na zelo nizki ravni. Udeležba pri izobraževanju in usposabljanju ostaja pod povprečjem EU 15.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi moral Luksemburg nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	podpirati razvoj na novo ustanovljenih podjetij in spodbujati poslovno usposabljanje, da bi tako spodbudili alternativne vire za odpiranje novih delovnih mest.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	razviti celovito strategijo aktivnega staranja, posebno v zasebnem sektorju, in okrepiti najnovejše pobude, da bi delavci ostali zaposleni dlje časa, z odločnim zmanjšanjem programov predčasnega upokojevanja,

—	spodbuditi rešitve, ki so usmerjene k delu za osebe, vključene v invalidske programe in zmožne za delo,

—	izboljšati storitve, ki bi omogočile boljšo uskladitev dela in zasebnega življenja, in spodbujati ženske k vračanju na delo po dolgi odsotnosti s trga dela; ukrepati za odpravo vzrokov za razlike med spoloma pri plačah.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	zagotoviti učinkovito izvajanje okvirnega zakona o nadaljnjem usposabljanju, da bi okrepili spodbude za vseživljenjsko učenje,

—	spremeniti celoten sistem vseživljenjskega učenja, da bi dosegli večjo povezanost med sistemi izobraževanja in usposabljanja ter zmanjšali predčasno prenehanje šolanja.

NIZOZEMSKA

Medtem ko stopnji zaposlenosti pri ženskah in moških krepko presegata lizbonske cilje, ostaja stopnja zaposlenosti pri priseljencih nizka. Za trg dela sta značilna izjemno visoka stopnja dela s krajšim delovnim časom (okoli 44 % delovne sile) in veliko število oseb, ki prejemajo invalidnine. Stopnja zaposlenosti pri starejših delavcih presega povprečje v EU, vendar je še vedno daleč pod ciljem EU. Brezposelnost se je po letu 2001 občutno povečala, čeprav ostaja med najnižjimi v EU. Jeseni leta 2003 so vlada in socialni partnerji podpisali sporazum, ki med drugim vključuje zamrznitev plač v letih 2004 in 2005.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje ter analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Nizozemska nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	izvajati in pozorno spremljati gibanje plač v skladu z „jesenskim sporazumom“ med vlado in socialnimi partnerji (glej Širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti, smernica 5).

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	izvajati sistematsko preverjanje delovne zmožnosti oseb, ki prejemajo invalidnino, in pomagati tistim, ki so zmožni za delo, da se pripravijo za ustrezno delo in si ga poiščejo; posvetiti posebno pozornost preveč zastopanim skupinam v invalidskih programih, kot so ženske, mlajše od 40 let,

—	spodbujati preventivni pristop pri odraslih; povečati učinkovitost in dostop do aktivnih ukrepov za prejemnike socialnih podpor in tiste z največjim tveganjem neaktivnosti; olajšati vključevanje priseljencev,

—	združiti ukinitev programov predčasnega upokojevanja s spodbudami, da bi delavci dlje ostali zaposleni in se usposabljali, zlasti podkvalificirani starejši delavci,

—	olajšati prehod od zaposlitve s krajšim delovnim časom na zaposlitev s polnim delovnim časom; nujno ukrepati za odpravo vzrokov za razlike med spoloma pri plačah; povečati dostopnost otroških varstvenih ustanov.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	ukrepati, da bi zmanjšali predčasno prenehanje šolanja; okrepiti spodbude za razvoj vseživljenjskega učenja in večjo udeležbo pri usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane in neaktivne.

AVSTRIJA

Avstrija je dosegla visoko splošno stopnjo zaposlenosti in sorazmerno visoko stopnjo zaposlenosti pri ženskah, skladno z lizbonskimi cilji. Brezposelnost je med najnižjimi v EU. Socialno partnerstvo ima pomembno vlogo pri posodobitvi organizacije dela, saj izboljšuje delovno zakonodajo in zagotavlja zadovoljivo gibanje plač. Vendar je stopnja zaposlenosti pri starejših delavcih posebno nizka. Rast zaposlenosti se je upočasnila in brezposelnost je začela naraščati. Udeležba odraslih pri izobraževanju in usposabljanju je pod povprečjem v EU. Razlika med spoloma pri plačah ostaja ena največjih v EU.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Avstrija nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	spremljati in, kadar je treba, dopolniti reforme glede odpravnin in nadaljevati načrtovano izvrševanje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti za samozaposlene osebe, da bi tako povečali raven poklicne mobilnosti,

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

razviti celovito strategijo za aktivno staranje, vključno z odpravo programov predčasnega upokojevanja, z razširitvijo spodbud, da bi starejši delavci, predvsem starejše ženske, ostali zaposleni dlje časa; spremljati vpliv spremembe pokojninskega sistema na starost ob upokojitvi in dosegati nacionalne cilje,

—	ukrepati za odpravo vzrokov za razlike med spoloma pri plačah; povečati ponudbo in dostopnost varstvenih ustanov za otroke ter oceniti vpliv sedanjega programa otroških dodatkov na stopnjo zaposlenosti in kakovost zaposlitve žensk.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	pregledati spodbude za udeležbo pri vseživljenjskem učenju in usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane in priseljence.

PORTUGALSKA

Splošna stopnja zaposlenosti na Portugalskem se približuje lizbonskemu cilju in malo presega zaposlitvene cilje pri ženskah in starejših delavcih. Nedavna upočasnjena gospodarska rast je povzročila rast brezposelnosti, čeprav ostaja na sorazmerno nizki stopnji v primerjavi z EU. Predvsem ostajajo nizki stopnja produktivnosti, splošna raven pridobljene izobrazbe in dostop do usposabljanja. Poleg tega je zelo velik delež ljudi (več kot 20 %), zaposlenih po pogodbi za določen čas. Zadnja leta je povečano priseljevanje povečalo ponudbo delovne sile.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Portugalska nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	spodbujati posodobitve organizacije dela za večjo produktivnost in kakovost dela,

—	izhajati iz novega delovnega zakonika, narediti pogodbe za nedoločen čas privlačnejše za delodajalce in zaposlene ter preprečiti členitev trga dela,

—	razviti učinkovitejši sistem predvidevanja in upravljanja prestrukturiranja.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	okrepiti aktivne ukrepe trga dela za brezposelne in neaktivne in zagotoviti njihovo učinkovitost; krepiti prizadevanja za vključitev priseljencev,

—	ukrepati za odpravo vzrokov za razlike med spoloma pri plačah v zasebnem sektorju ter povečati ponudbo in dostopnost varstvenih ustanov za otroke in druge odvisne osebe,

—	razviti celovito strategijo aktivnega staranja, vključno z odpravo programov predčasnega upokojevanja, povečati dostop do usposabljanja in zagotoviti ustrezno delovno okolje.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	zagotoviti, da je posledica nacionalne strategije vseživljenjskega učenja zvišanje ravni pridobljene izobrazbe celotne delovne sile, okrepitev spodbud za vseživljenjsko učenje in večjo udeležbo pri usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane,

—	zmanjšati predčasno prenehanje šolanja in krepiti povezanost terciarnega izobraževanja s trgom dela.

FINSKA

Finska je blizu cilja za splošno stopnjo zaposlenosti in presega cilj za stopnjo zaposlenosti pri ženskah. V zadnjem desetletju je povečala udeležbo starejših delavcev in se približala cilju EU za starejše delavce. Stopnja brezposelnosti je nad povprečjem EU in visoka predvsem pri mladini.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Finska nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	zmanjšati neplačne stroške dela pri osebah z nizkimi dohodki in ohraniti zdrave javne finance.

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	spremljati vpliv nedavnih reform aktivnih politik trga dela na strukturno brezposelnost in regionalne neenakosti; izvajati posebne ukrepe za lažje aktiviranje in vključitev prikrajšane mladine, invalidov in priseljencev,

—	nadalje reformirati davčni sistem in sistem prejemkov, da bi lahko odstranili pasti brezposelnosti,

—	nadaljevati strategijo aktivnega staranja z izboljšanjem delovnih razmer, spodbud in zagotavljanjem usposabljanja za nizko kvalificirane in starejše delavce.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	ukrepati za zmanjšanje predčasnega prenehanja šolanja in povečanje usposabljanja za nizko kvalificirane.

ŠVEDSKA

Švedska presega vse zaposlitvene cilje EU, tudi pri ženskah in starejših delavcih. Celotna stopnja brezposelnosti je okoli 5 %. Švedska si mora še naprej prizadevati, da se izogne omejitvam ponudbe delovne sile. Zaradi staranja prebivalstva bo treba vzdrževati ponudbo delovne sile z izkoriščanjem možnih delovnih virov med priseljenci, mladino in dolgotrajno bolnimi ter z izboljšanjem spodbud za delo.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi morala Švedska nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	olajšati razvoj malih in srednje velikih podjetij, zlasti z zmanjšanjem birokratskih obremenitev,

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	reševati pojav naraščajočega števila oseb na dolgotrajnem bolniškem dopustu s pospeševanjem rešitev, ki so usmerjene k delu, in izboljšanjem delovnih razmer,

—	odstraniti preostale pasti brezposelnosti in neaktivnosti,

—	pozorno spremljati rezultate ukrepov za vključitev priseljencev v delovno silo.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	zmanjšati predčasno prenehanje šolanja in povečati dostop do usposabljanja za nizko kvalificirane in neaktivne; reševati vprašanja porajajočih se ozkih grl in neprimernih razporeditev znanj v nizko kvalificiranih in srednje kvalificiranih sektorjih.

ZDRUŽENO KRALJESTVO

Združeno kraljestvo presega vse cilje glede stopnje zaposlenosti, tudi pri ženskah in starejših delavcih. Kljub upočasnjeni rasti svetovnega gospodarstva je ostala stopnja zaposlenosti precej stabilna in stopnja brezposelnosti precej pod povprečjem EU. Vendar v nekaterih skupnostih in med nekaterimi skupinami še vztrajajo koncentracije gospodarske neaktivnosti in v manjšem obsegu brezposelnost. Stopnja produktivnosti, zlasti izražena na delovno uro, ostaja razmeroma nizka. To je deloma zaradi pretežno premalo kvalificirane delovne sile, vključno z nezadostnimi osnovnimi znanji. Razlika med spoloma pri plačah ostaja ena največjih v EU.

Ocena Delovne skupine za zaposlovanje in analiza izvajanja smernic EU in priporočil Sveta iz leta 2003 v skupnem poročilu o zaposlovanju kažeta, da bi moralo Združeno kraljestvo nujno dati prednost:

Povečanju prilagodljivosti delavcev in podjetij

—	zagotoviti, da gibanje plač ne preseže produktivnosti (glej Širše smernice ekonomskih politik držav članic in Skupnosti, smernica 3).

Pritegnitvi več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

zagotoviti, da aktivne politike trga dela in sistemi prejemkov preprečijo zniževanje kvalificiranosti in spodbudijo kakovost pri delu, tako da izboljšajo spodbude za delo in podprejo trajnostno vključevanje in napredek na trgu dela pri neaktivnih in brezposelnih osebah; reševati pojav naraščajočega števila oseb, ki zahtevajo povračilo plače zaradi bolezni in invalidnino, ter posvetiti posebno pozornost staršem samohranilcem in osebam, ki živijo na ogroženih območjih,

—	izboljšati dostop in dostopnost varstvenih ustanov za otroke in druge odvisne osebe, povečati dostopnost usposabljanja za ženske z nizkimi prejemki, ki imajo zaposlitev s krajšim delovnim časom, ter takoj ukrepati za odpravo vzrokov za razlike med spoloma pri plačah.

Večjemu in učinkovitejšemu vlaganju v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

izvajati nacionalne in regionalne strategije v zvezi z znanji, da bi zagotovili boljše spodbude za vseživljenjsko učenje ter s tem povečati storilnost in kakovost dela; posebno se posvetiti izboljšanju pismenosti in računske pismenosti delovne sile, udeležbi in doseženemu uspehu pri mladini od 16 do 19 let ter nizko kvalificiranih delavcev, zlasti zaposlenih na slabo plačanih delovnih mestih.

PREDNOSTNE NALOGE NOVIH DRŽAV ČLANIC

CIPER

Stopnja zaposlenosti je na Cipru precej nad povprečjem EU 15, stopnja brezposelnosti pa je nizka. Delež tujih delavcev, ki so pogosto zaposleni za določen čas, se je v zadnjih letih precej povečal kot odziv na potrebe trga.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—	poseben izziv za Ciper je povečati sposobnosti za inovacije in diverzificirati storitveni sektor.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	udeležba žensk na trgu dela je nad povprečjem v EU, vendar bi lahko storili več za zmanjšanje razlik med spoloma. Ukrepi bi morali vključiti izboljšavo varstvenih ustanov, povečanje udeležbe žensk pri usposabljanju in povečanje privlačnosti dela s krajšim delovnim časom,

—	tuji delavci, ki so na Cipru začasno, sestavljajo velik del delovne populacije. Zato obstaja razlog za spremembo politik zaposlovanja tujih delavcev, tako glede njihovega prispevka k prožnosti trga dela kot tudi pravic in priložnosti za priseljene delavce,

—	okrepiti bi morali preventivne in aktivne ukrepe trga dela, da bi se lahko posvetili posameznim potrebam ter pokrili večji delež brezposelnih in invalidov, starejših iskalcev zaposlitve in žensk. Prav tako je prednostna naloga krepitev in posodobitev javnih zavodov za zaposlovanje.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

Ciper mora na podlagi reorganizacije izobraževanja, ki poteka od leta 2000, razviti celovito nacionalno strategijo vseživljenjskega učenja. To bi moralo zmanjšati predčasno prenehanje šolanja, izboljšati povezave med osnovno izobrazbo in nadaljnjim usposabljanjem ter zagotoviti večjo udeležbo pri izobraževanju.

ČEŠKA

Stopnja zaposlenosti na Češkem je malo nad povprečjem EU 15. Stopnja brezposelnosti je okoli povprečja EU 15, vendar se od srede devetdesetih let počasi dviga. Stopnja zaposlenosti je pri starejših delavcih blizu povprečja EU, vendar je nizka, zlasti pri ženskah, zaradi zakonsko nizke starosti ob upokojitvi. Regionalna neskladja so velika.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—	Češka mora pri izvajanju svoje strategije za gospodarsko rast in rast zaposlenosti zagotoviti, da ostane gibanje plač v skladu z gibanjem produktivnosti,

—

sorazmerno visoka davčna obremenitev dohodkov od dela in neplačni stroški dela ovirajo odpiranje novih delovnih mest ter cenovno izrivajo nizko kvalificirano delo s trga dela v socialno podporo in/ali v neprijavljeno delo. Skladna reforma davčnega sistema in sistema prejemkov bi morala nadalje odvračati od odvisnosti od socialne podpore in zagotoviti, da se redno delo izplača.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	čeprav je Češka nad povprečjem EU, bi morala dati prednost povečanju udeležbe žensk in starejših delavcev. V tem smislu bi lahko pomembno pripomogla krepitev spodbud za delo s krajšim delovnim časom,

—

na trg dela je treba vključiti najbolj ranljive skupine. Vključitev teh skupini je še zlasti potrebna v regijah zunaj Prage in pri romski populaciji. To zahteva preventivne in aktivne ukrepe trga dela skupaj s protidiskriminacijskimi ukrepi, ob močnem poudarku na izobraževanju, usposabljanju in podpori podjetništvu in odpiranju novih delovnih mest. Prav tako bi morali dati prednost posodobitvi javnih zavodov za zaposlovanje.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—	izhajajoč iz najnovejše strategije za razvoj človeških virov, se zdi ključno povečati udeležbo v terciarnem izobraževanju in usposabljanju, tako na splošno kot za nizko kvalificirane, da bi lahko še naprej odpirali nova delovna mesta ter podpirali poklicno in geografsko mobilnost.

ESTONIJA

Stopnja zaposlenosti v Estoniji je malo pod povprečjem EU 15. Stopnja brezposelnosti se je v zadnjih letih znižala, vendar še vedno ostaja nad povprečjem EU. Poleg tega je delež dolgotrajne brezposelnosti velik. Za Estonijo se pričakuje, da jo bo, kot posledica demografskih sprememb, najbolj prizadelo upadanje prebivalstva v starosti, ko je delovno sposobno.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—

zmanjšanje davčne obremenitve dela, zlasti pri delavcih z nižjimi dohodki, ter spodbujanje raznolikosti pri pogodbah o delu in delovnem času bi lahko pripomogla k večjemu številu zaposlitvenih priložnosti. To bi moralo potekati skladno s prizadevanji za izboljšanje davčnih sistemov in spremeniti neprijavljeno delo v redno zaposlitev. Prav tako je pomembno, da gibanje plač ostane v skladu z gibanjem produktivnosti.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	glede na hitro padanje prebivalstva v starosti, ko je delovno sposobno, bi si morala Estonija prizadevati zmanjšati stopnjo neaktivnosti ter ohraniti in pritegniti več oseb na trg dela. Za Estonijo je zelo pomembno, da še naprej povečuje udeležbo žensk, starejših delavcev in nizko kvalificiranih,

—

kot dopolnitev nedavnega zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti se zdi pomembno okrepiti aktivne ukrepe trga dela in s tem podpreti aktivno iskanje zaposlitve ter zagotoviti večji dostop do usposabljanja za brezposelne in večjo odprtost trga dela. Javni zavodi za zaposlovanje bi tudi morali imeti koristi od povečanja sredstev. Prikrajšanim osebam, kot so dolgotrajno brezposelni, mladina, invalidi in starejši iskalci zaposlitve, je treba posvetiti posebno pozornost. Posebni dejavniki tveganja so pripadnost etnični manjšini in pomanjkljivo znanje nacionalnega jezika.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

Estonijo bi bilo treba spodbuditi, da ob upoštevanju tveganja neprimerne razporeditve izboljša dostop do usposabljanja vsem zaposlenim, posebno nizko kvalificiranim. Poseben izziv je zmanjšati predčasno prenehanje šolanja ter zagotoviti kakovostno izobraževanje in usposabljanje. Cilj izgradnje sistema vseživljenjskega učenja je treba zastaviti jasno.

MADŽARSKA

Stopnja zaposlenosti je na Madžarskem nizka, zlasti pri nizko kvalificiranih, prikrajšanih osebah, ženskah in starejših delavcih. Hkrati pa brezposelnost ostaja precej pod povprečjem EU 15. To pojasnjuje nizka stopnja udeležbe, to je veliko število neaktivnih prebivalcev v starosti, ko so delovno sposobni. Velika neskladja so med osrednjimi in zahodnimi regijami, kjer je skoncentrirano „sodobno gospodarstvo“, ter preostalim delom države. Regionalna in sektorska mobilnost je nizka, medtem ko ozka grla pri znanjih odražajo pomanjkanje kvalificirane delovne sile in tudi nezadostno odzivanje sistemov izobraževanja in usposabljanja na potrebe trga dela.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—

davčna obremenitev dela ostaja visoka ter pomeni oviro za odpiranje novih delovnih mest in dejavnik, ki verjetno spodbuja neprijavljeno delo. Poleg tega so zaradi upočasnjene gospodarske rasti zaželena nadaljnja prizadevanja, da bi skupaj s socialnimi partnerji zagotovili gibanje plač, ki bi spodbujalo zaposlovanje. To je odvisno od bolj konkurenčnega dela gospodarstva in zato ne vodi nujno do krepitve zmožnosti šibkejših delov za odpiranje novih delovnih mest.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

zdravstveno stanje delavcev je vprašanje, ki povzroča zaskrbljenost in delno razloži majhno aktivnost. Zaradi tega mora politika spodbujati boljše delovne razmere, izboljšanje preventivnega zdravstvenega varstva in zdravljenja. Reforme sistemov socialnih prejemkov, vključno povračil plače zaradi bolezni, bi bilo treba izvajati s ciljem, da se delo izplača in zmanjša neprijavljeno delo,

—

to bi moral spremljati razvoj prožnejše in družini naklonjene delovne ureditve, vključno s privlačnejšim delom s krajšim delovnim časom, zlasti za ženske in starejše delavce. Prav tako je treba okrepiti preventivne in aktivne ukrepe trga dela za brezposelne in neaktivne, zlasti v najbolj prikrajšanih regijah. To zahteva sodobne javne zavode za zaposlovanje, ki bi lahko podpirali poklicno in geografsko mobilnost. Izhajajoč iz strategije vključevanja, si je treba prizadevati izboljšati možnosti romske populacije na trgu dela.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

prizadevati si je treba za razvoj strategij vseživljenjskega učenja in vključitev ukrepov za zmanjšanje predčasnega prenehanja šolanja, spodbuditev dostopa do univerzitetnega izobraževanja in razširitev dostopa do usposabljanja, zlasti za nizko kvalificirane in prikrajšane osebe. Pomembno je izboljšati učinkovitost izobraževalnega sistema in povečati prožnost, da bi se lahko bolje prilagodili potrebam trga dela po znanjih.

LITVA

Stopnja zaposlenosti v Litvi se je zadnje čase rahlo dvignila, vendar ostaja precej pod povprečjem EU 15. Stopnja brezposelnosti se je precej znižala, a še vedno ostaja precej nad povprečjem EU.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—

izziv je razmeroma majhen delež zaposlenosti v storitvah. Čeprav so bili vloženi napori, da bi zmanjšali davčno breme, še vedno obstaja velika davčna obremenitev nizkih plač, kar zavira odpiranje novih delovnih mest. Socialni partnerji morajo odigrati posebno vlogo pri predvidevanju in spremljanju prestrukturiranja.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

izhajajoč iz reforme socialne pomoči in prizadevanj, da bi se delo izplačalo, se zdi pomembno okrepiti aktivne politike trga dela, da bi brezposelnim ali neaktivnim osebam pomagali pri vrnitvi na delo. Ključne prednostne naloge so večji dostop do usposabljanja, podpora iskanju zaposlitve, poklicna mobilnost in posodobitev javnih zavodov za zaposlovanje.

—	Čeprav je udeležba žensk in starejših delavcev razmeroma velika v primerjavi s povprečjem v EU, bi odstranitev ovir za delo s krajšim časom lahko pripomogla k nadaljnjemu zviševanju stopenj.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

za razvoj vseživljenjskega učenja ter zlasti za nadaljnjo posodobitev izobraževalnega sistema, zmanjšanje predčasnega prenehanja šolanja in povečanje udeležbe pri usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane, so potrebni resni napori. Nizka je udeležba delodajalcev pri usposabljanju, vključno z njihovim prispevkom k nadaljnjemu poklicnemu usposabljanju zaposlenih.

LATVIJA

Zaradi močne gospodarske rasti se je zaposlenost v Latviji zadnji dve leti zelo močno povečala. Kljub temu splošna stopnja zaposlenosti ostaja pod povprečjem EU 15. Brezposelnost ostaja nad povprečjem EU 15 in se po regijah precej razlikuje. Ob tem v Rigi primanjkuje delovne sile in znanja.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—	da bi dosegli višjo stopnjo odpiranja novih delovnih mest, je pomembno podpreti razvoj storitev, zlasti v prikrajšanih regijah, in se lotiti reševanja vprašanja neprijavljenega dela. Obseg neprijavljenega dela zmanjšuje prispevke za socialno varnost in vodi k visoki davčni obremenitvi dela.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	kombinacija minimalne plače ter davčnega sistema in sistema prejemkov bi morala biti ljudem dovolj privlačna, da bi se zaposlili v formalno urejenem gospodarstvu. Posebno pozornost je treba posvetiti ženskam, ki jih je treba spodbujati, da ostanejo na trgu dela,

—

to zahteva večja prizadevanja za razvoj aktivnih in preventivnih politik za brezposelne, zlasti ukrepov, ki podpirajo iskanje zaposlitve, podjetništvo, geografsko mobilnost in večji dostop do usposabljanja. Prednost bi morali dati posodobitvi javnih zavodov za zaposlovanje. Posebno pozornost je treba posvetiti zagotovitvi bolj pravičnega in odprtega trga dela za mladino in nizko kvalificirane osebe. Dejavniki tveganja so predvsem pripadnost etnični manjšini in pomanjkljivo znanje nacionalnega jezika.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

poseben izziv je premostitev razlik v znanju in neprimerne razporeditve znanj. Vložiti je treba več naporov za povečanje dostopa do izobraževanja, zmanjšanje predčasnega prenehanja šolanja in povečanje dostopa do usposabljanja, zlasti za nizko kvalificirane. To bi moralo biti del splošne strategije za razvoj vseživljenjskega učenja.

MALTA

Stopnja zaposlenosti je na Malti posebno nizka v primerjavi s povprečjem EU 15. Zlasti je nizka stopnja zaposlenosti pri starejših delavcih. Stopnja zaposlenosti pri ženskah je najnižja v EU 25: zaposlena je le tretjina žensk v starosti, ko so delovno sposobne. Brezposelnost je zadnji dve leti malo narasla, vendar ostaja pod povprečjem EU 15.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—	ključni izzivi za Malto so priprava lastnega programa privatizacije ob potrebni prerazporeditvi zaposlenih in postopnem zmanjševanju upravnih stroškov in davčne obremenitve dela. Pri tem bo treba izhajati iz določb spremenjenega zakona o spodbujanju podjetij in spremljati njegov vpliv.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

prednostni izziv Malte je povečati ponudbo delovne sile z dvigom stopnje zaposlenosti pri ženskah. Izhajajoč iz spremenjenega zakona, ki ureja pogoje zaposlovanja, je treba nadalje ukrepati, da bi povečali udeležbo žensk v formalno urejenem gospodarstvu. K temu bi precej pripomoglo povečanje zmogljivosti varstvenih ustanov za otroke,

—	prav tako je nujna reforma davčnega sistema in sistema prejemkov, saj je razlika med minimalno plačo in stopnjo prejemkov premajhna, da bi zagotovila zadostne spodbude za zaposlitev. Ta reforma bi tudi pomagala spremeniti neprijavljeno delo v redno zaposlitev.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

nizka raven izobrazbe delovne sile in neprimerna razporeditev znanj, visoka stopnja oseb, ki predčasno prenehajo šolanje, nepismenosti in nizko kvalificiranih oseb so posebno skrb vzbujajoči. Dvig splošne izobrazbene ravni, zmanjšanje števila oseb, ki predčasno prenehajo šolanje, in povečanje udeležbe pri usposabljanju, zlasti za nizko kvalificirane, so ključne prednostne naloge. Prizadevati si je treba za vključitev socialnih partnerjev v razvoj bolj sistematičnega pristopa do izobraževanja in usposabljanja.

POLJSKA

Stopnja zaposlenosti na Poljskem je med najnižjimi v EU 25. Razmere na trgu dela so se v zadnjih štirih letih poslabšale. Posebno nizka je stopnja zaposlenosti pri ženskah, starejših delavcih, mladini in nizko kvalificiranih. Pri okoli 20 % je stopnja brezposelnosti dosegla najvišje vrednosti od začetka gospodarske preobrazbe in je najvišja v EU 25.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—	posebno pomembni so ukrepi za izboljšanje vzpostavljanja okolja, ki bi bolj spodbujali zaposlovanje, in ukrepi v podporo podjetništvu, zlasti v smislu prestrukturiranja,

—

izhajajoč iz nedavnih ukrepov za znižanje stroškov dela pri nizko kvalificiranih in mladini, se zdi pomembno pregledati davčni sistem in sistem prejemkov, da bi celostno rešili visoko davčno obremenitev dela, zlasti na dnu obremenitvene lestvice. To bi tudi pripomoglo k zmanjšanju neprijavljenega dela,

—	socialni partnerji imajo ključno vlogo ne le pri ohranjanju gibanja plač, naklonjenega zaposlovanju, temveč tudi pri dejavnemu spodbujanju sprememb v podjetjih in omogočanju lažje poklicne mobilnosti.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	kot del prizadevanj za izgradnjo učinkovitih partnerstev za zaposlovanje na lokalni ravni in razvoja aktivnih politik trga dela bi morala Poljska pospešiti vzpostavitev novih javnih zavodov za zaposlovanje z zadostnimi viri financiranja, števila osebja, usposabljanja in opreme,

—

prav tako je pomembno, da se reforma različnih sistemov prejemkov, vključno z invalidnino in socialno pomočjo, nadaljuje s poudarkom na spodbujanju aktivnega iskanja zaposlitve in ponovne vključitve. Posebno pozornost je treba posvetiti prikrajšani mladini. Tudi prizadevanja za odstranitev ovir za delo s krajšim delovnim časom bi prispevala k ohranjanju zaposlitvenih priložnosti za ženske in starejše delavce.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

izhajajoč iz prizadevanj za razvoj skladne strategije vseživljenjskega učenja, bo pomembno zagotoviti, da sistem izobraževanja in usposabljanja novincem, ki vstopajo na trg dela, zagotovi znanja, potrebna na trgu dela, za katerega so značilne strukturne spremembe. Posebno pozornost bo treba posvetiti zagotavljanju enakega dostopa do izobraževanja ter izboljšanju učinkovitosti in kakovosti izobraževanja. Ključne zahteve za razvoj strategije vseživljenjskega učenja so večje spodbude za vlaganje v izobraževanje in olajšanje dostopa do usposabljanja ter zavezanost socialnih partnerjev.

SLOVENIJA

Stopnja zaposlenosti v Sloveniji je malo pod povprečjem EU 15, vendar je posebno nizka pri starejših delavcih. Stopnja brezposelnosti je precej pod povprečjem v EU.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—

za povečanje dejavnosti in zmanjšanje neprijavljenega dela bi bilo treba oceniti medsebojno delovanje med minimalno plačo in različnimi dejavniki davčne obremenitve dela. Pomembno si je prizadevati za spodbujanje prilagodljivih oblik dela ob vzdrževanju ustreznega sorazmerja med prožnostjo in varnostjo.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—

jasna prednostna naloga za Slovenijo je povečevanje zaposlovanja oseb, starejših od 55 let. Nadaljnja prizadevanja bi morala vključiti zmanjševanje programov predčasnega upokojevanja, zagotovitev skladnosti med davčnimi reformami in reformami prejemkov (npr. ukrepe za zmanjševanje neprijavljenega dela in reformo pokojnin), spodbujanje prilagodljivih oblik dela in dostopa do usposabljanja za starejše delavce,

—

da bi se delo izplačalo, je pomembno pregledati medsebojno delovanje med brezposelnostjo, socialnimi prejemki in minimalno plačo ter povečati spodbude za zaposlitev v formalno urejenem gospodarstvu. Javni zavod za zaposlovanje je razvil celostni model upravljanja in njegovega izvajanja preventivnega pristopa, vendar bi bilo treba izboljšati usposabljanje osebja v javnem zavodu za zaposlovanje, da bi lahko učinkovito reševali najtežje zaposljive primere. Okrepiti bi bilo treba odnose med zasebnimi službami in javnimi zavodi za zaposlovanje.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

izhajajoč iz nedavnega napredka in pobud za razvoj sistemov vseživljenjskega učenja, se zdi pomembno povečati delež odraslih, udeleženih pri nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju. Potrebni so ustrezna sredstva in pobude za delavce in delodajalce, ki vlagajo v usposabljanje, in tudi jasna opredelitev vlog zainteresiranih udeležencev. Pomembno vprašanje je tudi zmanjševanje predčasnega prenehanja šolanja.

SLOVAŠKA

Splošna stopnja zaposlenosti ostaja na Slovaškem nizka v primerjavi s povprečjem EU 15. Čeprav se brezposelnost zmanjšuje, je še vedno zelo visoka in z velikim deležem dolgotrajne brezposelnosti. Stopnja zaposlenosti pri ženskah je nizka, še zlasti pa pri mladini, nizko kvalificiranih in starejših delavcih (posebno pri ženskah). Velika so regionalna neskladja.

Povečati prilagodljivost delavcev in podjetij

—

zmanjšati je treba visoko davčno obremenitev dela, ki jo večinoma sestavljajo socialni prispevki. Socialne partnerje bi bilo treba spodbuditi, da bi se zavzemali za večjo raznolikost pri pogodbah o delu in delovnem času (npr. odstranitev ovir za delo s krajšim delovnim časom), tako povečali število zaposlitvenih priložnosti in omogočili lažjo poklicno mobilnost.

Pritegniti več ljudi na trg dela, tako da delo postane realna možnost za vse

—	pomembno je učinkovito nadaljevati z izvajanjem odstranjevanja pasti brezposelnosti in neaktivnosti ter spremeniti neprijavljeno delo v zaposlitev, izhajajoč iz aktualnih reform davčnega sistema in sistema prejemkov. Izvajanje in vpliv reform bi bilo treba temeljito spremljati,

—

poleg prizadevanj s ciljem, da se delo izplača, je treba posebno pozornost še naprej posvečati povečanju udeležbe starejših delavcev pri zaposlovanju, posebno z izvajanjem zakonodaje o zaposlovanju in reforme pokojnin, bolj prilagodljivih oblik dela in z večjo uporabo dela s krajšim delovnim časom. To bi tudi pripomoglo k večji udeležbi žensk,

—

financiranje aktivne politike trga dela in delež oseb, vključenih v aktivne ukrepe, naj bi se povečala glede na sedanjo nizko raven. Pomembno je, da postane trga dela bolj odprt in da se izvajajo reforme za vzpostavitev aktivnega iskanja zaposlitve. To zahteva sodobne aktivne politike trga dela, večji dostop do usposabljanja za brezposelne in neaktivne ter sodobne javne zavode za zaposlovanje, ki bi zagotovili širšo pokritost prebivalstva. Nadaljnjo pozornost zaslužijo ogrožene skupine (npr. dolgotrajno brezposelni, mladina, invalidi in starejši delavci) in prikrajšane regije. Hitro je treba udejanjiti novo prednostno nalogo vključevanja romske populacije.

Več in učinkoviteje vlagati v človeški kapital in vseživljenjsko učenje

—

skrb vzbujajoča visoka stopnja brezposelnosti pri mladini kaže na potrebo po premostitvi razkoraka med znanji, pridobljenimi z osnovno izobrazbo, in znanji, potrebnimi za uspeh na trgu dela. Gospodarsko prestrukturiranje, neprimerna regijska razporeditev in neprimerna razporeditev znanj prav tako zahtevajo večjo podporo za poklicno in geografsko mobilnost v celotnem življenjskem ciklu,

—

ključne zahteve za razvoj strategije vseživljenjskega učenja so večje spodbude za vlaganje v izobraževanje in olajšanje dostopa do usposabljanja. Spodbuditi je treba vlaganje v človeški kapital, pospeševati vseživljenjsko učenje z nadaljnjo reformo izobraževalnega sistema in spremeniti prispevke, ki jih morajo zagotoviti posamezniki, podjetja in družba kot celota.