Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 884/2004/ES

z dne 29. aprila 2004

o spremembi Odločbe št. 1692/96/ES o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA -

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega odstavka člena 156 Pogodbe,

ob upoštevanju predlogov Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora [2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij [3],

delujoč v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1692/96/ES [5] določa smernice Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, pri tem opredeljuje projekte skupnega interesa, katerih namen je prispevati k razvoju navedenega omrežja, ter v Prilogi III opredeljuje posebne projekte, katerim je Evropski svet na svojih sestankih v Essnu leta 1994 in v Dublinu leta 1996 pripisal poseben pomen.

(2) Rast prometa zlasti zaradi naraščajočega deleža težkih tovornih vozil povzroča vedno večje prometne zastoje in ozka grla na mednarodnih prometnih koridorjih. Da bi zagotovili mednarodno mobilnost blaga in potnikov je torej treba čim bolj izkoristiti zmogljivost vseevropskega prometnega omrežja.

(3) Evropski svet je v Göteborgu leta 2001 pozval institucije Skupnosti k sprejetju spremenjenih smernic za vseevropsko prometno omrežje, da bi, kjer je to primerno, dal prednost naložbam v infrastrukturo, namenjeno železnici, celinskim vodnim potem, prevozu po morju na kratkih razdaljah, intermodalnim operacijam in njihovemu učinkovitemu povezovanju. V tem okviru ne bi smeli podcenjevati prispevka pristanišč na celinskih vodnih poteh in regionalnih letališč k ciljem vseevropskega prometnega omrežja.

(4) Bližnja širitev Evropske unije, cilj prevesiti tehtnico med načini prevoza in doseči infrastrukturno omrežje, ki bo lahko zadovoljilo naraščajoče potrebe, ter dejstvo, da bo za izpolnitev nekaterih prednostnih projektov morda potrebnih več kot deset let, zahtevajo ponoven pregled seznama projektov v Prilogi III k Odločbi št. 1692/96/ES.

(5) Bolgarija, Češka republika, Ciper, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Turčija so podpisale pridružitvene sporazume in evropske sporazume ter zaprosile za članstvo v Evropski uniji. Uprave za promet so v enajstih od teh držav ob pomoči Komisije ocenile potrebe po prometni infrastrukturi z namenom opredeliti omrežje v skladu z enakimi načeli, kakor jih določa Odločba št. 1692/96/ES.

(6) Evropski svet je v Barceloni leta 2002 poudaril cilj zmanjšati ozka grla v regijah, kot so Alpe, Pireneji in Baltiško morje.

(7) Evropski svet je v Bruslju decembra 2003 poudaril bistveni pomen prednostnih projektov, opredeljenih v smernicah, za okrepitev povezanosti notranjega trga zlasti v luči bližnje širitve Unije in potrebo po odpravi ozkih grl in/ali zaključku manjkajočih povezav za pretok blaga (tranzit) prek naravnih ali drugih ovir ali prek meja.

(8) Druga vseevropska konferenca o prometu na Kreti leta 1994 in tretja vseevropska konferenca o prometu v Helsinkih leta 1997 sta deset pan-evropskih prometnih koridorjev in štiri pan-evropska območja opredelili kot prednostne naloge v sodelovanju med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami, ki jih to zadeva.

(9) Skupina strokovnjakov za vseevropsko prometno omrežje (v nadaljevanju "skupina strokovnjakov") je v svojem poročilu, ki ga je predložila Komisiji 30. junija 2003, opredelila omejeno število prednostnih projektov na podlagi meril, ki vključujejo zlasti njihovo potencialno ekonomsko upravičenost, raven zavezanosti držav članic, ki jih to zadeva, da bodo pri načrtovanju projektov upoštevale vnaprej dogovorjeni časovni razpored, njihov vpliv na mobilnost blaga in oseb med državami članicami in njihov vpliv na kohezijo ter trajnostni razvoj. Poročilo vključuje tudi projekte v novih državah članicah, ki se bodo Uniji priključile 1. maja 2004. Treba je upoštevati rezultate takšnega sodelovanja.

(10) V opredelitev in izvajanje politike Skupnosti na področju vseevropskih omrežij je treba vključiti zahteve po varstvu okolja v skladu s členom 6 Pogodbe. To vključuje prednostno pospeševanje infrastrukture za vrste prevoza z manjšim vplivom na okolje in sicer za železniški prevoz, prevoz po morju na kratkih razdaljah in prevoz po celinskih vodnih poteh.

(11) Treba je izpolniti osrednji cilj, to je ločiti negativne vplive naraščajočega prometa od rasti BDP, kakor je to predlagala Komisija v svojem sporočilu o strategiji Evropske unije glede trajnostnega razvoja.

(12) Okoljska presoja v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih planov in programov na okolje [6] se bo v prihodnosti izvajala za vse načrte in programe, namenjene projektom v skupnem interesu. Financiranje prometne infrastrukture mora biti pogojeno z izpolnjevanjem določb okoljske zakonodaje Skupnosti, zlasti Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji učinkov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje [7] in Direktiv Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic [8] in 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih bivalnih okolij ter divje favne in flore [9].

(13) Bela knjiga Komisije o evropski prometni politiki zahteva celosten pristop, ki med drugim združuje ukrepe za ponovno oživitev železniškega sektorja, zlasti tovornih storitev, spodbuditev prometa po celinskih vodnih poteh, prevoza po morju na kratkih razdaljah in zračnega prometa ter pospešitev razvoja interoperabilnih prometnih sistemov, s čimer se zagotovi večja učinkovitost in varnost omrežja.

(14) Učinkovitost skupne prometne politike je med drugim odvisna od skladnosti ukrepov za ponovno oživitev železniškega sektorja in razvoj železniške infrastrukture. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2001/12/ES z dne 26. februarja 2001 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic v Skupnosti [10] predvideva odprtje vseevropskega železniškega omrežja za tovorni promet za mednarodni tovorni promet po letu 2003. Proge v vseevropskem železniškem omrežju za tovorni promet štejejo kot del železniškega omrežja, opredeljenega v smernicah v Odločbi št. 1692/96/ES, s čimer lahko koristijo naložbe in pritegnejo promet s cest.

(15) Znotraj splošnega cilja zagotoviti trajnostno mobilnost oseb in blaga je treba vzpostaviti mehanizme za podporo razvoju morskih avtocest med državami članicami, da bi zmanjšali cestne zastoje in/ali izboljšali dostop do obrobnih in otoških regij ter držav. Vzpostavitev takšnih mehanizmov, ki jih med drugim podpirajo razpisni postopki, mora biti pregledna in prilagojena potrebam ter ne sme na nikakršen način posegati v predpise Skupnosti o konkurenci ali javnih naročilih.

(16) Podporo razvoju morskih avtocest bi bilo treba razumeti kot dodatno pomoč Skupnosti pri spodbujanju razvoja prevoza po morju na kratkih razdaljah v okviru programa Marco Polo, ki ga uvaja Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1382/2003 z dne 22. julija 2003 o dodeljevanju finančne pomoči Skupnosti za večjo okoljsko učinkovitost sistema tovornega prometa (Program Marco Polo) [11] in mora temeljiti na enakih merilih. Vendar pa se dodeljevanje finančne pomoči Skupnosti v okviru obeh instrumentov ne sešteva.

(17) Prednostne projekte je treba razglasiti za projekte v evropskem interesu, kar omogoča osredotočenje financiranja s strani Skupnosti na takšne projekte in uvedbo mehanizmov za pospešitev usklajevanja med državami članicami z namenom pospešiti dokončanje projektov v želenih časovnih okvirih.

(18) V skladu s členom 154 Pogodbe naj bi politika vseevropskega omrežja prispevala h krepitvi gospodarske in socialne kohezije znotraj Skupnosti. Da bi dosegli ta cilj, si je treba prizadevati za kar največjo usklajenost med smernicami Skupnosti za vseevropsko prometno omrežje in načrtovanjem ustreznih finančnih instrumentov, ki so na voljo na ravni Skupnosti.

(19) Naknadno ocenjevanje prednostnih projektov bi moralo omogočiti lažje spremembe smernic in seznama prednostnih projektov v prihodnosti ter prispevati k izboljšanju načinov predhodnega ocenjevanja, ki jih izvajajo države članice.

(20) Razmere, v katerih države članice ločeno izvajajo nacionalne postopke za presojo okoljskega in socialno-ekonomskega vpliva projekta, se lahko izkažejo za neustrezne glede na nadnacionalne dimenzije projektov, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu. Za odpravo tega je treba poleg skupnih metod vrednotenja oblikovati tudi postopke za usklajeno vrednotenje in javno posvetovanje ali postopke za nadnacionalne preiskave, ki bi pokrivali različne vpletene države članice in bili osredotočeni na socialno-ekonomski ter okoljski vidik. Ti postopki bi morali veljati brez poseganja v zahteve, ki jih nalaga zakonodaja Skupnosti o varstvu okolja.

(21) Za večji donos naložb in zaradi njihove lažje uskladitve ter povezovanja v paket bo morda nujna tesnejša koordinacija med državami, ki so vpletene v projekte na isti prometni poti.

(22) Države članice morajo čezmejne odseke opredeliti na podlagi meril, ki jih bo določil odbor, ustanovljen po členu 18(2) Odločbe št. 1692/96/ES. Obstoječa sklicevanja na čezmejne odseke v prednostnih projektih, zajetih v Prilogi III k navedeni odločbi, ne smejo posegati v opredelitev čezmejnih odsekov v skladu s temi merili.

(23) Komisija je opravila analizo vpliva priporočil, ki jih je pripravila skupina strokovnjakov. Rezultati kažejo, da bi izvedba projektov, ki jih je opredelila ta skupina, skupaj s številnimi ukrepi iz skupne prometne politike, kot je plačevanje pristojbin za uporabo infrastrukture in odprtje železniških prog za tovorni promet za konkurenco, bistveno prispevala k prihranku časa, znižanju emisij in zmanjšanju prometnih zastojev, boljšemu dostopu do obrobnih in novih držav članic ter k večji splošni blaginji.

(24) Za uskladitev s cilji vseevropskega prometnega omrežja in izpolnitev izzivov pri širitvi prometa je nujno precejšnje zvišanje proračunskih sredstev, dodeljenih vseevropskemu omrežju.

(25) Komisija utegne Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati, da je treba nameniti prednost projektom, ki niso zajeti v Prilogi III k Odločbi št. 1692/96/ES, da bi sledili ciljem povečanja rasti, boljšega vključevanja razširjene Evrope in izboljšanja storilnosti ter konkurenčnosti evropskega poslovanja na svetovnih trgih kot tudi prispevali k ekonomski, socialni in teritorialni koheziji ter intermodalnosti. Tem projektom je treba nameniti ustrezno prednost v okviru finančnih instrumentov Skupnosti.

(26) Odločbo št. 1692/96/ES je treba zato ustrezno spremeniti -

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odločba št. 1692/96/ES se spremeni, kot sledi:

1. v členu 2(1) se datum "2010" nadomesti z "2020";

2. Člen 3(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Prometna infrastruktura obsega cestna in železniška omrežja ter omrežja celinskih vodnih poti, morske avtoceste, pomorska pristanišča in pristanišča na celinskih vodnih poteh, letališča ter druge povezovalne točke med različnimi omrežji.";

3. Člen 5 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 5

Prednostne naloge ob upoštevanju ciljev, določenih v členu 2, in splošne zasnove ukrepov iz člena 4, so:

(a) vzpostavitev in razvoj ključnih in vmesnih povezav, ki so potrebne za odpravo ozkih grl, dograjevanje manjkajočih odsekov in izgradnja glavnih poti, zlasti njihovih čezmejnih odsekov, prečkanje naravnih ovir in izboljšanje interoperabilnosti na glavnih poteh;

(b) vzpostavitev in razvoj infrastrukture za izboljšanje povezave nacionalnih omrežij, ki omogočajo povezovanje otokov ali območij, podobnih otokom, neobalnih, obrobnih območij in najbolj oddaljenih regij na eni strani z osrednjimi območji Skupnosti na drugi strani, zlasti z namenom znižati visoke prevozne stroške na teh območjih;

(c) nujni ukrepi za postopno izgradnjo interoperabilnega železniškega omrežja, ki bi obsegalo proge, prilagojene za tovorni promet, kjer je to izvedljivo;

(d) nujni ukrepi za pospešitev ladijskega prometa na dolgih razdaljah, prevoza po morju na kratkih razdaljah in ladijskega prometa po celinskih vodnih poteh;

(e) nujni ukrepi za povezavo železniškega in zračnega prometa, zlasti z železniškim dostopom do letališč in, kjer to ustreza, potrebna infrastruktura ter naprave;

(f) najboljša izraba zmogljivosti in učinkovitosti obstoječe in nove infrastrukture, širše povezovanje različnih načinov prevoza, izboljšana varnost in zanesljivost omrežja s postavitvijo in izboljšanjem intermodalnih ploščadi in infrastrukturo za dostop do njih in/ali razvojem inteligentnih sistemov;

(g) vključitev varnostnih in okoljskih interesov v projektiranje in vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja;

(h) razvoj trajnostne mobilnosti oseb in blaga v skladu s cilji Evropske unije glede trajnostnega razvoja.";

4. Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 8

Varstvo okolja

1. Pri načrtovanju in izvajanju projektov morajo države članice upoštevati varstvo okolja tako, da v skladu z Direktivo Sveta 85/337/EGS izvedejo presojo o tem, kako projekti v skupnem interesu, ki jih je treba izvesti, vplivajo na okolje, in da uporabijo Direktivi Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic [12] in 92/43/EGS.

Po 21. juliju 2004 morajo države članice v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/42/ES z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih planov in programov na okolje [13] izvesti presojo vplivov načrtov in programov, namenjenih projektom v skupnem interesu, zlasti kadar le-ti zadevajo gradnjo novih cest ali razvoj druge pomembne infrastrukture. Države članice morajo rezultate takšne presoje upoštevati pri pripravi zadevnih načrtov in programov v skladu s členom 8 navedene direktive.

2. Do 21. julija 2004 bo Komisija v soglasju držav članic razvila ustrezne metode za strateško vrednotenje vplivov, da bi med drugim zagotovila ustrezno uskladitev, se izognila podvajanju prizadevanj in dosegla enostavnejše ter hitrejše postopke pri načrtovanju čezmejnih projektov in koridorjev.

Rezultate tega dela in presoje vplivov projektov vseevropskega omrežja, ki jih države članice izvajajo v skladu z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/42/ES, Komisija upošteva v svojem poročilu o smernicah in možnih spremljajočih zakonskih predlogih za spremembo smernic, predvidenih v členu 18(3) te odločbe.";

5. v členu 9 se odstavek 3 zamenja z naslednjim:

"3. Omrežje obsega tudi infrastrukturo za upravljanje prometa, obveščanje uporabnikov o dogodkih, nujnih primerih ter elektronskem plačevanju pristojbin, ki temelji na aktivnem sodelovanju med sistemi za upravljanje prometa na evropski, državni in regionalni ravni in službami, ki nudijo informacije o potovanju in prometu ter dajatvah na dodano vrednost, kar bo zagotovilo potrebno dopolnitev z napravami/povezavami, katerih razvoj je omogočil program vseevropskega telekomunikacijskega omrežja.";

6. Člen 10 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 10

Značilnosti

1. Železniško omrežje obsega železniške proge za visoke hitrosti in železniške proge za običajne hitrosti.

2. Omrežje železniških prog za visoke hitrosti, ki obratuje z uporabo obstoječe ali nove tehnologije, obsega:

(a) posebej zgrajene železniške proge za visoke hitrosti, prilagojene hitrostim, ki so na splošno enake ali večje od 250 km/h;

(b) posebej izpopolnjene železniške proge za visoke hitrosti za hitrosti približno 200 km/h;

(c) posebej izpopolnjene železniške proge za visoke hitrosti ali posebej zgrajene železniške proge za visoke hitrosti, povezane z omrežjem prog za visoke hitrosti, ki imajo posebne značilnosti zaradi topografskih, okoljskih, reliefnih ali urbanističnih ovir, kjer mora biti hitrost prilagojena vsakemu posameznemu primeru.

Omrežje železniških prog za visoke hitrosti obsega proge, ki so navedene v Prilogi I. Bistvene zahteve in tehnične značilnosti glede interoperabilnosti, ki veljajo za železniške proge za visoke hitrosti, ki obratujejo z uporabo obstoječe tehnologije, se opredelijo v skladu z Direktivo Sveta 96/48/ES z dne 23. julija 1996 o interoperabilnosti vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti [14]. Države članice morajo Komisijo predhodno obvestiti o odprtju vsake železniške proge za visoke hitrosti in o njenih tehničnih značilnostih.

3. Omrežje železniških prog za običajne hitrosti obsega proge za konvencionalni železniški prevoz potnikov in tovora, skupaj z železniškim deli vseevropskega omrežja za kombinirani promet, ki je navedeno v členu 14, povezavami do morskih pristanišč in pristanišč na celinskih vodah, ki so v skupnem interesu, in do tistih tovornih ploščadi, ki so odprte za vse operatorje. Najpomembnejše zahteve in tehnične značilnosti glede interoperabilnosti, ki veljajo za konvencionalne železniške proge, so opredeljene v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2001/16/ES z dne 19. marca 2001 o interoperabilnosti vseevropskega sistema konvencionalnih železniških prog [15].

4. Železniško omrežje obsega infrastrukturo in naprave, ki omogočajo povezavo železniških in cestnih storitev in kjer je to primerno, storitve pomorskega in zračnega prometa. V tem smislu je treba nameniti posebno pozornost povezavam regionalnih letališč z omrežjem.

5. Železniško omrežje mora izpolnjevati najmanj eno od naslednjih funkcij:

(a) ima pomembno vlogo v potniškem prometu na dolge razdalje;

(b) omogoča povezavo z letališči, kjer to ustreza;

(d) pospešuje tovorni promet z opredelitvijo in razvojem glavnih prog, namenjenih tovornemu prometu, ali prog, na katerih imajo prednost tovorni vlaki;

(e) ima pomembno vlogo v kombiniranem prevozu;

(f) preko pristanišč v skupnem interesu omogoča povezavo med morskim prevozom na kratkih razdaljah in celinskimi vodnimi potmi.

6. Omrežje zagotavlja uporabnikom visoko raven kakovosti in varnosti, predvsem zaradi neprekinjenega obratovanja in postopnega uvajanja skupnega delovanja omrežij, doseženega zlasti s tehničnim usklajevanjem in usklajenim sistemom za krmiljenje in nadzor (ERTMS), ki se priporoča za evropsko železniško omrežje. V ta namen bo Komisija po posvetu z državami članicami oblikovala razvojni načrt, ki bo usklajen z nacionalnimi načrti."

7. Člen 11 se spremeni, kot sledi:

(a) vključi se naslednji odstavek:

"3b. Pristanišča v omrežju celinskih vodnih poti, ki so opremljena z napravami za pretovarjanje, namenjenimi za intermodalni prevoz, ali pristanišča z letnim tovornim prometom najmanj 500000 ton, so prikazana v Prilogi I.";

(b) odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

"4. Omrežje vključuje tudi infrastrukturo za upravljanje prometa. Ta zlasti obsega vzpostavitev interoperabilnega, inteligentnega prometnega in prevoznega sistema, znanega pod imenom "River Information Services";, z namenom optimizirati obstoječe zmogljivosti in varnost omrežja celinskih vodnih poti in izboljšati interoperabilnost z drugimi načini prevoza.";

8. vključi se naslednji odstavek:

"Člen 12.a

Morske avtoceste

1. Namen vseevropskega omrežja morskih avtocest je skoncentrirati pretok tovora na računalniško podprte morske poti, tako da se izboljšajo obstoječe pomorske povezave ali vzpostavijo nove, funkcionalne, redne in pogoste pomorske povezave za prevoz blaga med državami članicami in s tem zmanjšajo zastoji na cestah in/ali izboljša dostop do obrobnih in otoških regij ter držav. Na morskih avtocestah bi bilo treba dopustiti tudi kombinirani prevoz oseb in blaga, pod pogojem da blago prevladuje.

2. Vseevropsko omrežje morskih avtocest obsega naprave in infrastrukturo, ki zadevajo najmanj dve pristanišči v dveh različnih državah članicah. Naprave in infrastruktura vključujejo elemente v najmanj eni državi članici kot so pristaniške naprave, elektronski sistemi za logistično upravljanje, postopki v zvezi z varnostjo in varovanjem, upravni in carinski postopki, kakor tudi infrastruktura za neposredno povezavo med celino in morjem, vključno z načini, ki omogočajo celoletno plovbo, zlasti razpoložljive naprave za poglabljanje dna in ledolomilci za dostop v zimskem času.

3. Vodne poti ali kanali, kot so opredeljeni v Prilogi I, ki povezujejo dve evropski morski avtocesti ali dva njuna odseka in pomembno prispevajo k skrajšanju pomorskih poti, večji učinkovitosti in krajšemu času odpreme, so sestavni del vseevropskega omrežja morskih avtocest.

4. Projekte v skupnem interesu v okviru vseevropskega omrežja morskih avtocest morata predlagati najmanj dve državi. Prilagojeni morajo biti dejanskim potrebam. Predlagani projekti na splošno vključujejo javni in zasebni sektor v skladu s postopki, kateri - preden se dodeljena pomoč iz državnih proračunov po potrebi dopolni s pomočjo Komisije - predvidevajo javni razpis v eni od naslednjih oblik:

(a) javni razpis, ki ga skupaj organizirajo vpletene države članice, da bi uvedle nove povezave od pristanišča razreda A, kot je opredeljeno v členu 12(2), ki ga predhodno izberejo znotraj vsakega pomorskega območja, kakor je to navedeno v projektu št. 21 v Prilogi III;

(b) če je lokacije pristanišč mogoče primerjati, javni razpis, ki ga skupaj organizirajo vpletene države članice, in katerega namen je združiti v konzorciju vsaj ladjarske družbe in pristanišča, v enem od pomorskih območij, kakor je to navedeno v projektu št. 21 v Prilogi III.

5. Za projekte v skupnem interesu v okviru vseevropskega omrežja morskih avtocest veljajo projekti, ki:

- so osredotočeni na naprave in infrastrukturo, ki tvori omrežje morskih avtocest,

- lahko vključujejo pomoč za začetek izvajanja, ne da bi s tem posegali v člena 87 in 88 Pogodbe, če se na podlagi javnega razpisa iz odstavka 4 oceni, da je javna podpora nujna za finančno sposobnost za preživetje projekta. Pomoč za začetek izvajanja se omeji na dve leti in se dodeli le kot podpora ustrezno utemeljenim stroškom kapitala. Pomoč ne sme presegati najnižjega predvidenega zneska, ki je nujen za začetek gradnje zadevnih povezah. Pomoč ne sme povzročiti izkrivljene konkurence na ustreznih trgih, ki bi bila v nasprotju s skupnimi interesi,

- lahko vključujejo tudi dejavnosti, ki imajo širšo korist in niso povezane z določenimi pristanišči, kot so razpoložljive naprave za lomljenje ledu in poglabljanje dna, kakor tudi informacijski sistemi, skupaj s sistemi za upravljanje prometa in elektronsko pošiljanje poročil.

6. Komisija v roku treh let predloži odboru iz člena 18 začetni seznam določenih projektov v skupnem interesu in s tem natančneje opredeli načelo morskih avtocest. Ta seznam pošlje tudi Evropskemu parlamentu.

7. Projekti v skupnem interesu v okviru vseevropskega omrežja morskih avtocest se predložijo Komisiji v odobritev.";

9. členu 13 se doda naslednji odstavek:

"3. Mednarodna vozlišča in vozlišča v Skupnosti se postopoma povežejo z omrežjem železniških prog za visoke hitrosti, kjer to ustreza. Omrežje obsega infrastrukturo in naprave, ki omogočajo povezavo storitev zračnega in železniškega prometa in, kjer je to primerno, storitev pomorskega prometa.";

10. "ODDELEK 10a

USKLAJEVANJE MED DRŽAVAMI ČLANICAMI

Člen 17a

Evropski koordinator

1. Da bi Komisija pospešila usklajeno uvajanje nekaterih projektov, zlasti čezmejnih projektov ali odsekov čezmejnih projektov, vključenih med projekte, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu v členu 19a, lahko v soglasju z državami članicami, ki jih to zadeva, in po posvetu z Evropskim parlamentom določi osebo, imenovano "evropski koordinator". Evropski koordinator deluje v imenu in za račun Komisije. Naloge evropskega koordinatorja se običajno nanašajo na en projekt, zlasti v primeru čezmejnega projekta, vendar se lahko po potrebi razširijo in pokrivajo celotno glavno os. Evropski koordinator skupaj z državami članicami, ki jih to zadeva, oblikuje načrt svojih dejavnosti.

2. Evropski koordinator se izbere zlasti na osnovi izkušenj v evropskih organih in poznavanja vprašanj v zvezi s financiranjem, socialno-ekonomsko in okoljsko presojo glavnih projektov.

3. V svojem sklepu o imenovanju evropskega koordinatorja Komisija določi način za opravljanje nalog koordinatorja, navedenih v odstavku 5.

4. Države članice, ki jih to zadeva, sodelujejo z evropskim koordinatorjem in mu posredujejo podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nalog iz odstavka 5.

5. Evropski koordinator:

(a) skupaj z državami članicami, ki jih to zadeva, spodbuja skupne načine za vrednotenje projektov in svetuje spodbujevalcem projektov glede finančne ureditve projektov, kjer to ustreza;

(b) vsako leto pripravi poročilo za Evropski parlament, Komisijo in vpletene države članice o doseženem napredku pri izvajanju projekta(-ov), za katerega(-) je pristojen, o novih pravnih ali drugih razvojnih dosežkih, ki bi lahko vplivali na značilnosti projektov in o kakršnih koli težavah in ovirah, ki lahko povzročile veliko zamudo glede na datume, navedene v Prilogi III;

(c) se skupaj z državami članicami, ki jih to zadeva, posvetuje z regionalnimi in lokalnimi organi, prevozniki, naročniki prevoza in predstavniki civilne družbe z namenom pridobiti več znanja o potrebah po prevoznih storitvah, možnostih za financiranje investicij in o vrstah storitev, ki jih je treba zagotoviti za lažji dostop do teh sredstev.

6. Ne da bi s tem posegala v veljavne postopke, določene v zakonodaji Skupnosti in nacionalni zakonodaji, Komisija lahko zaprosi evropskega koordinatorja za mnenje pri pregledu vlog za pridobitev sredstev Skupnosti za projekte ali skupine projektov, ki so v njegovi pristojnosti."

;

11. Člen 18 se spremeni, kot sledi:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

"Odbor za spremljanje smernic in izmenjavo podatkov";

(b) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. Države članice Komisiji pošljejo povzetke nacionalnih načrtov in programov, ki jih pripravljajo za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, zlasti v zvezi s projekti, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu, navedenimi v členu 19a. Ko države članice sprejmejo nacionalne načrte in programe, jih pošljejo Komisiji v vednost.";

"3. Komisija vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o izvajanju smernic, opisanih v tej odločbi. Komisiji pomaga pri pripravi poročila odbor, ki je ustanovljen z odstavkom 2. Kjer to ustreza, so poročilu dodani pravni predlogi za spremembo smernic; ti pravni predlogi lahko po potrebi obsegajo spremembe seznama prednostnih projektov v Prilogi III ali dodatke k temu seznamu projektov, ki so v skladu s členom 19(1). V spremembah je treba posebej upoštevati projekte, ki prispevajo k teritorialni koheziji Evropske unije v skladu s členom 19(1)e.";

12. Člen 19 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 19

Prednostni projekti

1. Prednostni projekti so projekti v skupnem interesu, navedeni v členu 7, pri katerih se s preiskavo ugotovi, da:

(a) so namenjeni za odpravo ozkih grl ali zapolnitev manjkajoče povezave na glavni poti vseevropskega omrežja, zlasti projekti, ki potekajo preko meja, prečkajo naravne ovire ali vključujejo čezmejni odsek;

(b) so v takšnem obsegu, da bi bilo dolgoročno načrtovanje na evropski ravni v veliko pomoč;

(d) v veliki meri izboljšujejo mobilnost blaga in oseb med državami članicami in tako prispevajo tudi k interoperabilnosti nacionalnih omrežij;

(e) prispevajo k teritorialni koheziji Evropske unije s povezovanjem omrežij novih držav članic in izboljšanjem povezav z obrobnimi in otoškimi območji;

(f) prispevajo k trajnostnemu razvoju prometa z večjo varnostjo in manjšo škodo, ki jo promet povzroča okolju, zlasti s spodbujanjem preusmeritve k železniškemu prevozu, intermodalnemu prevozu, prevozu po celinskih vodnih poteh in pomorskemu prevozu;

(g) dokazujejo zavezanost držav članic, ki jih to zadeva, da bodo opravile študije in postopke vrednotenja dovolj zgodaj, da bodo delo zaključile v skladu z vnaprej dogovorjenim rokom na temelju nacionalnih načrtov ali katerih koli drugih enakovrednih dokumentov, ki se nanašajo na zadevne projekte.

2. Prednostni projekti, na katerih naj bi se delo pričelo pred letom 2010, njihovi odseki in dogovorjeni datumi za zaključek del, navedeni v odstavku 1(g), so določeni v Prilogi III.

3. Do leta 2010 Komisija pripravi osnutek poročila o poteku in po potrebi predlaga spremembe seznama prednostnih projektov, opredeljenih v Prilogi III skladno z odstavkom 1.";

13. vstavi se naslednji odstavek:

"Člen 19a

Izjava o evropskem interesu

1. Prednostni projekti, opredeljeni v Prilogi III, se razglasijo za projekte v evropskem interesu. Ta izjava je oblikovana izključno v skladu s postopkom, ki je določen v Pogodbi in v pravnih aktih na podlagi te pogodbe.

2. Ne glede na pravno podlago navedenega finančnega instrumenta Skupnosti:

(a) morajo države članice pri predložitvi svojih projektov na podlagi Kohezijskega sklada v skladu s členom 10 Uredbe (ES) št. 1164/94 [16] nameniti ustrezno prednost projektom, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu;

(b) morajo države članice pri predložitvi svojih projektov na podlagi proračuna za vseevropsko omrežje v skladu s členom 9 in 10 Uredbe (ES) št. 2236/95 z dne 18. septembra 1995 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti na področju vseevropskih omrežij [17] nameniti ustrezno prednost projektom, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu;

(c) Komisija spodbuja države članice k upoštevanju projektov, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu, pri načrtovanju programiranja strukturnih skladov, zlasti na območjih, zajetih v Cilju 1, ob upoštevanju nacionalnih prometnih načrtov, ki so v obstoječem okviru pomoči Skupnosti;

(d) Komisija zagotovi, da države članice, ki izpolnjujejo pogoje iz instrumenta predpristopnih strukturnih politik, pri predložitvi svojih projektov na podlagi navedenega instrumenta v skladu s členom 2 in 7 Uredbe Sveta (ES) št. 1267/1999 z dne 21. junija 1999 o vzpostavitvi instrumenta strukturne politike v pred-pristopnem obdobju [18], namenijo ustrezno prednost projektom, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu.

3. Pri napovedi svojih finančnih potreb Komisija nameni prednost projektom, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu.

4. Če pride na enem od projektov, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu, ob začetku del do daljše zamude glede na rok 2010, Komisija zaprosi vpletene države članice, da v roku treh mesecev navedejo vzroke za zamudo. Na osnovi prejetega odgovora se Komisija posvetuje z vsemi državami članicami, ki jih to zadeva, o rešitvi težave, ki je povzročila zamudo.

Po posvetu z odborom, ustanovljenim po členu 18(2), in v okviru aktivnega spremljanja izvajanja projekta, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, ter ob upoštevanju načela sorazmernosti se Komisija lahko odloči sprejeti ustrezne ukrepe. Državam članicam, ki jih to zadeva, se pred sprejetjem takšnih ukrepih omogoči, da predložijo svoje pripombe.

Evropski parlament je treba nemudoma obvestiti o vsakem sprejetem ukrepu.

Pri sprejemanju teh ukrepov Komisija upošteva delež odgovornosti vsake vpletene države članice za zamudo in se vzdrži sprejetja ukrepov, ki bi vplivali na izvedbo projekta v državah članicah, ki niso odgovorne za zamudo.

5. Če projekt, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, ni v glavnem končan v razumnem roku po predvidenem datumu za njegov zaključek, ki je naveden v Prilogi III, in so vse vpletene države članice odgovorne za zamudo, Komisija projekt ponovno pregleda v skladu s postopkom iz odstavka 4 z namenom, da na podlagi postopka za spremembo iz člena 18(3) umakne njegovo uvrstitev med projekte, ki so razglašeni za projekte v evropskem interesu. V vsakem primeru mora Komisija projekt ponovno pregledati ob izteku 15-letnega roka po tem, ko je bil projekt razglašen za projekt v evropskem interesu v smislu te odločbe.

6. Pet let po zaključku projekta, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, ali enega od njegovih odsekov države članice, ki jih to zadeva, izvedejo presojo njegovega socialno-ekonomskega vpliva in vpliva na okolje, vključno z vplivom na trgovino in prosto gibanje oseb in blaga med državami članicami, na teritorialno kohezijo in na trajnostni razvoj. Države članice Komisijo obvestijo o rezultatih te presoje.

7. Če projekt, ki je razglašen za projekt v evropskem interesu, vključuje čezmejni odsek, ki ga tehnično in finančno ni mogoče razdeliti, morajo vpletene države članice uskladiti postopke za presojo njegovega socialno-ekonomskega vpliva in si kar najbolj prizadevati za izvedbo nadnacionalne poizvedbe pred izdajo gradbenega dovoljenja in v obstoječem okviru.

8. Druge odseke projektov v evropskem interesu države članice uskladijo od primera do primera na dvostranski ali večstranski ravni.

9. Usklajeni ukrepi ali nadnacionalne poizvedbe iz odstavka 7 veljajo brez poseganja v obveznosti, ki jih nalaga okoljska zakonodaja Skupnosti zlasti v zvezi s presojo okoljskih vplivov. Države članice, ki jih to zadeva, obvestijo Komisijo o začetku takšnih usklajenih ukrepih ali nadnacionalnih poizvedbah ter o njihovih rezultatih. Komisija te podatke vključi v poročilo iz člena 18(3).

Člen 19b

Čezmejni odseki

V smislu nekaterih prednostnih projektov države članice na osnovi meril, ki jih določi odbor, ustanovljen s členom 18(2), opredelijo čezmejne odseke med dvema državama članicama, vključno z morskimi avtocestami in o tem obvestijo Komisijo. To so zlasti odseki, ki jih tehnično in finančno ni mogoče razdeliti, ali odseki, za katere se države članice skupaj zavežejo, in za katere vzpostavijo skupno strukturo.";

14. Člena 20 in 21 se črtata.

15. Priloge se spremenijo, kot sledi:

1. V Prilogi I se oddelki 2, 3, 4 in 6 ter priloženi zemljevidi nadomestijo, kakor je navedeno v Prilogi I k tej odločbi.

2. V Prilogi III:

(a) se naslov nadomesti z naslednjim: "Prednostni projekti, na katerih se mora delo začeti pred letom 2010";

(b) vsebina se nadomesti z besedilom, ki je določeno v Prilogi II k tej odločbi.

Člen 2

Pričujoča določba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na vse države članice.

V Strasbourgu, 29. aprila 2004

Za Evropski parlament

Predsednik

P. Cox

Za Svet

Predsednik

M. McDowell

[1] UL C 362 E, 18.12.2001, str. 205 in UL C 20 E, 28.1.2003, str. 274.

[2] UL C 125, 27.5.2002, str. 75.

[3] UL C 278, 14.11.2002, str. 7.

[4] Mnenji Evropskega parlamenta z dne 30. maja 2002 (UL C 187 E, 7.8.2003, str. 130) in z dne 11. marca 2004 (še neobjavljeno v Uradnem listu), Skupno stališče Sveta z dne 14. aprila 2004 (še neobjavljeno v Uradnem listu) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 21. aprila 2004 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[5] UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[6] UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

[7] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2003/35/ES (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

[8] UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[9] UL L 206, 22.7.1992, str. 7. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[10] UL L 75, 15.3.2001, str. 1.

[11] UL L 196, 2.8.2003, str. 1.

[12] UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[13] UL L 197, 21.7.2001, str. 30.

[14] UL L 235, 17.9.1996, str. 6. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

[15] UL L 110, 20.4.2001, str. 1.;

[16] UL L 130, 25.5.1994, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2003.

[17] UL L 228, 23.9.1995, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 807/2004 (UL L 143, 30.4.2004, str. 46).

[18] UL L 161, 26.6.1999, str. 73. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 769/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Priloga I k Odločbi št. 1692/96/ES se spremeni, kot sledi:

1. Oddelki 2, 3 in 4 se nadomestijo z naslednjim:

"Oddelek 2: Cestno omrežje

2.0 Evropa

2.1 Belgija

2.2 Danska

2.3 Nemčija

2.4 Grčija

2.5 Španija

2.6 Francija

2.7 Irska

2.8 Italija

2.9 Luksemburg

2.10 Nizozemska

2.11 Avstrija

2.12 Portugalska

2.13 Finska

2.14 Švedska

2.15 Združeno kraljestvo

Oddelek 3: Železniško omrežje

3.0 Evropa

3.1 Belgija

3.2 Danska

3.3 Nemčija

3.4 Grčija

3.5 Španija

3.6 Francija

3.7 Irska

3.8 Italija

3.9 Luksemburg

3.10 Nizozemska

3.11 Avstrija

3.12 Portugalska

3.13 Finska

3.14 Švedska

3.15 Združeno kraljestvo

Oddelek 4: Omrežje celinskih vodnih poti in rečnih pristanišč"

2. Oddelek 6 se nadomesti z naslednjim:

"Oddelek 6: Letališča

6.0 Evropa

6.1 Belgija/Danska/Nemčija/Luksemburg/Nizozemska/Avstrija

6.2 Grčija

6.3 Španija/Portugalska

6.4 Francija

6.5 Irska/Združeno kraljestvo

6.6 Italija

6.7. Finska/Švedska"

3. Naslednji zemljevidi se nadomestijo z ustreznimi zemljevidi iz Odločbe št. 1692/96/ES.

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Priloga III k Odločbi št. 1692/96/ES se nadomesti z naslednjim:

PRILOGA III

PREDNOSTNI PROJEKTI, NA KATERIH SE MORA DELO ZAČETI PRED LETOM 2010

1. Železniška os Berlin-Verona/Milano-Bologna-Napoli-Messina-Palermo

- Halle/Leipzig-Nürnberg (2015)

- Nürnberg-München (2006)

- München-Kufstein (2015)

- Kufstein-Innsbruck (2009)

- Brennerski predor (20015), čezmejni odsek

- Verona-Napoli (2007)

- Milano-Bologna (2006)

- Železniški/cestni most prek ožine Messina-Palermo (2015)

2. Železniška os za visoke hitrosti Pariz-Bruselj/Bruselj-Köln-Amsterdam-London

- Kanalski predor-London (2007)

- Bruselj-Liège-Köln (2007)

- Bruselj-Rotterdam-Amsterdam (2007) [1]

3. Železniška os za visoke hitrosti v jugozahodni Evropi

- Lizbona/Porto-Madrid (2011) [2]

- Madrid-Barcelona (2005)

- Barcelona-Figueras-Perpignan (2008)

- Perpignan-Montpellier (2015)

- Montpellier-Nîmes (2010)

- Madrid-Vitoria-Irún/Hendaye (2010)

- Irún/Hendaye-Dax, čezmejni odsek (2010)

- Dax-Bordeaux (2020)

- Bordeaux-Tours (2015)

4. Železniška os za visoke hitrosti vzhod

- Pariz-Baudrecourt (2007)

- Metz-Luksemburg (2007)

- Saarbrücken-Mannheim (2007)

5. Proga Betuwe (2007)

6. Železniška os Lyon-Trst-Divača/Koper-Divača Ljubljana-Budimpešta-ukrajinska meja [3]

- Lyon-St Jean de Maurienne (2015)

- Predor Mont-Cenis (2015-2017), čezmejni odsek

- Bussoleno-Torino (2011)

- Torino-Benetke (2010)

- Benetke-Ronchi Sud-Trst-Divača (2015)

- Koper-Divača-Ljubljana (2015)

- Ljubljana-Budimpešta (2015)

7. Avtocestna os Igoumenitsa/Patra-Atene-Sofija-Budimpešta

- Via Egnatia (2006)

- Pathe (2008)

- Avtocesta Sofija-Kulata-grško/bolgarska mejna (2010) s čezmejnim odsekom Promahon-Kulata

- Avtocesta Nadlac-Sibiu (odcep proti Bukarešti in Konstanci (2007)

8. Večmodalna os Portugalska/Španija-in ostala Evropa [4]

- Železniška povezava La Coruña-Lizbona-Sines (2010)

- Železnica Lizbona-Valladolid (2010)

- Železnica Lizbona-Faro (2004)

- Avtocesta Lizbona-Valladolid (2010)

- Avtocesta La Coruña-Lizbona (2003)

- Avtocesta Sevilla-Lizbona (končana 2001)

- Novo letališče v Lizboni (2015)

9. Železniška os Cork-Dublin-Belfast-Stranraer [5]

10. Malpensa (zaključeno 2001) [6]

11. Stalna povezava Oresund (zaključena v letu 2000) [7]

12. Nordijski trikotnik (železniška/cestna os)

- Cestni in železniški projekti v Švedski (2010) [8]

- Avtocesta Helsinki-Turku (2010)

- Železnica Kerava-Lahti (2006)

- Železnica Helsinki-Vainikkala (ruska meja) (2014)

13. Cestna povezava Združeno kraljestvo/Irska/Beneluks (2010)

14. Glavna proga ob zahodni obali (2007)

15. Galileo (2008)

16. Železniška os za tovorni promet Sines-Madrid-Pariz

- Nova os visoke zmogljivosti prek Pirenejev

- Železnica Sines-Badajoz (2010)

- Železniška proga Algeciras-Bobadilla (2010)

17. Železniška os Pariz-Strasburg-Stuttgart-Dunaj-Bratislava

- Baudrecourt-Strasburg-Stuttgart (2015) s kehlskim mostom kot čezmejnim odsekom

- Stuttgart-Ulm (2012)

- München-Salzburg (2015), čezmejni odsek

- Salzburg-Dunaj (2012)

- Dunaj-Bratislava (2010), čezmejni odsek

18. Os celinskih vodnih poti Ren-Meuse-Majna-Donava [9]

- Ren-Meuse (2019) z zapornico pri Lanaye kot čezmejnim odsekom

- Vilshofen-Straubing (2013)

- Dunaj-Bratislava (2015), čezmejni odsek

- Palkovicovo-Mohács (2014)

- Ozka grla v Romuniji in Bolgariji (2011)

19. Interoperabilnost železniške proge za visoke hitrosti na iberskem polotoku

- Madrid-Andaluzija (2010)

- Sever-vzod (2010)

- Madrid-Levante in Sredozemlje (2010)

- Koridor sever/severo-zahod, ki vključuje Vigo-Porto (2010)

- Extramadura (2010)

20. Železniška os obroč pri Fehmarnu

- Obroč pri Fehmarnu - stalna železniška/cestna povezava (2014)

- Železnica za dostop v Danski iz Oresunda (2015)

- Železnica za dostop v Nemčiji iz Hamburga (2015)

- Železnica Hannover-Hamburg/Bremen (2015)

21. Projekti v skupnem interesu so opredeljeni v skladu s členom 12a in zadevajo naslednje morske avtoceste:

- Avtoceste ob Baltiškem morju (ki povezuje baltiške države članice z državami članicami v osrednji in zahodni Evropi, vključno s potjo po kanalu med Severnim in Baltiškim morjem (kielski kanal) (2010)),

- Morska avtocesta v zahodni Evropi (ki vodi iz Porugalske in Španije preko atlantskega oka do Severnega morja in Irskega morja (2010),

- Morska avtocesta v jugovzhodni Evropi (povezava med Jadranskim morjem in Jonskim morjem in vzhodnim Sredozemljem za vključitev Cipra) (2010),

- Morska avtocesta jugozahodne Evrope (zahodno Sredozemlje), ki povezuje Španijo, Francijo, Italijo skupaj z Malto in se priključi na morsko avtocesto jugovzhodne Evrope [10] (2010).

22. Železniška os Atene-Sofija-Budimpešta-Dunaj-Praga-Nürnberg/Dresden [11]

- Železnica grška/bolgarska meja-Kulata-Sofija-Vidin/Calafat (2015)

- Železnica Curtici-Brasov (proti Bukarešti in Konstanci) (2010)

- Železnica Budimpešta-Dunaj (2010), čezmejni odsek

- Železnica Břeclav-Praga-Nürnberg (2010), z odsekom Nürnberg-Praga kot čezmejnim odsekom

- Železniška os Praga-Linz (2016)

23. Železniška os Gdansk-Varšava-Brno/Bratislava-Dunaj [12]

- Železnica Gdansk-Varšava-Katowice (2015)

- Železnica Katovice-Břeclav (2010)

- Železnica Katovice-Zilina-Nove Mesto n.V. (2010)

24. Železniška os Lyon/Genova-Basel-Duisburg-Rotterdam/Antwerpen

- Lyon-Mulhouse-Mülheim [13] z odsekom Mulhouse-Mülheim kot čezmejnim odsekom (2018)

- Genova-Milano/Novara-švicarska meja (2013)

- Basel-Karlsruhe (2015)

- Frankfurt-Mannheim (2012)

- Duisburg-Emmerich (2009) [14]

- "Iron Rhine" Rheidt-Antwerpen, čezmejni odsek (2010)

25. Avtocestna os Gdansk-Brno/Bratislava-Dunaj [15]

- Avtocesta Gdansk-Katovice (2010)

- Avtocesta Katovice-Brno/Zilina (2010), čezmejni odsek

- Avtocesta Brno-Dunaj (2009), čezmejni odsek

26. Železniška/cestna os Irska/Združeno kraljestvo/celinski del Evrope

- Železniška/cestna os, ki povezuje Dublin s severom (Belfast-Larne) ter jugom (Cork) (2010) [16]

- Železniška/cestna os Hull-Liverpool (2015)

- Železnica Felixstowe-Nuneaton (2011)

- Železnica Crewe-Holydead (2008)

27. Os "Rail Baltica" Varšava-Kaunas-Riga-Talin-Helsinki

- Varšava-Kaunas (2010)

- Kaunas-Riga (2014)

- Riga-Talin (2016)

28. "Eurocaprail" na železniški osi Bruselj-Luksemburg-Strasbourg

- Bruselj-Luksemburg-Strasburg (2012)

29. Železniška os v intermodalnem koridorju Jonsko/Jardansko morje

- Kozani-Kalambaka-Igoumenitsa (2012)

- Ioannina-Antirrio-Rio-Kalamata (2014)

30. Celinska vodna pot Sena-Scheldt.

Izboljšanje plovnosti Deulemont-Gent (2012-2014-2016); Compiègne-Cambrai (2012-2014-2016).

Vnaprej dogovorjeni datum za zaključek del je prikazan v oklepajih. Datumi za zaključek del na projektih od 1 do 20 in 30 ter podrobnosti o odsekih ustrezajo tistim iz poročila skupine strokovnjakov, kjer so dejansko opredeljeni.

[1] Vključno z dvema postajama, namenjenima vlakom za visoke hitrosti v Rotterdamu in Amsterdamu, ki še nista bili vključeni v projekt, ki ga je Evropski svet potrdil v Essnu v letu 1994.

[2] Vključno s povezavami Lizbona-Porto (2013), Lizbona-Madrid (2010) in Aveiro-Salamanca (2015).

[3] Deli te proge ustrezajo vseevropskemu koridorju V.

[4] Vključno z izboljšanimi pristanišči in letališči (2915), kot je v skladu s vsebino, ki jo je potrdil Evropski svet v Essnu in Dublinu.

[5] Nadaljnje povečanje zmogljivosti te proge je bilo sklenjeno v letu 2003 in dodano kot ločen projekt.

[6] Projekt zaključen.

[7] Projekt zaključen.

[8] Nekaj krajših cestnih in železniških odsekov bo zaključenih med leti 2010 in 2015.

[9] Del te ceste ustreza opredelitvi Pan-Evropskega koridorja VII.

[10] Vključno s Črnim morjem.

[11] Ta glavna cesta v glavnem ustreza opredelitvi Pan-Evropskega koridorja IV.

[12] Ta glavna cesta v glavnem ustreza opredelitvi panevropskega koridorja VI.

[13] Vključno s progo TGV (Ren-Ron) brez zahodnega odseka.

[14] Projekt št. 5 (proga Batuwe) povezuje Rotterdam in Emmerich.

[15] Ta glavna cesta v glavnem ustreza opredelitvi panevropskega koridorja IV.

[16] Vključno z essenskim projektom št. 13: cestna os Irska/Združeno kraljestvo/Beneluks.

--------------------------------------------------

32004D0884