27.11.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 352/10

(1)

V pismu z dne 12. februarja 2003 (A/31217 z dne 14. februarja 2003) so italijanske oblasti, na podlagi člena 88(3) Pogodbe, sporočile program pomoči, ki prinaša nujne dispozicije glede zaposlovanja. Ukrep, ki je bil izveden pred uvodno odobritvijo Komisije, je bil vpisan v Register o nezakoniti pomoči pod št. NN 7/03.

(2)

V pismu z dne 12. marca 2003 je Komisija zahtevala dodatne informacije. Po prošnji o odlogu določenega roka, ki ga je sprejela Komisija, so italijanske oblasti poslale dodatna pojasnila Komisiji v pismu z dne 20. maja 2003.

(3)

V pismu z dne 16. oktobra 2003 je Komisija obvestila Italijo o svoji odločitvi, da sproži postopek, določen v členu 88(2) Pogodbe ES, v zvezi s programom pomoči. Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije  (2). Komisija je povabila zainteresirane stranke, da predstavijo pripombe glede obravnavane pomoči. Komisija ni prejela nobenih pripomb od tretjih zainteresiranih strank.

(4)

V pismu z dne 22. decembra 2003 je Italija poslala svoje pripombe. Komisija je zahtevala dodatna pojasnila v pismu z dne 19. januarja 2004, na katero so italijanske oblasti odgovorile v pismu z dne 11. februarja 2004.

(5)

Cilj programa pomoči je ohranjanje delovnih mest v podjetjih, ki so se znašla v finančnih težavah in so podrejena izrednim administrativnim postopkom ter imajo število zaposlenih, ki presega 1 000 enot.

(6)

Pravna podlaga pomoči je osnovana na Zakonskem dekretu št. 23 z dne 14. februarja 2003, spremenjenem v Zakon št. 81 dne 17. aprila 2003.

(7)

Koristniki obravnavanega programa pomoči so kupci podjetij, ki imajo zgoraj navedene lastnosti (podjetja v finančnih težavah, podrejena izrednim administrativnim postopkom in ki imajo število zaposlenih, ki presega 1 000 enot).

(8)

V kolikor bi obravnavana podjetja bila prevzeta s strani tretjih, bi bile koristi podeljene novim kupcem, ki bi bili pripravljeni zaposliti osebje iz odkupljenega podjetja, in sicer do 550 uslužbencev. Kupec koristi za vsakega sprejetega uslužbenca:

Zgoraj navedene koristi so tiste, ki so, na osnovi Zakona št. 223/1991, odobrene delodajalcem, ki zaposlijo delavce na čakanju, oziroma delavce, katerim je prenehalo delovno razmerje zaradi strukturne krize in ki izpolnjujejo določene pogoje.

Na osnovi objavljenega programa pomoči so take koristi odobrene, v mejah do 550 zaposlenih, tistim kupcem, ki so pripravljeni zaposliti uslužbence iz odkupljenega podjetja, oziroma zaposlene, ki niso na čakanju.

Koristi so odobrene za največ 550 premeščenih uslužbencev, vendar pod dvema pogojema: (i) premeščanje delavcev mora biti predvideno v kolektivnih pogodbah, ki jih je potrebno skleniti z Ministrstvom za delo do 30. aprila 2003 in (ii) kupec in odkupljeno podjetje ne smeta imeti istega lastnika in med njima ne sme biti nobenih razmerij glede zvez in nadzora.

(9)

Program pomoči se odreja transakcijam, pri katerih je premestitev uslužbencev bila odobrena v kolektivnih pogodbah, sklenjenih z Ministrstvom za delo do 30. aprila 2003. Nakazilo za leto 2003 je znašalo 9,5 milijonov EUR.

(10)

Pri odločbi za sprožitev uradnega postopka za preiskavo, na podlagi člena 88(2) Pogodbe ES, je Komisija upoštevala, da ukrep predstavlja državno pomoč na podlagi člena 87(1) Pogodbe. V skladu s tem je ukrep načeloma prepovedan in se upošteva, da je kompatibilen s skupnim tržiščem le v primeru, da je dopuščen v korist s strani enega od predvidenih odstopanj v Pogodbi.

(11)

Glede na to, da je cilj ukrepa ohranjanje delovnih mest in dopuščanje nakupa podjetij v težavah, je Komisija pregledala njegovo združljivost na osnovi usmerjenosti Skupnosti glede državne pomoči pri prestrukturiranju podjetij v težavah (v nadaljevanju: „usmerjenost Skupnosti glede državne pomoči pri reševanju in prestrukturiranju“) (3), na osnovi Uredbe Komisije (ES) št. 2204/2002 v zvezi z izvajanjem členov 87 in 88 Pogodbe ES o državni pomoči v prid zaposlovanja (4) in, na koncu, na osnovi usmerjenosti glede državne pomoči v korist regij (5) Komisija je izrazila dvome glede združljivosti pomoči s skupnim tržiščem na osnovi vseh treh zgoraj navedenih normativov.

(12)

Komisija je izrazila dvome o tem, ali pregledan ukrep dejansko predstavlja program pomoči v prid splošni skupini koristnikov ali, če morebiti v tem primeru ne gre za ukrep, ki je namenjen le določenim koristnikom, upoštevajoč dejstvo, da objavljen program pomoči traja le kratek čas (zakonski dekret je bil sprejet 14. februarja 2003, rok, določen za nakup podjetja ter ministrski dogovor o premestitvi uslužbencev, pa 30. aprila 2003).

(13)

Komisija je opozorila na to, da bi v primeru, da bi Italija sodila, da objavljen program pomoči predstavlja dejansko individualno obvestilo o pomoči pri prestrukturiranju za posamezno podjetje v težavah, moral biti ukrep objavljen kot tak. V tem primeru bi bilo potrebno pojasniti, če je podjetje v finančnih težavah dejanski koristnik pomoči. Poleg tega bi individualno obvestilo moralo biti dopolnjeno z načrtom za prestrukturiranje, ki je namenjen ponovni vzpostavitvi ekonomskega in finančnega donosa podjetja, in moral bi zadostiti vsem določenim pogojem, v zgoraj navedenih usmeritvah glede državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje.

(14)

V pismu z dne 22. decembra 2003 je Italija poslala svoje pripombe. Italijanske oblasti so nakazale, da je bilo v času trajanja programa pomoči, samo eno podjetje odkupljeno na način, ki ga predvideva program, oziroma podjetje Ocean SpA, ki se nahaja v Verolanuovi (BS), in je bilo prodano podjetju Brandt Italia SpA. Po besedah italijanskih oblasti je podjetje Brandt odkupilo podjetje Ocean SpA po tržni ceni, ne da bi koristilo neposredne ekonomske prednosti v okviru obravnavanega programa pomoči.

(15)

Italijanske oblasti so izjavile še naslednje:

(16)

V pismu z dne 11. februarja 2004 je Italija nakazala, da je pomoč, odobrena podjetju Brandt Italia v okviru programa pomoči, na tisti dan znašala 3 197 982,20 evrov in da se je izplačilo pomoči začelo marca 2003.

(17)

Da bi ocenili, če ukrep predstavlja pomoč po členu 87(1) Pogodbe, je potrebno preveriti, če podpira nekatera podjetja, če je prednost odobrena z državnimi viri, če ukrep ponaredi konkurenco in če lahko vpliva na izmenjave znotraj Skupnosti.

(18)

Prvi pogoj za izvajanje člena 87(1), predstavlja okoliščina, da ukrep podpira nekatera podjetja. In zato je potrebno ugotoviti, če ukrep dodeljuje koristnikom ekonomsko prednost, katere ne bi prejemali pri običajnih pogojih tržišča, ali če jim pomaga, da se izognejo plačevanju taks, ki praviloma bremenijo bilanco podjetja, in če je ta prednost odobrena specifičnim podjetjem.

Obravnavan program pomoči predvideva dodelitev prispevkov in zmanjšanje socialnih prispevkov za kupce podjetij v težavah, podrejenih posebnim administrativnim postopkom, ki imajo število zaposlenih, ki presega 1 000 enot. Ta predvideva torej ekonomsko prednost za kupca, ki prejme nepovraten prispevek za vsakega „prevzetega“ uslužbenca, poleg tega 18 mesecev koristi zmanjšanje socialnih prispevkov, ki običajno bremenijo delodajalce.

Komisija sodi, da bi lahko sporni ukrep predstavljal ekonomsko prednost tudi za podjetja, ki so podrejena izredni administraciji. Dejanski koristnik pomoči je namreč odvisen od vrste faktorjev, ki niso bili pojasnjeni s strani italijanskih oblasti (če je podjetje, ki je v finančnih težavah, podjetje v aktivi, če so predmet prodaje aktivi podjetja ali družbene kvote, če je kupec jasno ločen od podjetja v finančnih težavah, načini določanja prodajne cene, itd.).

Komisija sodi, da je na osnovi obravnavanega programa pomoči odobrena ekonomska prednost specifični kategoriji koristnikov, oziroma:

Na osnovi zgoraj navedenega, Komisija sodi, da obravnavani ukrep ni splošne narave, temveč da dodeljuje ekonomsko prednost specifičnim podjetjem tako, da jim zmanjša običajne stroške in okrepi finančni položaj teh podjetij v primerjavi z drugimi konkurenti, ki nimajo koristi od istih ukrepov. Takšno ugotovitev potrjuje dejstvo, da je bil ukrep izvajan samo v enem primeru.

(19)

Drugi pogoj za izvedbo člena 87(1) predstavlja okoliščina, da je ukrep odobren z državnimi viri. V obravnavanem primeru je posredovanje državnih virov dokazano z dejstvom, da je ukrep, po eni strani, financiran z nepovratnim javnim financiranjem in, po drugi strani, z odpovedjo države kvoti socialnih prispevkov, ki jih je običajno treba plačevati.

(20)

Na osnovi tretjega in četrtega pogoja za izvajanje člena 87(1) Pogodbe mora ukrep ponarediti ali ogroziti z izkrivljanjem konkurence in vplivati na izmenjavo znotraj Skupnosti. Obravnavan program pomoči ogroža z izkrivljanjem konkurence, v kolikor okrepi finančni položaj nekaterih podjetij v primerjavi z njihovimi konkurenti. Ukrep posebno ogroža izkrivljanje konkurence in vpliva na izmenjave, če koristniki konkurirajo z izdelki iz drugih držav članic, čeprav sami ne izvažajo svoje proizvodnje. Če podjetja, ki koristijo pomoč, ne izvažajo, je državna proizvodnja v prednosti zaradi dejstva, da je možnost podjetij, ki se nahajajo v ostalih državah članicah, da izvažajo svoje izdelke na obravnavano tržišče, zaradi tega zmanjšana (6).

(21)

Iz zgoraj navedenih razlogov je obravnavani ukrep načeloma prepovedan s členom 87(1) Pogodbe in se upošteva kot kompatibilen s skupnim tržiščem samo v primeru, da lahko koristi z odstopanji, ki so predvidena v Pogodbi.

(22)

Ker ukrep predstavlja državno pomoč, Komisija poroča, da italijanske oblasti niso izpolnile dolžnosti, ki jih nalaga člen 88(3) Pogodbe, in so izvedle ukrep, preden ga je Komisija odobrila.

(23)

Potem ko je bila določena narava državne pomoči glede spornega ukrepa po členu 87(1) Pogodbe, je Komisija preučila, če se ta lahko upošteva kot združljiva s skupnim tržiščem na osnovi člena 87(2) in (3) Pogodbe.

(24)

Komisija sodi, da pomoč ne more koristiti odstopanja po členu 87(2) Pogodbe, v kolikor ne predstavlja pomoči, ki je socialne narave po členu 87(2)(a), ali pomoči, ki je namenjena preprečevanju škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali drugi izredni dogodki po členu 87(2)(b), niti ni v obsegu člena 87(2)(c). Zaradi očitnih razlogov niso uporabna niti odstopanja po členu 87(3)(b) in (d).

(25)

S sklicevanjem na člen 87(3)(a) in (c) je Komisija opredelila svojo politiko v zvezi z nekaterimi kategorijami pomoči in določenimi uredbami, panogami in usmeritvami glede oprostitev. Preučena pomoč je mišljena za ohranjanje delovnih mest in zadeva predajo podjetij v težavah in torej lahko pride v obseg izvajanja treh jasnih aktov pravic, ki iz tega izhajajo. Zato je Komisija preučila združljivost sporne pomoči na osnovi usmeritev državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje, na osnovi Uredbe (ES) št. 2204/2002 in, nazadnje, na osnovi usmeritev v zvezi z državno pomočjo v korist regij. Na osnovi vseh treh zgoraj navedenih disciplin so bili dvomi, ki jih je izrazila Komisija glede združljivosti programa pomoči s skupnim tržiščem, potrjeni.

(26)

Glede na to, da objavljen program pomoči zadeva prodajo podjetij v finančnih težavah, so italijanske oblasti prosile, da bi se to ocenilo po smernicah Skupnosti glede državne pomoči za reševanje in prestrukturiranje. Komisija je preučila, če je program pomoči lahko ocenjen na osnovi omenjenih usmeritev. Usmeritve Skupnosti v zvezi s pomočjo za reševanje in prestrukturiranje predvidevajo:

Italijanske oblasti so javile program pomoči, ki se izvaja pri vse podjetjih ne glede na njihovo velikost. Poleg tega, glede na to, da režim zadeva prodajo podjetij z več kot 1 000 zaposlenimi, se zato zanimajo predvsem večja podjetja (7). Zato program pomoči v svoji trenutni obliki ne more biti upoštevan kot združljiv s tržiščem, na osnovi usmeritev pri reševanju in prestrukturiranju.

(27)

Pri odločitvi v zvezi s sproženjem postopka je Komisija pokazala, da v primeru da bi Italija sodila, da režim pomoči dejansko predstavlja individualno pomoč pri prestrukturiranju posameznega podjetja v težavah, bi potem moral biti ukrep javljen kot tak. V tem primeru bi bilo potrebno razjasniti, če je podjetje v finančnih težavah dejanski koristnik pomoči. Poleg tega bi morala individualna objava vsebovati še načrt za prestrukturiranje, ki je izdelan za ponovno vzpostavitev ekonomsko-finančnega donosa podjetja, in bi moral izpolnjevati vse določene pogoje pri zgoraj navedenih usmeritvah.

(28)

Italijanske oblasti so pokazale, da je bila samo ena taka prodajna transakcija izvedena na osnovi programa pomoči v celotnem času trajanja tega programa. Vendar so še naprej ukrep opredeljevale kot program pomoči in Komisiji niso predložile nobenih informacij, ki bi ji omogočile, da ta ukrep oceni, v kolikor je to individualna objava pomoči pri prestrukturiranju enega samega podjetja v težavah. Komisija zato ne more oceniti individualnega primera prodaje podjetja Ocean SpA podjetju Brandt Italia na avtonomen način.

(29)

Cilj objavljenega programa pomoči temelji na ohranjanju delovnih mest. Italijanske oblasti se sklicujejo, poleg na usmeritve glede pomoči pri reševanju in prestrukturiranju, še na Uredbo (ES) št. 2204/2002. Glede tega, po mnenju italijanskih oblasti:

(30)

Kar zadeva prvo točko, Komisija sodi, da ukrep ni splošne narave iz razlogov, ki so bili že navedeni s to odločitvijo v delu, ki zadeva predmet pomoči.

(31)

Kar zadeva drugo točko, sporni ukrep ne spreminja programa, kot je program izrednega dopolnilnega sklada ali premestitev na čakanje. Nasprotno, gre za začasen ukrep, ki je namenjen poseganju v specifično situacijo in izključno za posege, ki so izvedeni v treh mesecih. Zato se ta ukrep ne more primerjati s programi, kot so izredni dopolnilni sklad ali premestitev na čakanje, ki jih Komisija nikoli ni ocenjevala na osnovi pravil o državni pomoči.

(32)

Kar zadeva zgoraj omenjeno tretjo točko, Komisija poudarja, na osnovi Uredbe (ES) št. 2204/2002, da je pomoč pri ustvarjanju novih delovnih mest na področjih, ki niso podprta, dovoljena samo kot pomoč majhnim in srednjim podjetjem. Objavljen program pomoči se izvaja na celotnem državnem območju in pri vseh podjetjih, ne glede na njihovo velikost. Poleg tega, da ukrep zadeva predajo podjetij, ki imajo več kot 1 000 zaposlenih, obstajajo dejavniki, ki napeljujejo na domnevo, da bi zanimanje kazala predvsem velika podjetja.

(33)

Po pregledu zgoraj navedenega, objavljen ukrep ne more biti upoštevan kot kompatibilen s skupnim tržiščem na osnovi Uredbe (ES) št. 2204/2002.

(34)

Komisija je ocenila tudi možnost, da bi bil program pomoči pregledan na osnovi usmeritev glede državne pomoči v korist regij (8). Na osnovi takih usmeritev, če so upoštevani določeni pogoji, je mogoče odobriti pomoč pri ohranjanju delovnih mest, ki pridejo v poštev pri opredelitvi finančne pomoči. Poleg tega je mogoče odobriti pomoč pri investicijah v osnovni kapital, ki so izvedena s pomočjo nakupa podjetja, ki je propadlo ali pa bi propadlo, če ga ne bi odkupili.

(35)

Vendar program pomoči ne pride v poštev na področju izvajanja usmeritev glede državne pomoči v korist regij, ker se ta izvaja znotraj državnega teritorija. Poleg tega, edini znan primer, pri katerem je bila izveden program pomoči, vključuje eno podjetje, ki se nahaja v Verolanuovi (BS), na območju, ki ne koristi odstopanj po členu 87(3)(a) in (c) Pogodbe. Zato se objavljen ukrep ne upošteva kot kompatibilen s skupnim tržiščem na osnovi usmeritev glede državne pomoči v korist regij.

(36)

Objavljeni ukrep je kompatibilen s skupnim tržiščem, ker ne vsebuje nobenih odredb v zvezi s kopičenjem pomoči, ki prihaja iz različnih virov.

(37)

Komisija ugotavlja, da obravnavani ukrep predstavlja državno pomoč po členu 87(1) Pogodbe. Italija je nezakonito izvedla sporno pomoč, ki krši člen 88(3) Pogodbe. Na osnovi zgoraj omenjene analize Komisija meni, da je pomoč nezdružljiva s skupnim tržiščem na osnovi usmeritev glede pomoči za reševanje in prestrukturiranje v skladu z Uredbo (ES) št. 2204/2002 in z usmeritvami glede državne pomoči v korist regij.

(38)

Ta odločba zadeva program pomoči in iz tega izhajajoče primere izvajanja in mora biti udejanjena takoj, s posebnim ozirom na povračilo posameznih nezdružljivih pomoči. Ta odločba dopušča možnost, da je posamezna pomoč, ki je dodeljena v okviru programa pomoči, po odločbi Komisije upoštevana kot v celoti ali delno združljiva na osnovi svoje specifične narave –