29.10.2004   

SL

Uradni list Evropske unije

L 326/45

(1)

Evropska strategija zaposlovanja ima vodilno vlogo pri uveljavitvi ciljev zaposlovanja in trgov dela Lizbonske strategije. Reforma Evropske strategije zaposlovanja iz leta 2003 poudarja srednjeročno usmeritev in pomen izvajanja vseh politik, ki so priporočene v smernicah za zaposlovanje.

(2)

Smernice za zaposlovanje je treba v celoti proučiti zgolj vsake tri leta, v vmesnih letih pa bi moralo biti njihovo posodabljanje strogo omejeno. Evropska delovna skupina za zaposlovanje se je zavzela za strožja priporočila in učinkovitejšo uporabo strokovnih pregledov, ne pa za nadaljnje spreminjanje smernic.

(3)

Sklepi Evropske delovne skupine za zaposlovanje in pregled nacionalnih akcijskih načrtov zaposlovanja držav članic, oboji zajeti v Skupnem poročilu o zaposlovanju za obdobje 2003-2004, kažejo, da morajo države članice in socialni partnerji dati prednost naslednjim ukrepom: povečati sposobnost prilagajanja delavcev in podjetij na spreminjajoče se gospodarske razmere in povpraševanje na trgu dela; privabiti več ljudi, da vstopijo na trg dela in na njem ostanejo, ter omogočiti, da ima vsakdo možnost delati, vključno z olajšanjem dostopa do prve zaposlitve za mlade brezposelne in spodbujanjem starejših delavcev, da ostanejo na trgu dela; vlagati več in učinkoviteje v človeške vire in v vseživljenjsko učenje ter v raziskave in razvoj, in tudi v izhodišča odličnosti zagotoviti učinkovito izvajanje reform s pomočjo boljšega vodenja, vključno s prizadevanji za boljše demokratično vključevanje, prepričevanje državljanov o potrebi po reformah in krepitev povezav med financiranjem prek EU, zlasti prek ESS, in izvajanjem evropskih smernic za zaposlovanje. Te prednostne naloge so popolnoma skladne s sedanjimi smernicami in se lahko izvajajo v okviru le-teh.

(4)

Smernice za zaposlovanje se uporabljajo za nove države članice od njihovega pristopa.

(5)

Poleg teh smernic za zaposlovanje bi morale države članice v celoti izvajati širše smernice gospodarske politike in zagotoviti njihovo celovito skladnost z ohranjanjem zdravih javnih financ in makroekonomske stabilnosti –