Odločba Komisije

z dne 28. aprila 2004

o posebnih pogojih zdravstvenega varstva živali za uvoz nekaterih živali s Saint Pierra in Miquelona ter o spremembi Odločbe Sveta 79/542/EGS

(notificirano pod dokumentarno številko K(2004) 1548)

(Besedilo velja za EGP)

(2004/410/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 72/462/EGS z dne 12. decembra 1972 o problemih v zvezi z zdravstvenimi in veterinarskimi pregledi ob uvozu goveda in prašičev ter svežega mesa iz tretjih držav [1] in zlasti člena 6(3) navedene direktive,

ob upoštevanju Direktive Sveta 92/65/EGS z dne 13. julija 1992 o zahtevah zdravstvenega varstva živali za trgovino in uvoz v Skupnost živali, semena, jajčnih celic in zarodkov, za katere ne veljajo zahteve zdravstvenega varstva živali, določene v posebnih pravilih Skupnosti iz Priloge A(I) k Direktivi 90/425/EGS [2], ter zlasti člena 17 odstavek (3), 18(1) in 19 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 92/65/EGS določa, da je uvoz kopitarjev in parkljarjev drugih vrst, kot so tiste, navedene v direktivah 64/432/EGS [3], 90/426/EGS [4]in 91/68/EGS [5], dovoljen samo iz tistih tretjih držav, ki so vključene na seznam, sestavljen v skladu s členom 17 Direktive.

(2) Odločba Sveta 79/542/EGS [6] vzpostavlja seznam tretjih držav, iz katerih države članice odobrijo uvoz določenih živih živali, določa posebne pogoje zdravstvenega varstva živali in javnozdravstvene pogoje ter pogoje veterinarskega certificiranja za uvoz teh živali in predvideva obdobje njihovega bivanja v izvozni državi, ki je daljše od šestih mesecev.

(3) Na podlagi obiska veterinarskih strokovnjakov Komisije na Saint Pierru in Miquelonu je zdravstveno varstvo živali pod zadovoljivim nadzorom uradnih veterinarskih služb, in zlasti obstoj karantenske postaje omogoča varen uvoz določenih živali na Saint Pierre in Miquelon.

(4) Zmogljivosti karantenske postaje na Saint Pierru in Miquelonu omogočajo bivanje določene vrste kopitarjev in parkljarjev drugih vrst, kot so tiste, navedene v direktivah 64/432/EGS, 90/426/EGS in 91/68/EGS.

(5) Zato bi bilo treba določiti seznam vrst živali ter posebne pogoje zdravstvenega varstva živali in certifikacije za uvoz živih živali v skladu z zdravstvenim varstvom živali na Saint Pierru in Miquelonu.

(6) Zato bi bilo treba spremeniti Odločbo 79/542/EGS tako, da bi omogočala uvoz živali tistih vrst, ki so navedene v direktivah 72/462/EGS in 92/65/EGS, in zlasti družine kamel s Saint Pierra in Miquelona ter da bi določala potrebne pogoje.

(7) 1. maja 2004 bo deset pristopnih držav sprejetih v polnopravno članstvo Evropske skupnosti in za njih bodo veljala pravila Skupnosti. Po pristopu bodo te države postale del notranjega trga in jih je takrat treba črtati s seznama tretjih držav, določenega v Odločbi 79/542/EGS.

(8) Omejitve za Bolgarijo glede uvoza v Skupnost živih govedi, ovac in koz v zvezi boleznijo modrikastega jezika so bile odpravljene z Odločbo Komisije 2003/845/ES [7].

(9) Seznam tretjih držav in regij, določenih v Odločbi 79/542/EGS, je treba ustrezno spremeniti.

(10) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Priloga I k Odločbi 79/542/ES se spremeni:

1. seznam tretjih držav v delu I se nadomesti s seznamom iz Priloge I k tej odločbi.

2. del 2 se spremeni:

(a) na seznamu

"Vzorci"

se na koncu doda naslednje:

"CAM: Vzorec posebnega potrdila za živali, uvožene s St Pierra in Miquelona pod pogoji, predvidenimi v delu 4 Priloge I."

(b) "Vzorec RUM" se nadomesti z vzorcem iz Priloge II k tej odločbi.

3. besedilo iz Priloge IV k tej odločbi se vstavi kot del 4.

Člen 2

Ta odločba velja od 1. maja 2004.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 28. aprila 2004

Za Komisijo

David Byrne

Član Komisije

[1] UL L 302, 31.12.1972, str. 28 Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[2] UL L 268, 14.9.1992, str. 52; Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1398/2003 (UL L 198, 6.8.2003, str. 3).

[3] UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64; Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 21/2004 (UL L 5, 9.1.2004, str. 8).

[4] UL L 224, 18.8.1990, str. 42; Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[5] UL L 46, 19.2.1991, str. 19; Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

[6] UL L 146, 14.6.1979, str. 15; Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2004/372/ES (UL L 118, 23.4.2004, str. 45).

[7] UL L 321, 6.12.2003, str. 61.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

ŽIVE ŽIVALI

Del 1

Seznam tretjih držav ali njihovih delov [1]

Vzorec(vzorci) | SG |

1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 |

BG- Bolgarija | BG-0 | Celotno ozemlje države | | | VI |

BG-1 | Province Varna, Dobrich, Silistra, Choumen, Targovitchte, Razgrad, Rousse, V.Tarnovo, Gabrovo, Pleven, Lovetch, Plovdic, Smolian, Pasardjik, Sofia distric, Sofia city, Pernik, Kustendil, Blagoevgrad, Sliven, Starazagora, Vratza, Montana in Vidin | BOV-X, BOV-Y, RUM, OVI-X, OVI-Y | A |

CA-1 | Celotno ozemlje države razen regije Okanagan Valley v Britanski Kolumbiji, ki je opisana kakor sledi: Od točke na meji Kanade in Združenih držav 120° 15' zemljepisne dolžine, 49° zemljepisne širine;Severno do točke 119° 35' zemljepisne dolžine, 50° 30' zemljepisne širine;Severno do točke 119° 35' zemljepisne dolžine, 50° 45' zemljepisne širine;Južno do točke na meji Kanade in Združenih držav 118° 15' zemljepisne dolžine, 49° zemljepisne širine; | BOV-X, OVI-X, OVI-Y | A |

POR-X, POR-Y, SUI | B |

POR-X, SUI | B |

POR-X, POR-Y | B |

POR-X, POR-Y | B |

[1] Brez poseganja v posebne zahteve za certificiranje, predvidene v ustrezni pogodbi Skupnosti s tretjimi državami.

[2] Se uporablja le, dokler ta država pristopnica ne postane država članica Skupnosti.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA III

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

"Del 4

Sistematika |

RED | DRUŽINA | ROD IN VRSTA |

Artiodactila | Camelidae | Camelus ssp., Lama ssp., Vicugna ssp. |

Živalska vrsta

Pogoji zdravstvenega varstva živali

Pogoji uvoza in karantene za živali, uvožene na St. Pierre in Miquelon v času, krajšem od šest mesecev pred izvozom v Evropsko skupnost

Poglavje 1

Bivanje in karantena

1. Živali, uvožene na St. Pierre in Miquelon, morajo pred izvozom v Evropsko skupnost najmanj 60 dni bivati v odobreni karantenski postaji. To obdobje se lahko podaljša glede na zahteve testov za posamezne vrste. Poleg tega morajo živali izpolnjevati naslednje zahteve:

(a) Različne pošiljke živali lahko hkrati pridejo v karantensko postajo. Vendar, po prihodu v karantensko postajo je treba vse živali iste vrste šteti za eno skupino in jih tako tudi obravnavati. V tem primeru se začne obdobje karantene za celotno skupino na dan, ko je zadnja žival prišla v karanteno.

(b) Znotraj karantenske postaje je treba posamezne skupine živali ločiti tako, da ne pridejo bodisi neposredno ali posredno v stik z drugimi živalmi, vključno z morebitno prisotnimi živalmi iz drugih pošiljk. Posamezne pošiljke živali morajo biti nameščene v odobreni karantenski postaji in zaščitene pred insekti vektorji.

(c) Če se v času karantene ne upošteva predpis o izolaciji skupine živali in pridejo v stik z drugimi živalmi, se karantena šteje za nično in ta skupina živali mora začeti novo obdobje karantene v enakem trajanju, kakor je bilo prvotno predpisano pri vstopu v karantensko postajo.

(d) živali, namenjene za izvoz v Evropsko skupnost, ki gredo skozi karantensko postajo, morajo biti neposredno natovorjene in poslane v Evropsko skupnost:

(i) ne da bi prišle v stik z živalmi, ki ne izpolnjujejo pogojev zdravstvenega stanja živali, predpisanih za uvoz zadevne kategorije živali v Evropsko skupnost;

(ii) razdeljene na pošiljke tako, da nobena pošiljka ne more priti v stik z živalmi, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvoz v Evropsko skupnost;

(iii) v prevoznih sredstvih ali kontejnerjih, ki so bili očiščeni in razkuženi z razkužilom, ki je v St. Pierru in Miquelonu uradno priznano kot učinkovito pri nadzoru bolezni, navedenih v Poglavju II, in ki so konstruirani tako, da med prevozom iz prevoznega sredstva ali kontejnerja ne morejo iztekati ali padati iztrebki, urin, nastilj ali krma.

2. Prostori karantene morajo ustrezati vsaj minimalnim standardom, opredeljenim v Prilogi B Direktive 91/496/EGS in izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) morajo biti pod nadzorom uradnega veterinarja;

(b) morajo se nahajati sredi področja s premerom 20 km, na katerem, po uradnih ugotovitvah, najmanj 30 dni pred njihovo uporabo za karantensko postajo ni bilo nobenega primera slinavke in parkljevke;

(c) pred uporabo kot karantenska postaja morajo biti očiščeni in razkuženi z razkužilom, ki je na St. Pierru in Miquelonu uradno priznano kot učinkovito pri nadzoru bolezni, navedenih v Poglavju II;

(d) zajemajo, ob upoštevanju zmogljivosti glede števila živali:

(i) prostore, namenjene izključno za karanteno, vključno z ustreznimi hlevi, ki ustrezajo standardom za živali;

(ii) ustrezne prostore, ki

- se lahko v celoti očistijo in razkužijo,

- vključno z napravami za varno natovarjanje in raztovarjanje živali,

- izpolnjujejo vse zahteve glede napajanja in krmljenja živali,

- omogočajo lahko opravljanje vseh potrebnih veterinarskih storitev;

(iii) ustrezne prostore za preglede in izolacijo;

(iv) ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje prostorov in prevoznih sredstev;

(v) primerno površino za skladiščenje krme, nastilja in gnoja;

(vi) primeren sistem za zbiranje odpadne vode;

(vii) pisarno za uradnega veterinarja;

(e) ko karantenska postaja deluje, mora imeti zadostno število veterinarjev za opravljanje vseh nalog;

(f) lahko se sprejemajo samo živali, ki so posamično označene tako, da je zagotovljena sledljivost. Zato se mora pri sprejetju živali lastnik ali oseba, odgovorna za karantensko postajo, prepričati, da so živali pravilno označene in da jih spremljajo dokumenti ali spričevala o zdravstvenem stanju, potrebna za zadevno vrsto in kategorijo živali. Poleg tega mora ta oseba vpisati v register ali vnesti v bazo podatkov ime lastnika, poreklo, datum vstopa in izstopa, število in identifikacijske oznake živali ter njihov namembni kraj in te podatke hraniti najmanj 3 leta;

(g) pristojni organ določi postopek za uradni nadzor karantenske postaje in zagotovi izvajanje tega nadzora; ta nadzor vključuje redne kontrole zaradi ugotavljanja, da so izpolnjene zahteve za odobritev. V primeru neustreznosti in odvzema odobritve se odobritev lahko ponovno pridobi, ko se pristojni organ prepriča, da prostori karantene v celoti ustrezajo vsem zgoraj navedenim določbam.

Poglavje 2

Testi zdravstvenega stanja živali

1. Splošne zahteve

Na živalih je treba opraviti naslednje teste, ki se izvajajo na vzorcih krvi, odvzetih ne prej kot 21 dni po začetku obdobja izolacije, če ni določeno drugače. Laboratorijski testi morajo biti opravljeni v odobrenem laboratoriju v Evropski skupnosti in vsi laboratorijski testi in njihovi rezultati, cepljenja in zdravljenja morajo biti priloženi veterinarskemu spričevalu. Da bi intervencije na živalih čim bolj zmanjšali, morajo biti odvzem vzorcev, testi in morebitna cepljenja združeni kolikor je le mogoče, ob upoštevanju najmanjših časovnih presledkov, predpisanih v protokolih za testiranje.

2. Posebne zahteve

2.1 Družina kamel

2.1.1 Tuberkuloza

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: test komparativne intradermalne reakcije z bovinim PPD in aviarnim PPD, ki ustrezajo standardom za proizvodnjo bovinih in aviarnih tuberkulinov, kakor je opisano v Prilogi B Direktive Sveta 64/432/EGS. Test je treba opraviti na področju za ramo (aksilarno področje) po postopku, opisanem v Prilogi B Direktive Sveta 64/432/EGS.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti teste v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, nato 42 dni po prvem testu.

reakcijo je treba šteti za:

- negativno, če je povečanje debeline kože manjše od 2 mm,

- pozitivno, če je povečanje debeline kože večje od 4 mm,

- nedokončno, če je povečanje debeline kože na bovini PPD med 2 mm in 4 mm, ali večje kot 4 mm, vendar manjše od reakcije na aviarni PPD.

(d) Možni ukrepi po testiranju:

Če se pri živali ugotovi pozitivna reakcija na intradermalno injekcijo bovinega PPD, je treba to žival izključiti iz skupine, na ostalih živalih pa je treba test ponoviti ne prej kot 42 dni po prvem pozitivnem testu: ta test je treba šteti kot prvi test, opisan v točki (b).

Če več živali iz skupine reagira pozitivno, se celotna skupina izključi iz izvoza v ES.

Če se pri eni ali več živali ugotovi nedokončna reakcija, bo na celi skupini test ponovljen po 42 dneh in se bo štel kot prvi test, opisan v točki (b).

2.1.2 Bruceloza.

(a) Test, ki ga je treba uporabiti:

- B. Abortus: SAT in RBT, kot sta opisana v točki 2.6 oziroma (2.5) Priloge C Direktive 64/432/EGS. Pri pozitivnem rezultatu je treba zaradi potrditve opraviti test reakcije vezanja komplementa.

- B. Melitensis: SAT in RBT, kot sta opisana v točki 2.6 oziroma 2.5 Priloge C Direktive 64/432/EGS. Pri pozitivnem rezultatu je treba zaradi potrditve opraviti test reakcije vezanja komplementa po postopku, opisanem v Prilogi C Direktive 91/68/ES.

- B. Ovis: Test reakcije vezanja komplementa, kakor je opisan v Prilogi D Direktive 91/68/ES

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti teste v roku dveh dni po prihodu v karantensko postajo, nato 42 dni po prvem testu.

Pozitivna reakcija na teste je reakcija v smislu Priloge C Direktive 64/432/EGS.

(d) Možni ukrepi po testiranju:

Če žival na enega izmed testov reagira pozitivno, jo je treba izključiti iz skupine, na ostalih živalih pa je treba test ponoviti ne prej kot 42 dni po prvem pozitivnem testu: ta test je treba šteti kot prvi test, opisan v točki (b).

Samo živali, ki so imele negativno reakcijo pri dveh zaporednih testih, opravljenih skladno s točko (b), so odobrene za izvoz v ES.

2.1.3 Bolezen modrikastega jezika in goveja hemoragična septikemija (EHD).

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: AGID test, kakor je opisan v Delu 3 (C) Priloge I Odločbe Sveta 79/542/EGS.

Pri pozitivni reakciji je treba živali testirati s pomočjo kompetitivnega ELISA testa v skladu z Delom 3 (C) Priloge I Odločbe Sveta 79/542/EGS zaradi ločevanja teh dveh bolezni.

(b) Časovna razporeditev:

Živali morajo pokazati negativno reakcijo pri dveh testih: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 21 dni po prvem testu.

(i) Bolezen modrikastega jezika

Če je pri eni ali več živalih reakcija na test ELISA skladno z Delom 3 (C) Priloge I Odločbe 79/542/EGS pozitivna, je treba pozitivno(-e) žival(-i) izključiti iz skupine, vse preostale živali iz skupine pa namestiti v karantenske prostore za 100 dni od dneva, ko so bili odvzeti vzorci za zadevni test. Skupina se lahko šteje za prosto bolezni, če se pri rednih pregledih uradnih veterinarjev v obdobju karantene ne pokažejo klinični znaki bolezni in če karantenska postaja ostane prosta povzročiteljev bolezni modrikastega jezika (Culicoides).

Če se v času zgoraj navedene karantene pokažejo znaki bolezni pri še eni živali, se zavrne izvoz v ES cele skupine živali.

(ii) goveja hemoragična septikemija (EHD).

Če se pri eni ali več živalih, ki so imele pozitivno reakcijo, med potrditvenim testom ELISA odkrije prisotnost protiteles za virus EHD, je treba živali šteti za pozitivne in jih izključiti iz skupine, na celi skupini pa je treba ponoviti test vsaj 21 dni po prvi pozitivni diagnozi in še enkrat vsaj 21 dni nato, pri čemer morajo biti rezultati obeh testov negativni. Če so pri ponovljenih testih na dodatnih živalih reakcije pozitivne, je treba celotno skupino izključiti iz izvoza v ES.

2.1.4 Slinavka in parkljevka (SIP)

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Diagnostični testi (probang test in serološke preiskave) ob uporabi postopkov ELISA in NV v skladu s protokoli, kakor so opisani v Delu 3 (C) Priloge I Odločbe 79/542/EGS.

(b) Časovna razporeditev: živali morajo pokazati negativno reakcijo pri dveh testih: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na virus SIP, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

Opomba:

Odkritje protiteles za strukturalne ali nestrukturalne proteine virusa SIP, se bo štelo za posledico prejšnje okužbe s SIP, ne glede na status cepljenja.

2.1.5 Goveja kuga

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Kompetitivni ELISA test, kakor je opisan v priročniku OIE je predpisani test za mednarodno trgovino in je test izbora. Lahko se uporabi tudi test nevtralizacije seruma ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na virus goveje kuge, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

2.1.6 Vezikularni stomatitis

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: ELISA test, test nevtralizacije virusa ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na virus vezikularnega stomatitisa, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

2.1.7 Mrzlica doline Rift

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: ELISA test, test nevtralizacije virusa ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja mrzlice doline Rift, se šteje, da so vse živali, ki se nahajajo v karantenski postaji, neprimerne za vstop v ES.

2.1.8 Vozličasti dermatitis

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Serološki testi ELISA test, test nevtralizacije virusa ali drugi priznani testi skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja vozličastega dermatitisa, je treba celotno skupino izključiti iz izvoza v ES.

2.1.9 Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: ELISA test, test nevtralizacije virusa, imunofluorescenčni test ali drugi priznani testi.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja Krimsko-kongoške hemoragične mrzlice, je treba žival izključiti iz skupine.

2.1.10 Tripasomiaza (Trypanosoma evansi)

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Parazit se lahko dokaže v koncentriranih krvnih vzorcih skladno s protokoli, opisanimi v ustreznih delih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri živali ugotovijo znaki T. evansi, se mora ta žival izključiti iz skupine. Nato je treba preostale živali iz skupine lokalno in sistemsko zdraviti proti parazitom, ob uporabi zdravil, učinkovitih proti T. evansi.

2.1.11 Maligna kataralna mrzlica

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: Najbolj običajna metoda je ugotavljanje virusne DNK zaradi odkrivanja povzročitelja na podlagi imunofluorescence ali imunocitokemije, v skladu s protokoli, opisanimi v ustreznih oddelkih priročnika OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: Če se pri eni živali ugotovi pozitivna reakcija na povzročitelja maligne kataralne mrzlice, je treba celotno skupino izključiti iz izvoza v ES.

2.1.12 Steklina

Cepljenje: V določenih primerih se lahko opravi cepljenje proti steklini in živali je treba odvzeti kri, da bi se opravil test nevtralizacije seruma za protitelesa.

2.1.13 Goveja levkoza (samo, če so živali namenjene za regijo, prosto goveje levkoze)

(a) Test, ki ga je treba uporabiti: AGID test ali blocking ELISA skladno s protokoli, opisanimi v priročniku OIE.

(b) Časovna razporeditev: na živalih je treba opraviti dva testa: prvega je treba opraviti v roku dveh dni po prihodu živali v karantensko postajo, drugega pa najmanj 42 dni po prvem testu.

(c) Možni ukrepi po testiranju: živali, ki pokažejo pozitivno reakcijo na test, je treba izključiti iz skupine, na ostalih živalih pa je treba test ponoviti ne prej kot 21 dni po prvem pozitivnem testu: ta test je treba šteti kot prvi test, opisan v točki (b).

Samo živali, ki so imele negativno reakcijo pri dveh zaporednih testih, opravljenih skladno s točko (b), so odobrene za izvoz v ES."

--------------------------------------------------

32004D0410