Sklep Sveta

z dne 22. decembra 2003

o spremembi točke 1.2 dela II Skupnih konzularnih navodil in o pripravi nove priloge k Skupnim konzularnim navodilom

(2004/15/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 789/2001 z 24. aprila 2001, s katero se Svetu pridržijo izvedbena pooblastila v zvezi z nekaterimi podrobnejšimi predpisi in praktičnimi postopki preverjanja prošenj za vizume [1],

ob upoštevanju pobude Francoske republike,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Možnost države članice, ki jo zastopa druga država članica v tretji državi, kot je predvideno v točki 1.2 dela II Skupnih konzularnih navodil (SKN), je trenutno omejena na stanja, ko država članica, ki je zaprosila, da se jo zastopa, nima predstavništva v tej tretji državi.

(2) Zaradi velikega povečanja vlog za vstopne vizume na schengensko območje je sedaj glede izdaje enotnih vizumov v tretjih državah nastala potreba po sinergiji sredstev, ki jih razporedijo države članice, in potreba po uskladitvi ter racionalizaciji lokacije služb, katerih naloga je preveriti vloge za izdajo vizuma. Zato se zdi potrebno predvideti možnost, da državo članico v tretji državi zastopa druga država članica, čeprav ta že ima predstavništvo v tej tretji državi, ob upoštevanju poštene razdelitve bremena med državami članicami.

(3) Nadalje je zaradi preglednosti poslovanja ustrezno, da se sestavi nova priloga k omenjenim Skupnim konzularnim navodilom s tabelo predstavništev za izdajo enotnih vizumov.

(4) V skladu s členi 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa in zato ta zanjo ni zavezujoč, niti ga ni obvezana uporabljati. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red po določbah naslova IV, dela tri Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska v skladu s členom 5 omenjenega protokola v šestih mesecih po tem, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali ga bo prenesla v svojo notranjo zakonodajo ali ne.

(5) Glede Islandije in Norveške ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda v smislu Sporazuma, sklenjenega med Svetom Evropske unije in Republiko Islandijo ter Kraljevino Norveško, v zvezi s pridružitvijo teh dveh držav k izvajanju, uporabi in razvoju schengenskega pravnega reda [2], ki sodi na področje iz točke A člena 1 Sklepa Sveta 1999/437/ES [3] o nekaterih izvedbenih predpisih za uporabo tega sporazuma.

(6) Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Združeno Kraljestvo ne sodeluje, v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES z dne 19. maja 2000 o prošnji Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske za sodelovanje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda [4]; Združeno Kraljestvo zato ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa in torej ta zanj ni zavezujoč, niti ga ni obvezano uporabljati.

(7) Ta sklep pomeni razvoj določb schengenskega pravnega reda, v katerem Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES z dne 28. februarja 2002 o prošnji Irske, da sodeluje pri izvajanju nekaterih določb schengenskega pravnega reda [5]. Irska torej ni udeležena pri sprejetju tega sklepa in zato ta zanjo ni zavezujoč, niti ga ni obvezana uporabljati.

(8) Ta sklep je akt, ki temelji na schengenskem pravnem redu oz. je z njim kako drugače povezan v smislu člena 3(2) Akta o pristopu iz leta 2003 –

SKLENIL:

Člen 1

Točka 1.2 dela II Skupnih konzularnih navodil se spremeni na naslednji način:

1. Točke (a) do (d) se nadomestijo z:

"(a) Če v dani državi ni diplomatsko-konzularnega predstavništva pristojne države, lahko enotni vizum izda diplomatsko-konzularno predstavništvo države, ki zastopa interese pristojne države. Vizum se v imenu države, ki je zastopana, izda na podlagi njene predhodne odobritve in, kadar je to potrebno, na podlagi predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi. Če ima ena od držav Beneluksa diplomatsko-konzularno predstavništvo, le-to načeloma po uradni dolžnosti zastopa druge države Beneluksa, razen če država Beneluksa v praksi ne more zastopati drugih držav Beneluksa, in v takem primeru le-te lahko predlagajo drugo partnersko državo, da jih zastopa v tretji državi pri zadevah v zvezi z vizumi.

(b) Tudi če neka država ima diplomatsko-konzularno predstavništvo v tretji državi, lahko zaprosi drugo državo s konzularnim predstavništvom v tej tretji državi, da jo uradno zastopa. Enotni vizum se v imenu zastopane države izda na podlagi njene predhodne odobritve in na podlagi predhodnega posvetovanja z nacionalnimi centralnimi organi, kjer je to potrebno.

(c) Kadar se enotni vizumi izdajajo v skladu z (a) in (b), se o obliki zastopanja dogovori država ali države, ki so zastopane in država zastopnica tiste ali tistih držav, in se podrobno navede:

- trajanje takega zastopanja ter pogoji za prenehanje le-tega,

- in za uporabo točke (b), dogovore za izvajanje takega zastopanja, vključno s pogoji, ki urejajo zagotavljanje prostorov države zastopnice ali zagotavljanje osebja s strani države zastopnice in zastopane države, ter možni finančni prispevek zastopane države za stroške pri izdaji vizumov, ki jih ima država zastopnica.

(d) Kadar se enotni vizumi izdajo v skladu z (a) in (b), se zastopanje upošteva v preglednici zastopanja za izdajo enotnih vizumov, določeni v Prilogi 18."

2. V točki (e) se besede "v tretjih državah, kjer nekatere schengenske države nimajo zastopstva," nadomestijo z "v primeru zastopanja v skladu z (a) in (b)."

3. Zadnja alinea točke (e) se nadomesti z naslednjim:

"— Na lokalni ravni diplomatsko-konzularna predstavništva v okviru lokalnega konzularnega sodelovanja zagotovijo, da so ustrezne informacije o pristojnostih, ki izhajajo iz uporabe zastopanja v skladu (a) in (b), na voljo prosilcem za vizum."

Člen 2

Skupnim konzularnim navodilom se doda Priloga 18 z naslovom "Preglednica predstavništev za izdajo enotnih vizumov". Ta priloga se sestavi in posodablja na podlagi informacij, sporočenih Generalnemu sekretariatu Sveta v skladu s postopkom iz člena 2 Uredbe (ES) št. 789/2001 za spremembe priročnika o zastopanju glede izdajanja schengenskih vizumov v tretjih državah, v katerih vse schengenske države nimajo svojih predstavništev, in nadomesti ta priročnik.

Člen 3

Ta sklep se uporablja od dne objave v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na države članice v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 22. decembra 2003

Za Svet

Predsednik

A. Matteoli

[1] UL L 116, 26.4.2001, str. 2.

[2] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

[3] UL L 176, 10.7.1999, str. 31.

[4] UL L 131, 1.6.2000, str. 43.

[5] UL L 64, 7.3.2002, str. 20.

--------------------------------------------------