Uredba Komisije (ES) št. 2237/2003

z dne 23. decembra 2003

o podrobnih pravilih za uporabo nekaterih shem podpor iz naslova IV Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi uredb (EGS) št. 2019/93, (ES) št. 1452/2001, (ES) št. 1453/2001, (ES) št. 1454/2001, (ES) 1868/94, (ES) št. 1251/1999, (ES) št. 1254/1999, (ES) št. 1673/2000, (EGS) št. 2358/71 in (ES) št. 2529/2001 [1], ter zlasti člena 145(c), (e), (f), (q) in člena 155 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Naslov IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 določa nekatere sheme podpor za kmete. Zaradi poenostavitve je ustrezno določiti eno samo uredbo o izvedbenih pravilih za te sheme, ki začnejo veljati leta 2004.

(2) Z letom 2005 se za navedene sheme podpor začne uporabljati integrirani administrativni in kontrolni sistem iz poglavja 4 naslova II Uredbe (ES) št. 1782/2003 (v nadaljevanju "IAKS"). Za nekatere od navedenih shem podpor ter nekatere od proizvodov, ki prejemajo neposredna plačila v okviru nekaterih od navedenih shem podpor, IAKS že velja. Za lažji prehod z ureditve iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti [2] na ureditev v skladu z IAKS, je ustrezno določiti, da se za navedene sheme podpor uporabljajo obstoječa pravila iz uredbe (EGS) št. 3508/92 in njena izvedbena pravila iz Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 [3].

(3) Za učinkovitost in dobro administracijo teh shem je treba plačila na površino omejiti na nekatere površine in določiti pogoje.

(4) Treba je preprečiti setev le z namenom, da bi zemljišča izpolnjevala pogoje za plačila na površino. Nekatere pogoje v zvezi s setvijo in pridelovanjem poljščin je treba posebej določiti, zlasti kar zadeva trdo pšenico, stročnice in riž. Treba je spoštovati lokalne standarde, da bi upoštevali raznolikost kmetijske prakse znotraj Skupnosti.

(5) Za katero koli parcelo, ki se obdeluje v zadevnem letu, bi bilo treba dovoliti samo en zahtevek za plačilo na površino, razen v primerih, ko se plačilo na površino izvaja kot dodatek za isto poljščino ali kadar pomoč zadeva proizvodnjo semen. Plačila na površino se lahko dodelijo za poljščine, subvencionirane po shemi v okviru strukturne ali okoljske politike Skupnosti.

(6) Sheme podpor na osnovi pomoči na površino določajo, da se površina na kmeta, za katero se zahteva pomoč, za zadevno leto sorazmerno zmanjša, če površina, za katero se zahteva pomoč, presega največjo zajamčeno površino ali osnovne površine ali podosnovne površine. Zato je ustrezno določiti načine in roke za izmenjavo informacij med Komisijo in državami članicami, da bi določili koeficient znižanja in obvestili Komisijo o površinah, za katere je bila pomoč plačana. Enake določbe se uporabijo za znižanje celotnega zneska individualnih referenčnih količin v primeru uporabe člena 95(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

(7) V skladu s členom 73 Uredbe (ES) št. 1782/2003 je odobritev premije za trdo pšenico posebne kakovosti pogojena z uporabo določenih količin certificiranega semena sort, ki so v proizvodnem območju priznane kot visoko kakovostne za proizvodnjo pšeničnega zdroba ali testenin. Za zagotovitev, da se te zahteve spoštujejo, bi bilo treba določiti merila za metodo ugotavljanja sort v posamezni državi članici in postopek za določitev seznama sort, ki izpolnjujejo pogoje, kakor tudi najmanjšo količino certificiranega semena za uporabo.

(8) Zaradi kratkega obdobja med sprejetjem Uredbe (ES) št. 1782/2003 in začetkom veljave premije za trdo pšenico posebne kakovosti je nemogoče določiti seznam sort, ki izpolnjujejo pogoje za odobritev pomoči v letih 2004 in 2005, po predvideni metodi ugotavljanja. Zato morajo države članice določiti prehodni seznam na podlagi izbora trenutnih sort.

(9) Glede na obveznost uporabe določene količine certificiranega semena za upravičenost do premije za trdo pšenico posebne kakovosti bi bilo treba vzpostaviti ustrezni nadzorni postopek za preverjanje, da se seme, ki izpolnjuje pogoje, in zahtevane količine dejansko uporabljajo.

(10) V nekaterih regijah se stročnice tradicionalno sejejo v mešanici z žitaricami zaradi agronomskih razlogov. Tako pridelane poljščine v glavnem vsebujejo stročnice. Za namen odobritve premije za stročnice je tako posejane površine zato treba šteti za površine s stročnicami.

(11) Zaradi učinkovitosti in dobrega upravljanja sheme pomoči za lupinarje se odobrena pomoč na površino ne bi smela uporabljati za financiranje obrobnih nasadov ali osamljenih dreves. Zato je treba določiti najmanjšo velikost parcele in najmanjšo gostoto dreves za specializirani sadovnjak. Za lažji prehod z obstoječih načrtov za izboljšanje, ki potečejo kasneje kot uvedba nove sheme pomoči, je ustrezno določiti prehodne ukrepe.

(12) Pogoji plačila in izračun posebnega plačila za riž niso odvisni samo od osnovne površine ali površin, določenih za posamezno državo članico proizvajalko v Uredbi (ES) št. 1782/2003, temveč tudi od morebitne razdelitve teh osnovnih površin na podosnovne površine ter od objektivnih meril, ki jih izbere posamezna država članica za izvršitev te razdelitve, od razmer, v katerih se obdelovane parcele začnejo obdelovati, in od najmanjše velikosti teh parcel. Zaradi tega bi bilo treba določiti podrobna pravila za načine vzpostavitve, upravljanja in obdelovanja, ki se uporabljajo za te osnovne površine in podosnovne površine.

(13) Ugotovitev morebitnega prekoračenja osnovne površine iz člena 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pomeni znižanje posebnega plačila za riž. Za določitev načina izračuna tega znižanja je treba opredeliti merila, ki se upoštevajo, in koeficiente, ki se uporabljajo.

(14) Za nadaljnje plačevanje posebnega plačila za riž se predpostavlja, da so bile Komisiji posredovane nekatere informacije v zvezi z obdelovanjem osnovnih površin in podosnovnih površin. Za ta namen je treba določiti podrobne informacije, ki bi jih države članice morale sporočiti Komisiji, ter roke za posredovanje takih sporočil.

(15) Posebno plačilo za riž nadomešča kompenzacijska plačila, za katera so bila podrobna pravila določena v Uredbi Komisije (ES) št. 613/97 z dne 8. aprila 1997 opravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 kar zadeva pogoje za odobritev kompenzacijskih plačil v okviru sheme pomoči za proizvajalce riža [4]. Navedena uredba postane brezpredmetna in jo je zato treba razveljaviti.

(16) Člena 93 in 94 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določata pomoč kmetom, ki proizvajajo krompir, namenjen izdelavi krompirjevega škroba pod pogojem, da za to obstaja pogodba o pridelavi, in znotraj kvotne omejitve iz Uredbe Sveta (ES) št. 1868/94 z dne 27. julija 1994 o vzpostavitvi sistema kvot v zvezi s proizvodnjo krompirjevega škroba [5]. Zato je treba določiti pogoje za odobritev pomoči in, kjer je ustrezno, navesti obstoječe določbe v zvezi s sistemom kvot iz Uredbe (ES) št. 1868/94. Glede na to, da se krompir postopoma dobavlja podjetjem, ki proizvajajo škrob, in da se je do sedaj pomoč plačevala na dobavljene količine, je ustrezno za leto 2004 obdržati trenutni sistem plačevanja. Za učinkovitost in dobro upravljanje sheme pomoči je treba uvesti določbe o pregledih.

(17) Člena 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določata, da se proizvajalcem plačata mlečna premija in dodatno plačilo. Uredba Sveta (ES) št. 1788/2003 z dne 29. septembra 2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov [6] vsebuje posebne določbe v primeru neaktivnosti. Zato je v primeru, ko fizična ali pravna oseba z individualno referenčno količino ne izpolnjuje več pogojev iz člena 5(c) Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 v 12-mesečnem obdobju pred 31. marcem zadevnega leta, ustrezno določiti izključitev iz prejemanja premije in plačila. Za učinkovitost in dobro upravljanje sheme pomoči je treba uvesti določbe o pregledih.

(18) Členi 88 do 92 Uredbe (ES) št. 1782/2003 določajo novo shemo pomoči za energetske rastline odobrene kmetom. Ker je to nova shema pomoči, za katero so potrebni kompleksni upravni in kontrolni ukrepi, je treba izvedbena pravila omejiti na leto 2004, da bi bila v naslednjih letih glede na izkušnje mogoča revizija.

(19) V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 2461/1999 z dne 19. novembra 1999 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 kar zadeva uporabo zemljišč v prahi za proizvodnjo surovin za izdelavo proizvodov, ki niso primarno namenjeni prehrani ljudi ali živali, v Skupnosti [7], ki iz pomoči izključuje sladkorno peso, je treba pridelovanje sladkorne pese izključiti iz sheme pomoči za energetske rastline.

(20) Določiti je treba pogoje za upravičenost do te pomoči. S tem namenom je treba določiti, da morata proizvajalec in prvi predelovalec skleniti pogodbo o zadevnih kmetijskih surovinah. Določiti je treba tudi pogoje za primer, da predelavo opravlja kmet na gospodarstvu.

(21) Za zagotovitev, da se surovina predela v naveden energetski proizvod, morajo prvi predelovalci položiti varščino, čeprav pomoč ni odobrena njim, temveč kmetom. Varščina mora biti dovolj visoka za preprečitev nevarnosti, da bi surovine na koncu zgrešile svoj namen. Poleg tega je treba, da bi bil kontrolni sistem za shemo učinkovit, prodaje surovin in polizdelkov omejiti na največ dve pred končno predelavo.

(22) Jasno je treba razlikovati med obveznostmi vlagatelja zahtevka, ki prenehajo, ko je dostavljena celotna količina pridelanih surovin, in obveznostmi prvega predelovalca, ki se začnejo ob dostavi in končajo s končno predelavo surovin v energetske proizvode.

(23) Za nekatere prevozne operacije znotraj ozemlja Skupnosti v zvezi s surovinami in proizvodi iz teh surovin bi bilo treba opravljati kontrole, pri katerih se uporabljajo kontrolni izvodi T5, ki se izdajo v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti [8]. Določiti je treba alternativno dokazilo v primeru, da se kontrolni izvod T5 izgubi zaradi spleta okoliščin, za katerega prvi predelovalec ni odgovoren. Za učinkovitost in dobro upravljanje sheme pomoči je treba uvesti določbe o pregledih.

(24) Upravljalni odbor za neposredna plačila ni dal mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE 1 PODROČJE UPORABE IN SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet in področje uporabe

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslednjih shem podpor iz naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003:

(a) premija za trdo pšenico posebne kakovosti iz poglavja 1 naslova IV navedene uredbe;

(b) premija za stročnice iz poglavja 2 naslova IV navedene uredbe;

(d) plačilo na površino za lupinarje iz poglavja 4 naslova IV navedene uredbe;

(e) za leto 2004, pomoč za energetske rastline iz poglavja 5 naslova IV navedene uredbe;

(f) pomoč za škrobni krompir iz poglavja 6 naslova IV navedene uredbe;

(g) mlečna premija in dodatna plačila iz poglavja 7 naslova IV navedene uredbe.

Člen 2

Uporaba integriranega administrativnega in kontrolnega sistema

Uredba (EGS) št. 3508/92 in Uredba (ES) št. 2419/2001 se za koledarsko leto 2004 uporabljata za zahtevke za neposredna plačila iz člena 1(a) do (e), razen če je določeno drugače.

Za koledarsko leto 2004 se za zahtevke za neposredna plačila iz člena 1(f) in (g) uporabljajo členi 11 do 15, 17, 20, 44 in 46 do 51 Uredbe (ES) št. 2419/2001.

Za koledarsko leto 2004 se za zahtevke za neposredna plačila iz člena 1(f) uporabljajo členi 2(r), 4, 22 in 23 Uredbe (ES) št. 2419/2001.

Člen 3

Datum za zahtevke

Kmetje vložijo zahtevke v zvezi s shemami podpor iz člena 1 do datuma, ki ga določijo države članice, vendar najkasneje do 15. maja. Na Finskem in Švedskem se lahko datum 15. maj odloži, vendar najkasneje do 15. junija.

Vendar pa lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 dovoli, da se datumi iz prvega odstavka v nekaterih območjih, kjer so zaradi izjemnih podnebnih razmer običajni datumi neprimerni, odložijo.

Člen 8 Uredbe (ES) št. 2419/2001 se uporablja samo za zahtevke za pomoč v zvezi s površino. Za škrobni krompir se lahko na Finskem in Švedskem zahtevek za pomoč naredi do 30. junija.

Člen 4

Pogoji za plačilo

1. Neposredno plačilo iz člena 1(a), (b), (c) in (e) se odobri za posamezno vrsto pridelka samo za površine, v zvezi s katerimi je vložen zahtevek za vsaj 0,3 hektara, če vsaka obdelovana parcela presega najmanjšo velikost, ki jo določi država članica, v mejah iz člena 4 Uredbe (ES) št. 2419/2001.

2. Neposredno plačilo iz člena 1(a), (b) in (c) se odobri samo za v celoti posejane površine, na katerih se vsi pogoji obdelovanja spoštujejo v skladu z lokalnimi standardi.

Vendar pa v primeru premije za trdo pšenico posebne kakovosti iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 pridelki, gojeni na v celoti posejanih površinah, ki se obdelujejo v skladu z lokalnimi standardi, vendar ne dosežejo faze cvetenja zaradi izrednih vremenskih razmer, ki jih prizna zadevna država članica, ostanejo upravičeni do pomoči pod pogojem, da se zadevne površine do te faze rasti ne uporabijo za kakršen koli drug namen.

3. Brez poseganja v časovno obdobje iz člena 28(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 se neposredna plačila iz te uredbe izplačajo po pregledih, opravljenih v skladu z Uredbo (ES) št. 2419/2001 in to uredbo.

4. V nekem letu se ne sme za nobeno obdelovano parcelo vložiti več kot en zahtevek za plačilo na površino v okviru sheme, financirane v skladu s členom 1(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 [9].

Ne glede na to se lahko za katero koli obdelovano parcelo, za katero se za isto leto zahteva:

(a) premija za trdo pšenico posebne kakovosti iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali premija za stročnice iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vloži zahtevek za plačilo za poljščine iz členov 2, 4 in 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 [10] ali iz poglavja 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(b) posebno plačilo za riž iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali premija za stročnice iz poglavja 2 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vloži zahtevek za pomoč za seme iz člena 3 Uredbe Sveta (EGS) št. 2358/71 [11] ali iz poglavja 9 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(c) pomoč za energetske rastline iz poglavja 5 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vloži zahtevek za plačilo za poljščine iz členov 2, 4 in 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 ali iz poglavja 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, brez poseganja v drugi pododstavek člena 90 Uredbe (ES) št. 1782/2003, ali posebno plačilo za riž iz poglavja 3 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003;

(d) plačilo za poljščine iz členov 2, 4 in 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1251/1999 ali iz poglavja 10 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, vloži zahtevek za pomoč za seme iz člena3 Uredbe Sveta (EGS) št. 2358/71 ali iz poglavja 9 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Zemljišča, uporabljena za proizvodnjo surovin in obdelovana v okviru pomoči za energetske rastline iz poglavja 5 naslova IV Uredbe (ES) št. 1782/2003, niso upravičena do pomoči Skupnosti, kakor je določeno v poglavju VIII Uredbe Sveta (ES) št. 1257/1999 [12], razen podpore, odobrene v zvezi s stroški sajenja hitro rastočih vrst iz drugega pododstavka člena 31(3) navedene uredbe.

Člen 5

Sporočanje

Države članice Komisijo obveščajo po elektronski poti v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

(a) najkasneje do 15. septembra zadevnega leta: površine ali, v primeru iz členov 95 in 96 Uredbe (ES) št. 1782/2003, količine, za katere se zahteva pomoč za to koledarsko leto, kjer je ustrezno, razdeljene na posamezne podosnovne površine;

(b) najkasneje do 31. oktobra: dokončni podatki o površinah ali količinah, pridobljeni ob upoštevanju že opravljenih pregledov;

(c) najkasneje do 31. julija naslednjega leta: končni podatki za površine ali količine, za katere je bila pomoč dejansko plačana za to koledarsko leto, po odbitku znižanj, kjer je ustrezno, za površino iz člena 32 Uredbe (ES) št. 2419/2001.

Površine se izrazijo v hektarih na dve decimalni mesti. Količine se izrazijo v tonah na tri decimalna mesta.

Člen 6

Koeficient znižanja

1. Koeficient znižanja za površino v primeru iz členov 75, 78(2), 82, 85 in 89(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 ali za količine ter objektivna merila v primeru iz člena 95(4) navedene uredbe se določijo najkasneje do 15. novembra zadevnega leta na podlagi podatkov, sporočenih v skladu s členom 5(b) te uredbe.

2. V primerih iz členov 75, 82, 85 in 95(4) Uredbe (ES) št. 1782/2003 države članice najkasneje do 1. decembra zadevnega leta sporočijo Komisiji uporabljeni koeficient znižanja in v primeru iz člena 95(4) navedene uredbe uporabljena objektivna merila.

POGLAVJE 2 PREMIJA ZA TRDO PŠENICO POSEBNE KAKOVOSTI

Člen 7

Ugotavljanje sort

1. Države članice, naštete v členu 74(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, določijo seznam sort trde pšenice, upravičenih do premije za trdo pšenico posebne kakovosti iz člena 72 Uredbe (ES) št. 1782/2003, v skladu z metodo ugotavljanje sort iz odstavkov 2 do 5 tega člena.

2. Države članice vsaj vsaki dve leti identificirajo najmanj dve reprezentativni sorti. Reprezentativne sorte so najbolj certificirane sorte trde pšenice.

3. Države članice analizirajo sorte trde pšenice v skladu z naslednjimi parametri kakovosti in vsakemu parametru pripišejo ustrezno težo:

(a) vsebnost beljakovin (40 %),

(b) kakovost glutena (30 %),

(d) specifična masa ali masa tisočih zrn (10 %).

Vsota povprečij parametrov kakovosti iz (a) do (d), pomnožena z navedeno vrednostjo v odstotkih, je indeks kakovosti sort.

Vsaka država članica v obdobju najmanj dveh let primerja indekse kakovosti sort trde pšenice z indeksi reprezentativnih sort na regionalni ravni. Sorte, ki se proučijo, so tiste, ki so registrirane v nacionalnem katalogu posamezne države članice, z izjemo tistih sort, za katere ni na razpolago analitičnih podatkov za zadnja tri leta, ker se ne uporabljajo več ali niso več certificirane.

Za ta namen posamezna država članica na podlagi povprečnega indeksa kakovosti 100, pripisanega reprezentativnim sortam, izračuna za vsak parameter kakovosti iz (a) do (d) odstotek, ki se pripiše drugim sortam trde pšenice v primerjavi z indeksom 100. Samo sorte trde pšenice z indeksom enakim ali višjim od 98 so upravičene do premije za trdo pšenico posebne kakovosti.

4. Država članica lahko s seznama upravičenih sort izključi sorte, pri katerih povprečna stopnja izgube steklastega izgleda trde pšenice (mitadinage) presega 27 %.

5. Tudi sorte, ki so registrirane v nacionalnem katalogu druge države članice, se lahko proučijo glede na njihovo upravičenost.

Člen 8

Metode analize

1. Metode analiziranja vsebnosti beljakovin, specifične mase in stopnje izgube steklastega izgleda trde pšenice (mitadinage) so tiste iz Uredbe Komisije (ES) 824/2000 [13].

2. Indeks rumenega se izmeri po metodi ICC 152 ali enakovredni priznani metodi.

3. Kakovost glutena se izmeri po metodi ICC 158 ali po metodi ICC 151.

Člen 9

Količina certificiranega semena

Države članice pred 1. oktobrom leta pred letom, za katerega se odobri premija, določijo najmanjšo količino semena, certificiranega v skladu z Direktivo Sveta 66/402/EGS [14], za uporabo v skladu s trenutnimi kmetijskimi praksami v zadevnem proizvodnem območju.

Člen 10

Objave in sporočila

1. Države članice objavijo seznam izbranih sort, ki so na nacionalni ali regionalni ravni upravičene do premije za trdo pšenico posebne kakovosti, najkasneje do 1. oktobra za zimske sorte in najkasneje do 31. decembra za spomladanske sorte leta pred letom, za katerega se premija odobri.

2. Države članice Komisiji najkasneje en mesec po datumih iz odstavka 1 sporočijo seznam iz odstavka 1 ter najmanjšo količino certificiranega semena za uporabo, če je spremenjena.

Člen 11

Veljavnost

1. Sorte, vključene na seznam iz člena 10(1), so upravičene do premije za trdo pšenico posebne kakovosti za obdobje petih let, ki se začne z datumom njihove prve uvrstitve na navedeni seznam.

2. Upravičenost posamezne sorte se lahko podaljša za obdobje petih let na podlagi rezultatov analiz kakovosti, opravljenih v drugem in tretjem letu petletnega obdobja upravičenosti.

Člen 12

Prehodni ukrepi

1. Države članice pred 15. majem 2004 objavijo seznam sort, ki so upravičene do premije samo za leto 2004 in 2005, ter seznam sporočijo Komisiji pred 30. junijem 2004.

2. Države članice določijo seznam iz odstavka 1 tako, da s seznama sort, registriranih v nacionalnem katalogu, izločijo sorte, ki leta 2002 in 2003 niso bile certificirane, in tiste, ki ne izpolnjujejo vsaj dveh od naslednjih parametrov:

(a) najmanjša vsebnost beljakovin 11,5 %;

(b) najmanjša specifična masa 78 kg/hl;

(d) največja stopnja izgube steklastega izgleda trde pšenice 27 %;

(e) najmanjša vsebnost glutena 10 %.

3. Seznami sort, upravičenih do premije leta 2004, 2005 in 2006, lahko vsebujejo sorte, ki so na seznamu izbranih sort druge države članice na podlagi rezultatov analiz kakovosti, ki jih opravi ta druga država članica.

Člen 13

Kontrolni ukrepi

1. Zahtevku za pomoč za premijo za trdo pšenico posebne kakovosti mora biti dodano dokazilo, dano v skladu s pravili, ki jih določi zadevna država članica, da je bila uporabljena najmanjša količina certificiranega semena.

2. Če se ugotovi razlika med najmanjšo količino certificiranega semena, ki jo določi država članica, in dejansko uporabljeno količino, se ugotovljena površina v smislu člena 2(r) Uredbe (ES) št. 2419/2001 izračuna tako, da se celotna količina certificiranega semena, za katero je kmet dokazal uporabo, deli z najmanjšo količino certificiranega semena na hektar, ki jo določi država članica za zadevno proizvodno območje.

POGLAVJE 3 PREMIJA ZA STROČNICE

Člen 14

Mešanica žit in stročnic

V regijah, kjer se stročnice po tradiciji sejejo v mešanici z žiti, se premija za stročnice plača na zahtevo vlagatelja zahtevka pod pogojem, da pristojnim organom zadovoljivo dokaže, da v mešanici prevladujejo stročnice. Zadevne površine niso upravičene do posebne regionalne pomoči za poljščine iz člena 98 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

POGLAVJE 4 POSEBNO PLAČILO ZA RIŽ

Člen 15

Zahtevek

V zahtevku za pomoč kmetje navedejo sorto zasejanega riža za vsako obdelovano parcelo, za katero zahtevajo posebno plačilo za riž iz člena 79 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Člen 16

Datumi sejanja

Da bi bila navedena površina upravičena do posebnega plačila za riž, mora biti posejana najkasneje:

(a) 30. junija pred zadevnim pobiranjem pridelka, za Španijo in Portugalsko,

(b) 31. maja za druge države članice proizvajalke iz člena 80(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Ne glede na to se v Francoski Gvajani površine za posameznega od dveh ciklov sejanja posejejo najkasneje 31. decembra in 30. junija pred njima, posebno plačilo za riž pa se odobri na podlagi povprečja posejane površine obeh ciklov sejanja.

Člen 17

Koeficient znižanja

Koeficient znižanja za posebno plačilo za riž iz člena 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se izračuna v skladu s Prilogo I.

Člen 18

Sporočanje

1. Države članice Komisiji po elektronski poti pred 15. majem 2004 sporočijo ukrepe, sprejete v zvezi z uporabo tega poglavja in, kjer je ustrezno:

(a) razdelitev svoje osnovne površine ali površin na podosnovne površine,

(b) objektivna merila, na katerih temeljijo te razdelitve.

2. Države članice Komisiji v skladu s členom 5 sporočijo naslednje informacije:

(a) najkasneje do 15. septembra:

(i) seznam sort, registriranih v nacionalnem katalogu in razvrščenih glede na merila iz točke 2 Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1785/2003 [15],

(ii) posejane površine, za katere so vloženi zahtevki za posebno plačilo za riž, glede na sorto riža in osnovno površino in podosnovno površino v skladu s tabelo iz Priloge II(A) k tej uredbi, vključno s prekoračitvami osnovnih površin in podosnovnih površin, ki jih opredeli posamezna država članica v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(b) najkasneje do 31. oktobra spremembe v zvezi s posejanimi površinami, za katere so bili vloženi zahtevki za posebno plačilo za riž, sporočeni v skladu s pododstavkom 1, skladno s tabelo iz Priloge II(B) k tej uredbi;

(c) najkasneje do 31. julija informacije o posejanih površinah, za katere je bilo posebno plačilo za riž dejansko izplačano za preteklo tržno leto, v skladu z metodo izračuna iz Priloge I k tej uredbi, skladno s tabelo iz Priloge II(C) k tej uredbi.

3. Za Francosko Gvajano se informacije o posejanih površinah sporočijo na podlagi povprečja posejanih površin v obeh ciklih sejanja.

4. Države članice lahko letno revidirajo osnovne podpovršine in objektivna merila iz odstavka 1. Te informacije sporočijo Komisiji najkasneje do 15. maja pred zadevnim pobiranjem pridelka.

POGLAVJE 5 PLAČILO NA POVRŠINO ZA LUPINARJE

Člen 19

Pogoji za upravičenost do pomoči Skupnosti

1. Za namene tega poglavja sadovnjak pomeni homogeno in kohezivno površino, nasajeno z drevesi z lupinarji, ki ni križan z drugimi posevki ali nasadi in ki je geografsko neprekinjena. Osamljena drevesa ali en sam niz dreves z lupinarji ob cesti ali drugi nasadi se ne štejejo za sadovnjak.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice dovolijo prisotnost dreves, ki niso drevesa z lupinarji, znotraj omejitve, ki ustreza 10 % števila dreves iz odstavka 3. Poleg tega lahko države članice dovolijo prisotnost kostanjev, če se pri drevesih z lupinarji, ki izpolnjujejo pogoje, spoštuje število dreves iz odstavka 3.

2. Samo sadovnjaki, ki obrodijo lupinarje in ki izpolnjujejo pogoje iz odstavkov 3 in 4 na datum, ki se določi v skladu s členom 3 te uredbe, so upravičeni do plačila na površino iz člena 83 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Če gre za sadovnjak, v katerem se gojijo različne vrste lupinarjev, in če je pomoč različna glede na proizvode, se uporabijo pogoji za upravičenost in/ali višino pomoči, ki ustreza prevladujoči vrsti lupinarjev.

3. Najmanjša velikost parcele sadovnjaka ne sme biti manjša od površine 0,10 hektarja.

Število dreves z lupinarji na hektar sadovnjaka ne sme biti manjše od:

- 125 za lešnike,

- 50 za mandlje,

- 50 za orehe,

- 50 za pistacije,

- 30 za rožiče.

4. Države članice lahko določijo, da sta najmanjša velikost parcele in gostota dreves višji od tistih iz odstavka 3 v skladu z objektivnimi merili in z namenom, da bi upoštevali specifične značilnosti zadevnih površin in proizvodnje.

Člen 20

Pogoji za upravičenost do državne pomoči

Člen 19 te uredbe se uporablja za državno pomoč iz člena 87 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Brez poseganja v člen 87 Uredbe (ES) št. 1782/2003 lahko država članica določi nadaljnja merila za upravičenost pod pogojem, da so ta merila skladna z okoljskimi, podeželskimi, socialnimi in ekonomskimi cilji sheme pomoči in da med proizvajalce ne uvajajo diskriminacije. Države članice določijo potrebno ureditev za nadzor nad temi merili.

Člen 21

Zahtevek

V zahtevku za pomoč kmetje navedejo število dreves z lupinarji na vrsto in na kmetijsko parcelo.

Člen 22

Sporočanje

1. Države članice Komisiji pred datumom iz člena 3 in najkasneje do 15. maja 2004 sporočijo:

(a) če država članica zahteva pomoč Skupnosti v skladu s členom 83(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003, višino plačila na površino na proizvod in/ali spremenjeno nacionalno zajamčeno površino (v nadaljevanju: "NZP");

(b) višje višine in merila iz člena 19(4) te uredbe;

in v naslednjih letih do 31. marca sporočijo podatke iz točk (b) in (c) ter do 15. maja datum iz točke (a).

2. Kakršna koli sprememba sporočil iz odstavka 1 se uporablja za naslednje leto in jo države članice takoj sporočijo Komisiji skupaj z objektivnimi merili, ki upravičujejo take spremembe.

Člen 23

Prehodni ukrepi

1. Države članice lahko opredelijo, ali in pod kakšnimi pogoji se lahko načrti za izboljšanje iz člena 86(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 prenehajo pred njihovim običajnim potekom in zadevne površine postanejo upravičene v okviru te sheme.

2. Pri določanju pogojev iz odstavka 1 države članice zagotovijo, da:

(a) načrt ne preneha preden je letno obdobje v celoti izvedeno,

(b) so začetni cilji načrta doseženi tako, da je z doseženim zadovoljna država članica.

POGLAVJE 6 POMOČ ZA ŠKROBNI KROMPIR

Člen 24

Upravičenost

Pomoč za škrobni krompir iz člena 93 Uredbe (ES) št. 1782/2003 se odobri za krompir, ki je predmet pogodbe o obdelovanju iz člena 3 Uredbe (ES) št. 2236/2003 [16] in ki je dobre tržne kakovosti, na podlagi neto mase krompirja, ugotovljene po eni izmed metod iz Priloge I Uredbe (ES) št. 2235/2003 [17], in vsebnosti škroba v dostavljenem krompirju v skladu s stopnjami, določenimi v Prilogi II Uredbe (ES) št. 2235/2003.

Za krompir, ki ni dobre tržne kakovosti, se proizvajalcem ne odobri pomoč za škrobni krompir, pa tudi ne za krompir, katerega vsebnost škroba je nižja od 13 %, razen kadar se uporabi drugi pododstavek člena 5(3) Uredbe (ES) št. 2236/2003.

Člen 25

Zahtevek

Za leto 2004 kmet vloži zahtevek za pomoč, ki vsebuje informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, zlasti:

(a) identiteto kmeta;

(b) kopijo pogodbe o obdelovanju iz člena 24;

Člen 26

Minimalna cena

Za pomoč za škrobni krompir velja zahteva po predložitvi dokazila, da je bila v času dobave v tovarno plačana cena, ki ni bila manjša od tiste iz člena 4(a) Uredbe (ES) št. 1868/94, v skladu s stopnjami iz Priloge II k Uredbi (ES) št. 2235/2003.

Uporabi se dokazilo iz člena 10(2) Uredbe (ES) št. 2236/2003.

Člen 27

Plačilo

1. Z odstopanjem od člena 28(2) Uredbe (ES) št. 1782/2003 in brez poseganja v časovno obdobje iz istega člena, za leto 2004 pomoč za škrobni krompir plača kmetom država članica, na ozemlju katere je bil krompirjev škrob proizveden, za količine, dostavljene podjetju za proizvodnjo škroba v štirih mesecih po datumu, ko je bilo predloženo dokazilo iz člena 26 te uredbe in so bili izpolnjeni pogoji iz člena 24 te uredbe.

2. Menjalno razmerje, ki se uporabi za izražanje pomoči za škrobni krompir v nacionalni valuti, je tisto, uporabljeno v členu 20 Uredbe (ES) št. 2236/2003.

Člen 28

Pregledi in znižanja

1. Države članice si po potrebi dajejo medsebojno pomoč za namene pregledovanja iz tega člena in v primeru, da je krompir, namenjen proizvodnji krompirjevega škroba, predmet trgovine znotraj Skupnosti.

2. Za leto 2004 morajo pregledi na kraju samem zajeti najmanj 3 % proizvajalcev, ki imajo sklenjene pogodbe o obdelovanju s podjetji za proizvodnjo škroba.

3. Pregledi na kraju samem se izberejo na podlagi analize tveganja, ki upošteva:

(a) količine krompirja, namenjenega proizvodnji krompirjevega škroba, glede na površine, navedene v pogodbi o obdelovanju iz člena 24;

(b) druge parametre, ki se določijo.

4. Če se ugotovi, da je dejansko obdelovana površina več kot 10 % pod navedeno površino, se pomoč zadevnemu proizvajalcu za trenutni pridelek zniža za dvakratno ugotovljeno razliko.

POGLAVJE 7 MLEČNA PREMIJA IN DODATNO PLAČILO

Člen 29

Zahtevek za pomoč

Za leto 2004 proizvajalec vloži zahtevek za pomoč, ki vsebuje vse informacije, potrebne za ugotovitev upravičenosti do pomoči, zlasti identiteto proizvajalca in izjavo proizvajalca, da se zaveda zahtev v zvezi z zadevno pomočjo.

Člen 30

Primeri neaktivnosti

1. Če fizična ali pravna oseba z individualno referenčno količino ne izpolnjuje pogojev iz člena 5(c) Uredbe (ES) št. 1788/2003 v 12-mesečnem obdobju, ki se konča 31. marca zadevnega leta, se za zadevno leto ne plačajo mlečne premije in dodatna plačila, razen če pred končnim rokom za vložitev zahtevka pristojnemu organu zadovoljivo dokaže, da je bila proizvodnja začeta.

2. Odstavek 1 se ne uporablja v primerih višje sile in v ustrezno utemeljenih primerih, ki začasno vplivajo na proizvodno sposobnost zadevnega proizvajalca in ki jih prizna pristojni organ.

Člen 31

Pregledi in sankcije

1. Vsako leto se pri najmanj 2 % vseh vlagateljev zahtevka opravijo pregledi na kraju samem. Pregledi na kraju samem zajemajo pogoje za upravičenost do mlečne premije in dodatnega plačila, zlasti na podlagi računovodskih ali drugih registrov kmetov.

2. Členi 31, 32(1) in 33 Uredbe (ES) št. 2419/2001 se uporabljajo tako, da se "površina" razume kot "individualna referenčna količina".

Če v primeru iz člena 30(1) te uredbe zadevna oseba ne začne s proizvodnjo do končnega roka za vložitev zahtevka, se šteje, da je individualna referenčna količina, ugotovljena v smislu predhodnega pododstavka, enaka nič. V tem primeru se zahtevek za pomoč zadevne osebe za zadevno leto zavrne. Znesek, enak znesku iz zavrnjenega zahtevka, se nadoknadi pri plačilih pomoči v okviru katerih koli shem pomoči iz člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92, do katerih je oseba upravičena v okviru zahtevkov, ki jih vloži tekom koledarskega leta, ki sledi koledarskemu letu ugotovitve.

3. Za sklic na člen 1(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92 iz člena 32(2) in drugega pododstavka člena 33 Uredbe (ES) št. 2419/2001 ter odstavka 2 tega člena se šteje, da se nanaša na sheme pomoči, vzpostavljene v skladu z naslovoma III in IV Uredbe (ES) št. 1782/2003.

POGLAVJE 8 POMOČ ZA ENERGETSKE RASTLINE

ODDELEK 1 Opredelitve

Člen 32

Opredelitve

V tem poglavju:

(a) "vlagatelj zahtevka" pomeni katerega koli kmeta, ki obdeluje površine iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003 s ciljem dobiti pomoč iz navedenega člena;

(b) "prvi predelovalec" pomeni katerega koli uporabnika kmetijskih surovin, ki se loti prve predelave s ciljem pridobiti enega ali več od proizvodov iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

ODDELEK 2 Pogodba

Člen 33

Uporaba surovin

1. Na površinah, za katere velja pomoč iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003, se lahko goji katera koli kmetijska surovina, razen sladkorne pese, pod pogojem, da so te surovine primarno namenjene uporabi v proizvodnji energetskih proizvodov iz navedenega člena.

Ekonomska vrednost energetskih proizvodov iz prvega pododstavka, pridobljena s predelavo surovin, mora biti višja od ekonomske vrednosti vseh drugih proizvodov, namenjenih drugim uporabam in pridobljenih s tako predelavo, kakor je določena po metodi vrednotenja iz člena 49(3).

2. Surovine iz odstavka 1 morajo biti predmet pogodbe v skladu s členom 90 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pod spodaj navedenimi pogoji.

3. Vlagatelji zahtevka vse pridelane surovine dostavijo prvemu predelovalcu, ki od njih prevzame dostavo in zagotovi, da se enaka količina takih surovin uporabi v Skupnosti za proizvodnjo enega ali več energetskih proizvodov iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Če prvi predelovalec uporablja dejansko pridelano surovino za proizvodnjo vmesnega proizvoda ali stranskega proizvoda, sme uporabiti enako količino takih vmesnih proizvodov ali stranskih proizvodov za izdelavo enega ali več končnih proizvodov iz prvega pododstavka.

V primeru iz drugega pododstavka prvi predelovalec o tem obvesti pristojni organ, pri katerem je položena varščina. Kadar se taka enaka količina uporabi v državi članici, ki ni tista, v kateri je surovina pobrana, se pristojni organi zadevnih držav članic med seboj obvestijo o podrobnostih transakcije.

4. V okviru nacionalnih predpisov o pogodbenih razmerjih lahko prvi predelovalec pooblasti tretjo stranko za prevzem surovin od kmeta, ki zahteva pomoč. Pooblaščeni mora delovati v imenu in za račun predelovalca, ki ostane edini odgovorni v zvezi z obveznostmi iz tega poglavja.

Člen 34

Odstopanja

1. Ne glede na člen 33(2) in (3) lahko države članice vlagateljem zahtevka dovolijo, da:

(a) uporabljajo vsa pridelana žita ali oljnice iz oznak KN 12010090, ex12050090 in 12060091:

(i) kot gorivo za ogrevanje svojih gospodarstev;

(ii) za proizvodnjo energije ali biogoriva na gospodarstvu;

(b) vse pridelane surovine na svojih gospodarstvih predelajo v bioplin (oznaka KN 27112900).

2. V primerih iz odstavka 1 se vlagatelji zahtevka z izjavo namesto pogodbe iz člena 35 obvežejo, da bodo surovine iz izjave uporabili ali predelali neposredno. Členi 35 do 50 se uporabljajo smiselno.

Poleg tega morajo vlagatelji zahtevka dati vse pridelane surovine stehtati telesu ali podjetju, ki ga imenuje država članica, in voditi ločene knjigovodske račune za uporabljene surovine ter proizvode in stranske proizvode, ki so rezultat njihove predelave.

Vendar se lahko v primeru žit in oljnic ter slame in v primeru uporabe celotne rastline tehtanje nadomesti z volumetričnim določanjem surovine.

3. Države članice, ki uporabljajo odstavek 1, uvedejo primerne nadzorne ukrepe za zagotovitev, da se surovina uporablja neposredno na kmetijskem gospodarstvu ali je predelana v bioplin iz oznake KN 27112900.

4. Žita in oljnice, uporabljene v skladu z odstavkom 1(a), morajo biti denaturirane po metodi, ki jo določi države članica. Države članice lahko dovolijo, da se namesto oljnic samih denaturira olje, proizvedeno s predelavo oljnic v skladu z odstavkom 1(a) (ii), pod pogojem, da se tako denaturiranje opravi takoj po predelavi semen v olje in da se uporaba semen preveri.

Člen 35

Pogodba

1. V podporo svojih zahtevkov za pomoč vlagatelji predložijo svojim pristojnim organom pogodbe, ki so jih sklenili s prvim predelovalcem.

2. Vlagatelji zahtevka zagotovijo, da se v takih pogodbah navede naslednje:

(a) imena in naslovi pogodbenih strank;

(b) trajanje pogodbe;

(d) morebitni pogoji v zvezi z dostavo napovedanih količin surovin;

(e) zagotovilo, da bodo izpolnili svoje obveznosti iz člena 33(3);

(f) nameravano osnovno končno uporabo za surovino, pri čemer je vsaka končna uporaba skladna s pogoji iz členov 33(1) in 49(3).

3. Vlagatelji zahtevkov zagotovijo, da so pogodbe sklenjene pravočasno, tako da ima prvi predelovalec možnost predložiti kopijo pristojnemu organu vlagatelja v roku iz člena 44(1).

4. Za namene nadzora lahko države članice zahtevajo od vsakega vlagatelja, da sklene le eno dobavno pogodbo za vsako surovino.

ODDELEK 3 Sprememba in prekinitev pogodbe

Člen 36

Sprememba in prekinitev pogodbe

Kadar pogodbene stranke spremenijo ali prekinejo pogodbo potem, ko je vlagatelj vložil zahtevek za pomoč, lahko vlagatelj ohrani tak zahtevek za pomoč samo pod pogojem, da najkasneje do roka, ki je določen v zadevni državi članici za spremembo zahtevka, obvesti ustrezni pristojni organ o taki spremembi ali prekinitvi, da lahko tako omogoči potrebne inšpekcijske preglede.

Člen 37

Izjemne okoliščine

Brez poseganja v člen 36, če vlagatelji obvestijo svoje pristojne organe, da zaradi izjemnih okoliščin ne bodo mogli dobaviti vseh ali del surovin iz pogodbe, lahko pristojni organi, ko pridobijo zadostne dokaze o takih izjemnih okoliščinah, odobrijo take spremembe pogodb, ki so utemeljene, ali pa lahko odobrijo njihovo prekinitev.

Če so zemljišča, ki so predmet pogodb, zmanjšana zaradi sprememb teh pogodb ali če so pogodbe prekinjene, vlagatelji zahtevka izgubijo svojo pravico do pomoči iz tega poglavja za površine, izvzete iz pogodbe.

Člen 38

Spremembe končne uporabe

Brez poseganja v člen 36 lahko prvi predelovalci nameravane osnovne končne uporabe surovin iz člena 35(2)(f) spremenijo, ko so jim surovine iz pogodbe dostavljene in ko so izpolnjeni pogoji iz člena 40(1) in prvega pododstavka člena 44(3).

Spremembe končne uporabe se izvedejo skladno s pogoji iz drugega pododstavka členov 33(1) in 49(3).

Prvi predelovalci zaradi potrebnih nadzorov predhodno uradno obvestijo svoje pristojne organe.

ODDELEK 4 Reprezentativni donosi in dostavljene količine

Člen 39

Reprezentativni donosi

Države članice vsako leto po ustreznem postopku določijo reprezentativne donose, ki jih je treba doseči, in o tem obvestijo zadevne vlagatelje zahtevkov.

Člen 40

Količine, ki jih je treba dostaviti

1. Vlagatelji zahtevkov svojim pristojnim organom prijavijo celotno količino pridelanih surovin glede na vrste ter potrdijo dostavljene količine surovin in stranke, ki so jim surovine dostavili.

2. Dejanske količine, ki jih dostavijo vlagatelji zahtevkov prvim predelovalcem, morajo najmanj ustrezati reprezentativnemu donosu.

Vendar pa lahko države članice v ustrezno utemeljenih primerih izjemoma sprejmejo količino do 10 % pod reprezentativnim donosom.

Nadalje, če pristojni organi odobrijo spremembo ali prekinitev pogodb skladno s členom 37, lahko, kjer se zdi upravičeno, zmanjšajo količine, ki jih morajo vlagatelji zahtevkov dostaviti v skladu s prvim pododstavkom.

Člen 41

Znižanje pomoči

Če vlagatelji ne dostavijo zahtevane količine katere koli surovine v skladu s tem poglavjem, se za namene člena 32 Uredbe (ES) št. 2419/2001 šteje, da niso izpolnili svojih obveznosti v zvezi s parcelami za energetske namene glede na površino, ki se izračuna z množenjem površine obdelovane zemlje, ki jo uporabljajo za proizvodnjo surovin skladno z merili iz tega poglavja, z odstotkom primanjkljaja pri dostavi te surovine.

ODDELEK 5 Pogoji plačila pomoči

Člen 42

Plačilo

1. Pomoč se lahko plača vlagateljem zahtevkov preden se surovine predelajo. Vendar se taka plačila izplačajo samo, če so zahtevane količine surovin v skladu s tem poglavjem dostavljene prvemu predelovalcu in če:

(a) je dana izjava iz člena 40;

(b) je kopija pogodbe deponirana pri pristojnemu organu prvega predelovalca in so izpolnjeni pogoji iz člena 33(1);

(d) je organ, pristojen za plačilo, preveril, da so za vsak zahtevek izpolnjeni pogoji iz člena 35.

2. V primeru dvoletnih poljščin, če se surovine poberejo in dostavijo le v drugem letu obdelovanja, se izplača plačilo v vsakem od dveh let po sklenitvi pogodbe, predvidene v členu 35, pod pogojem, da pristojni organi ugotovijo:

(a) da so obveznosti iz odstavka 1(b), (c) in (d) tega člena izpolnjene od prvega leta obdelovanja; in

(b) da so obveznosti iz odstavka 1(a) tega člena izpolnjene in da so informacije iz prvega pododstavka člena 44(3) posredovane v drugem letu obdelovanja.

Plačila se izplačajo samo za prvo leto obdelovanja, če pristojne oblasti prejmejo dokazilo, da je bila položena varščina iz člena 45(2). Za drugo leto obdelovanja za izplačilo ni treba položiti varščine.

3. V primeru trajnih ali večletnih poljščin se plačilo pomoči izplača vsako leto, ko je sklenjena pogodba. Pogoji iz odstavka 2 se uporabljajo smiselno.

ODDELEK 6 Pogodba in obveznosti vlagateljev zahtevkov in prvih predelovalcev

Člen 43

Število predelovalcev

Energetske proizvode mora pridobiti največ drugi predelovalec.

Člen 44

Pogodba in obveznosti vlagateljev zahtevkov in prvih predelovalcev

1. Prvi predelovalci deponirajo izvod pogodbe pristojnim organom najkasneje do končnega roka za vložitev zahtevkov za pomoč za zadevno leto v zadevni državi članici.

Če vlagatelji zahtevkov in prvi predelovalci v določenem letu spremenijo ali prekinejo pogodbe pred datumom iz člena 36, prvi predelovalci najkasneje do tega datuma pri pristojnih organih deponirajo izvod spremenjene ali prekinjene pogodbe.

2. Prvi predelovalci pristojnim organom posredujejo potrebne informacije o zadevni predelovalni verigi, zlasti glede cen in tehničnih predelovalnih koeficientov, ki se uporabijo za določanje količin končnih proizvodov, ki se lahko pridobijo. Koeficienti so določeni v členu 50(1).

3. Prvi predelovalci, ki od vlagateljev zahtevkov prevzamejo surovine, obvestijo pristojne organe o količinah prejetih surovin, pri čemer navedejo vrste, ime in naslov pogodbene stranke, ki je dostavila surovine, kraj dostave in sklic na pogodbo, v roku, ki ga določijo države članice in ki omogoča, da se plačila izplačajo v roku iz člena 28 Uredbe (ES) št. 1782/2003.

Če države članice prvih predelovalcev niso iste kot države članice, v katerih so bile surovine pridelane, zadevni pristojni organi v štiridesetih delovnih dneh po prejemu informacij iz prvega pododstavka sporočijo vlagateljevim organom celotne količine dostavljenih surovin.

ODDELEK 7 Varščine

Člen 45

Prvi predelovalci

1. Prvi predelovalci pri pristojnih organih položijo polno varščino iz odstavka 2 do končnega roka za vložitev zahtevkov za plačilo za zadevno leto v zadevni državi članici.

2. Varščine, ki jih je treba položiti za vsako surovino, se izračunajo tako, da se vsota vseh obdelovanih površin iz te sheme, ki so predmet pogodbe, podpisane s strani zadevnega prvega predelovalca, in uporabljene za proizvodnjo te surovine, pomnoži s stopnjo 60 EUR na hektar.

3. Če se pogodbe spremenijo ali prekinejo skladno s členoma 36 ali 37, se položene varščine ustrezno prilagodijo.

4. Odstotek varščine se sprosti za vsako posamezno surovino pod pogojem, da ima pristojni organ zadevnega prvega predelovalca v posesti dokazilo, da je bila zadevna količina surovine predelana v skladu z zahtevo iz člena 35(2)(f), ob upoštevanju morebitnih sprememb v skladu s členom 38, kjer je potrebno.

Člen 46

Primarne in podrejene zahteve

1. Naslednje obveznosti so primarne zahteve v smislu člena 20 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 [18]:

(a) obveznost predelati količine surovin pretežno v končne proizvode iz pogodbe. Surovine morajo biti predelane do 31. julija naslednjega leta po pobiranju pridelka;

(b) obveznost, da je proizvodom priložen kontrolni izvod T5 v skladu s členoma 47 in 48.

2. Naslednje obveznosti, naložene prvim predelovalcem, so podrejene zahteve v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85:

(a) obveznost sprejeti dostavo vseh surovin, ki jih vlagatelj zahtevka dostavi v skladu s členom 33(3);

(b) obveznost deponiranja izvodov pogodb v skladu s členom 44(1);

(d) obveznost položiti varščino v skladu s členom 45(1).

ODDELEK 8 Dokumenti za prodajo, prenos ali dostavo v drugo državo članico ali izvoz

Člen 47

Kontrolni izvod T5

Če prvi predelovalci drugim predelovalcem v drugih državah članicah prodajo ali prenesejo vmesne proizvode, za katere veljajo pogodbe iz člena 35, morajo biti proizvodom priloženi kontrolni izvodi T5, izdani v skladu z uredbo (EGS) št. 2454/93.

V okence 104 kontrolnega izvoda T5 se pod naslov "Drugo" vpiše ena od naslednjih opomb:

- Producto destinado a su transformación o entrega de acuerdo con lo establecido en el artículo 34 del Reglamento (CE) no 2237/2003 de la Comisión

- Skal anvendes til forarbejdning eller levering i overensstemmelse med artikel 34 i Kommissionens forordning (EF) Nr. 2237/2003

- Zur Verarbeitung oder Lieferung gemäß Artikel 34 der Verordnung (EG) Nr. 2237/2003 der Kommission zu verwenden

- Προς χρήση για μεταποίηση ή παράδοση σύμφωνα με το άρθρο 34 του κανονισμού (ΕΚ) αριθ. 2237/2003 της Επιτροπής

- To be used for processing or delivery in accordance with Article 34 of Commission Regulation (EK) No 2237/2003

- À utiliser pour transformation ou livraison conformément aux dispositions de l’article 34 du règlement (CE) no 2237/2003 de la Commission

- Da consegnare o trasformare conformemente all’articolo 34 del regolamento (CE) n. 2237/2003 della Commissione

- Te gebruiken voor verwerking of aflevering overeenkomstig artikel 34 van Verordening (EG) Nr. 2237/2003 van de Commissie

- A utilizar para transformação ou entrega em conformidade com o artigo 34.o do Regulamento (CE) n.o 2237/2003 da Comissão

- Käytetään jalostamiseen tai toimittamiseen komission asetuksen (EY) N:o 2237/2003 mukaisesti

- Används till bearbetning eller leverans i enlighet med kommissionens förordning (EG) Nr. 2237/2003

Člen 48

Alternative kontrolnemu izvodu T5

Ne glede na člen 46(1)(b) se lahko, če kontrolni izvod T5 ni vrnjen v urad odhoda organa, odgovornega za kontrolo v državi članici, v kateri ima sedež prvi predelovalec, tri mesece pred iztekom roka iz člena 46(1)(a) zaradi okoliščin, za katere prvi predelovalec ni odgovoren, sprejmejo naslednji dokumenti kot alternative kontrolnemu izvodu T5:

(a) računi za nabavljene vmesne proizvode;

(b) izjave drugega predelovalca, ki potrjujejo končno predelavo surovin v energetske proizvode iz člena 88 Uredbe (ES) št. 1782/2003; in

ODDELEK 9 Pregledi

Člen 49

Vodenje evidenc

1. Pristojni organ države članice določi evidence, ki jih morajo voditi predelovalci, in njihovo pogostost, ki mora biti najmanj mesečna. Take evidence zajemajo vsaj naslednje:

(a) količine različnih surovin, kupljenih za predelavo;

(b) količine predelanih surovin ter količine in vrste končnih proizvodov, soproizvodov in stranskih proizvodov, pridobljenih iz teh surovin;

(d) uničene količine in razlogi za tako uničenje;

(e) količine in vrste proizvodov, ki jih predelovalec proda ali prenese, ter dosežene cene;

(f) kjer je ustrezno, imena in naslove kasnejših predelovalcev.

2. Pristojni organ prvega predelovalca pregleda, ali je predložena pogodba skladna s pogoji iz člena 33(1). Če ti pogoji niso izpolnjeni, se obvesti pristojni organ vlagatelja zahtevka.

3. Z namenom izračunati ekonomsko vrednost proizvodov iz člena 33(1) zadevni pristojni organi na podlagi informacij iz člena 44(2) primerjajo vsoto vrednosti vseh energetskih proizvodov z vsoto vrednosti vseh drugih proizvodov, namenjenih drugim uporabam in pridobljenim po istem postopku predelave. Vsaka vrednost je enaka ustrezni količini, pomnoženi s povprečjem cen franko tovarna, zabeleženih v prejšnjem tržnem letu. Če take cene niso na razpolago, pristojni organi določijo ustrezne cene, zlasti na podlagi informacij iz odstavka 44(2).

Člen 50

Pregledi v prostorih predelovalca

1. Pristojni organi držav članic, v katerih se izvaja predelovanje, preverijo skladnost s členom 33(1) v prostorih najmanj 25 % predelovalcev na njihovem ozemlju, izbranih na podlagi analize tveganja. Take kontrole zajemajo vsaj:

(a) primerjavo vsote vrednosti vseh energetskih proizvodov z vsoto vrednosti vseh drugih proizvodov, namenjenih drugim uporabam in pridobljenim po istem postopku predelave;

(b) analizo predelovalčevega proizvodnega sistema, ki zajema fizične preglede in preglede poslovnih dokumentov, s ciljem preveriti, ali se pri predelovalcih dostave surovin, končnih proizvodov, soproizvodov in stranskih proizvodov skladajo.

Za namen kontrol iz točke (b) prvega pododstavka temelji presoja pristojnih organov zlasti na tehničnih predelovalnih koeficientih za obravnavane surovine. Če v zakonodaji Skupnosti obstajajo taki koeficienti za izvoz, se uporabijo. Če taki koeficienti ne obstajajo, vendar v zakonodaji Skupnosti obstajajo drugi koeficienti, se uporabijo ti. V vseh drugih primerih inšpekcija temelji predvsem na koeficientih, ki jih na splošno sprejema predelovalna industrija.

2. Ne glede na odstavek 1 se za postopke predelave iz člena 34 opravijo pregledi pri 10 % vlagateljev zahtevkov, izbranih na podlagi analize tveganja, ob upoštevanju:

(a) zneskov pomoči;

(b) števila kmetijskih parcel in površine, na katere se nanaša zahtevek za pomoč;

(d) ugotovitev pregledov v preteklih letih;

(e) drugih parametrov, ki jih določijo države članice na podlagi reprezentativnosti predloženih pogodb.

3. Če so ob pregledih iz odstavka 2 odkrite nepravilnosti v vsaj 3 % primerov, pristojni organ opravi dodatne preglede med letom in zato poveča odstotek kmetov, ki so naslednje leto podvrženi pregledu na kraju samem.

4. Če je predvideno, da se lahko nekateri elementi pregledov iz odstavkov 1 in 2 izvedejo na podlagi vzorca, mora ta vzorec zagotavljati zanesljivo in reprezentativno raven nadzora.

5. Za vsak pregled na kraju samem mora biti sestavljeno inšpekcijsko poročilo, ki ga podpiše inšpektor in ki vsebuje podrobnosti o opravljenih pregledih. V poročilu morajo biti navedeni zlasti:

(a) datum pregleda;

(b) prisotne osebe;

(d) uporabljene tehnike pregledovanja, vključno z navedbo metod vzorčenja, kjer je ustrezno;

(e) rezultati pregleda.

Člen 51

Proizvodnja konoplje

Uporabljajo se določbe v zvezi s konopljo iz člena 3(1a), tretjega odstavka člena 5 in člena 21a Uredbe (ES) št. 2461/1999.

Člen 52

Dodatni ukrepi in vzajemna pomoč

1. Države članice sprejmejo vse nadaljnje ukrepe, potrebne za pravilno uporabo tega poglavja, in si vzajemno pomagajo pri pregledih iz tega poglavja. V tem pogledu lahko države članice, če to poglavje ne predvideva ustreznih znižanj in izključitev, uporabijo tudi ustrezne nacionalne sankcije proti udeležencem na trgu, vključenim v postopek dodeljevanja pomoči.

2. Kolikor je treba ali kakor zahteva to poglavje, države članice vzajemno pomagajo druga drugi, da bi zagotovile učinkovit nadzor ter omogočile preverjanje pristnosti predloženih dokumentov in točnosti izmenjanih podatkov.

ODDELEK 10 Izključitev iz sheme in ocenjevanje

Člen 53

Izključitev surovin iz sheme

Države članice lahko iz sheme iz tega poglavja izključijo katero koli surovino, če ta surovina povzroča težave glede nadzora, javnega zdravja, okolja, kazenskega prava ali znižane stopnje končnih energetskih proizvodov.

Člen 54

Ocenjevanje

Pred 15. oktobrom po koncu zadevnega tržnega leta države članice predložijo Komisiji vse informacije, potrebne za oceno sheme, uvedene s tem poglavjem.

Take informacije zlasti zajemajo:

(a) površine, ki ustrezajo posamezni vrsti surovine;

(b) količine posameznih vrst surovin, pridobljenih končnih proizvodov, stranskih proizvodov in soproizvodov, vključno s podrobnostmi o vrsti uporabljene surovine;

(d) surovine, izključene iz sheme iz člena 53.

POGLAVJE 9 KONČNE DOLOČBE

Člen 55

Razveljavitve

Uredba (ES) št. 613/97 se razveljavi.

Člen 56

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. decembra 2003

Za Komisijo

Franc Fischler

Član Komisije

[1] UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

[2] UL L 355, 5.12.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 495/2001 (UL L 72, 14.3.2001, str. 6).

[3] UL L 327, 12.12.2001, str. 11. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 2550/2001 (UL L 341, 22.12.2001, str. 105).

[4] UL L 94, 9.4.1997, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1127/98 (UL L 157, 30.5.1998, str. 86).

[5] UL L 197, 30.7.1994, str. 4. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1782/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 1).

[6] UL L 270, 21.10.2003, str. 123.

[7] UL L 299, 20.11.1999, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 345/2002 (UL L 55, 26.2.2002, str. 10).

[8] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1335/2003 (L 187, 26.7.2003, str. 16).

[9] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[10] UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

[11] UL L 246, 5.11.1971, str. 1.

[12] UL L 160, 26.6.1999, str. 80.

[13] UL L 100, 20.4.2000, str. 31.

[14] UL 125, 11.7.1966, str. 2309/1966.

[15] UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

[16] UL L 339, 24.12.2003, str. 45.

[17] UL L 339, 24.12.2003, str. 36.

[18] UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

POSEBNO PLAČILO ZA RIŽ

Izračun koeficienta znižanja iz člena 17

1. Za ugotovitev morebitne prekoračitve osnovne površine iz člena 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 pristojni organ države članice na eni strani upošteva osnovne površine ali podosnovne površine, določene po členu 81 zgoraj navedene uredbe, in na drugi strani celoto površin, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč za te osnovne površine in podosnovne površine.

2. Pri ugotavljanju celotne površine, za katero so bili vloženi zahtevki za pomoč, se ne upoštevajo zahtevki ali deli zahtevkov, za katere so pregledi jasno pokazali, da so neutemeljeni.

3. Če se za nekatere osnovne površine ali podosnovne površine ugotovi prekoračitev, države članice zanje ugotovijo odstotek prekoračitve, izračunan na dve decimalni mesti, v roku iz člena 18(2) te uredbe. Če je prekoračitev mogoče predvideti, države članice takoj obvestijo proizvajalce.

4. Koeficient znižanja posebnega plačila za riž se v skladu s členom 82 Uredbe (ES) št. 1782/2003 izračuna po naslednji formuli:

koeficient znižanja = referenčna površina podosnovne površine, deljena s celotno površino, za katero so bili vloženi zahtevki za pomoč za to podosnovno površino.

Znižano posebno plačilo za riž se izračuna po naslednji formuli:

znižano posebno plačilo za riž = posebna pomoč za riž, pomnožena s koeficientom znižanja.

Ta koeficient znižanja in to znižano posebno plačilo za riž se izračunata za vsako podosnovno površino po uporabi prerazporeditve iz člena 82(2) zgoraj navedene uredbe. Prerazporeditev se izvede v korist podosnovnih površin, za katere so bile omejitve presežene. Izvede se sorazmerno s prekoračitvami, ugotovljenimi pri podosnovnih površinah, za katere so bile omejitve presežene.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

32003R2237