Uredba Komisije (ES) št. 2090/2002

z dne 26. novembra 2002

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 386/90 z dne 12. februarja 1990 o opravljanju nadzora pri izvozu kmetijskih proizvodov, za katere se dobijo izvozna nadomestila ali drugi zneski [1], kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 163/94 [2], in zlasti člena 6 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Bistveno je spremenjena Uredba Komisije (ES) št. 2221/95 z dne 20. septembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (EGS) št. 386/90 glede fizičnih pregledov, opravljenih pri izvozu kmetijskih proizvodov, ki izpolnjujejo pogoje za nadomestila [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2655/1999 [4]. Zaradi jasnosti in upravne učinkovitosti je torej treba navedeno uredbo prenoviti in hkrati opraviti nekatere spremembe, ki so se na podlagi izkušenj izkazale za zaželene.

(2) Upoštevati je treba obstoječe inšpekcijske ukrepe, zlasti tiste, ki sta jih uvedli Uredba Komisije (ES) št. 2298/2001 z dne 26. novembra 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvoz proizvodov, dobavljenih kot pomoč v hrani [5], in (ES) št. 800/1999 z dne 15. aprila 1999 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1253/2002 [7].

(3) Komisija je v dopolnilnem poročilu za Svet o uporabi Uredbe (EGS) št. 386/90 [8] izrazila namen, da natančno opredeli izraz "fizični pregled", kakor je uporabljen v členu 2(a) Uredbe (EGS) št. 386/90, da bi dosegla enotno uporabo pravil Skupnosti v državah članicah.

(4) Za boljšo izrabo inšpekcijskih možnosti se pri izračunu najnižje stopnje pregledov ne upoštevajo izvozne deklaracije, ki se nanašajo na majhne količine proizvodov ali nizek znesek nadomestila.

(5) Preverjanje laboratorijskih testov je pokazalo, da je treba obveznost opravljanja laboratorijskih testov poenostaviti, kadar se večkratni zadovoljivi rezultati nanašajo na isti proizvod istega izvoznika.

(6) Uvesti je treba ukrep, s katerim se upoštevajo primeri, ko je število izvozov, ki jih obravnava carinski urad, majhno.

(7) V primerjavi s skupnim zneskom nadomestil je delež nadomestil za proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, majhen, medtem ko je delež fizičnih pregledov, ki se opravijo na teh proizvodih, velik. Zaradi boljše izrabe inšpekcijskih virov je treba to razhajanje zmanjšati, zlasti z znižanjem inšpekcijske stopnje za proizvode, ki niso zajeti v Prilogi I.

(8) Obstaja bistvena razlika med carinsko obravnavo blaga, namenjenega izvozu, v velikih pristaniščih, kjer je veliko raznih proizvodov številnih izvoznikov, in carinsko obravnavo blaga v carinskih uradih, kjer obravnavajo le omejeno serijo proizvodov nekaj izvoznikov. Pri slednjem velja za blago veliko višja raven pregledov. V teh carinskih uradih je treba pri izbiri blaga za fizični pregled upoštevati dejstvo, da se pregled opravlja na podlagi manjšega reprezentativnega vzorca.

(9) Da bi zmanjšali tveganje zamenjave, morajo biti vsa prevozna sredstva ali pakiranja označena, razen kadar je proizvode mogoče identificirati kako drugače.

(10) Sprejeti je treba ukrepe, ki omogočajo, da se lahko kadar koli preveri, ali je dosežena 5 % stopnja pregledov.

(11) Člen 912c Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti [9], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) No 444/2002 [10], opredeljuje namembni urad, ki mu je treba predložiti kontrolni izvod T5 za pregled uporabe in/ali destinacije blaga. Zato je treba določiti, da mora carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, opraviti pregled zamenjave, če sta izstopni in namembni carinski urad različna.

(12) Da bi rešili problem tveganja zamenjave, kadar izvozne deklaracije sprejme notranji carinski urad v državi članici, je treba določiti najmanjše število "pregledov zamenjave", ki jih mora opraviti carinski urad izstopa iz Skupnosti. Ob upoštevanju kraja, kjer se opravljajo taki "pregledi zamenjave", morajo biti to poenostavljeni pregledi.

(13) Za oceno uporabe Uredbe (EGS) št. 386/90 morajo države članice predložiti letne ocene o izvajanju in učinkovitosti pregledov, opravljenih na podlagi te uredbe, in postopkov, uporabljenih pri izbiri blaga, ki je podvrženo fizičnim pregledom.

(14) Glede na pridobljene izkušnje se zahtevajo ustrezni in primerni ukrepi, ki jih je treba uporabljati enotno.

(15) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem vseh pristojnih upravljalnih odborov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje fizičnega pregleda in pregleda zamenjave iz člena 2(a) in (b) Uredbe (EGS) št. 386/90.

2. Ta uredba se ne uporablja za izvoze, ki vključujejo pomoč v hrani Skupnosti ali nacionalno pomoč v hrani, zajeto v Uredbi (ES) št. 2298/2001.

3. V tej uredbi:

- "carinski urad izvoza" pomeni carinski urad iz člena 5(7)(a) Uredbe (ES) št. 800/1999,

- "carinski urad izstopa" pomeni carinski urad iz člena 793(2) Uredbe (EGS) št. 2454/93,

- "urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5", pomeni namembni urad iz člena 912c Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 2

1. Brez poseganja v inšpekcijske ukrepe iz člena 36(4), člena 37(4) in člena 44(4) Uredbe (ES) št. 800/1999 se države članice lahko odločijo, da za dobave iz členov 36 in 44 Uredbe (ES) št. 800/1999 opustijo fizične preglede in preglede zamenjav, predvidene s to uredbo.

2. Pri izračunu najnižje stopnje pregledov, ki jih je treba opraviti v skladu s členom 3(2) in členom 3a Uredbe (EGS) št. 386/90, države članice ne upoštevajo izvoznih deklaracij, ki se nanašajo na:

(a) količine, ki ne presegajo:

(i) 5000 kg pri žitih in rižu,

(ii) 1000 kg pri sadju in zelenjavi ter proizvodih, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi,

(iii) 500 kg pri drugih proizvodih;

(b) ali zneske nadomestil, nižje od 200 EUR.

3. Pri izvajanju odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo ustrezne določbe za preprečevanje goljufij in zlorab. Pri izračunu upoštevanja najnižje stopnje pregledov iz odstavka 2 se lahko štejejo vsi pregledi, opravljeni v ta namen.

Člen 3

Za določitev osnove za izračun odstotka fizičnih pregledov iz člena 2(a) Uredbe (EGS) št. 386/90 za namene prve alinee prvega pododstavka člena 3(2) navedene uredbe pomeni "carinski urad" vse urade, pristojne za opravljanje izvoznih formalnosti za zadevne proizvode.

Člen 4

Za namene tretje alinee prvega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 386/90 se šteje, da proizvodi, za katere velja ista kmetijska tržna ureditev, prihajajo iz enega proizvodnega sektorja.

Vendar pa se vsak proizvod, vključen v skupno ureditev trgov za žita in riž na eni strani, in blago, ki ni navedeno v Prilogi I k Pogodbi na drugi strani, obravnavata kot posamezen proizvodni sektor.

Člen 5

1. Za namene člena 2(a) Uredbe (EGS) št. 386/90 pomeni "fizični pregled" preverjanje, ali se izvozna deklaracija, vključno s predloženo dodatno dokumentacijo, ujema s količino, vrsto in lastnostmi blaga.

V primerih iz Priloge I se uporabijo tam navedene metode.

Carinski urad izvoza zagotovi skladnost s členom 21 Uredbe (ES) št. 800/1999. Kadar obstajajo posebni razlogi za sum o ustrezni in primerni kakovosti proizvoda za trženje, carinski urad preveri skladnost z veljavnimi določbami Skupnosti, zlasti tistimi, ki se nanašajo na zdravje živali in rastlin. Kadar carinski urad ugotovi, da je to potrebno, opravi ali naroči laboratorijske teste, pri čemer navede razloge zanje.

2. Fizični pregledi, na katere je izvoznik izrecno ali tiho predhodno opozorjen, se ne štejejo za preglede.

Prvi pododstavek se ne uporablja, kadar se računovodski izkazi podjetja revidirajo v skladu s točko 3(a) Priloge I.

3. Kadar dobi carinski urad izvoza letno manj kakor 20 izvoznih deklaracij na sektor, mora letno fizično pregledati vsaj eno izvozno deklaracijo na sektor.

Ta zahteva ne velja, kadar carinski urad izvoza na podlagi analize tveganja v skladu z drugim pododstavkom člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 386/90 ni opravil pregleda prvih dveh deklaracij in pozneje v tem sektorju ni bilo nobenega izvoza.

4. Kadar je stopnja nadomestila odvisna od ravni posamezne sestavine, carinski urad izvoza pri fizičnem pregledu vzame reprezentativne vzorce za analizo sestavine, ki jo opravi pristojni laboratorij.

Člen 6

Kadar države članice uporabljajo sistem izbire na podlagi analize tveganja iz drugega pododstavka člena 3(2) Uredbe (EGS) št. 386/90, veljajo naslednja pravila:

(a) pri izračunu 5 % skupne stopnje za vse sektorje se odstotek fizičnih pregledov, opravljenih na proizvodih, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi, ne upošteva. V tem primeru je za blago, ki ni navedeno v Prilogi I, obvezna najnižja stopnja 0,5 %.

(b) Z odstopanjem od člena 5(4) se reprezentativni vzorci vzamejo samo v 50 % fizičnih pregledov, kadar je stopnja nadomestila odvisna od ravni posamezne sestavine in isti izvoznik redno izvaža proizvod z isto oznako nomenklature za nadomestila ali oznako KN in kadar laboratorijski testi v zadnjih šestih mesecih niso razkrili neskladnosti, katerih finančne posledice so višje od 200 EUR na bruto znesek nadomestila. Če se z laboratorijskimi testi odkrijejo neskladnosti, ki imajo finančne posledice, višje od 200 EUR na bruto znesek nadomestila, je treba vzorce jemati pri vseh fizičnih pregledih v naslednjih šestih mesecih.

(c) Carinski uradi izvoza, ki jim največ pet izvoznikov predloži serijo proizvodov za izvoz iz največ dveh sektorjev, lahko delež fizičnih pregledov znižajo na najnižjo stopnjo 2 % na proizvodni sektor. Sektorji z manj kakor 20 izvoznimi deklaracijami letno na carinski urad se ne upoštevajo pri določitvi števila sektorjev. Na podlagi statistik za preteklo koledarsko leto lahko carinski uradi ta pravila uporabljajo vse koledarsko leto, tudi kadar jim med letom dodatni izvozniki predložijo izvozne deklaracije ali so te predložene za dodatne proizvodne sektorje.

Člen 7

Da bi zagotovili, da je blago, ki izstopi iz carinskega območja Skupnosti skozi kontrolo pri carinskem uradu izstopa ali uradu, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, če to ni carinski urad izstopa, isto blago, ki je šlo skozi kontrolo carinskega urada izvoza, se prevozno sredstvo ali pakiranje označi v skladu s členom 357 Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Člen 8

1. Vsak carinski urad izvoza sprejme nujne ukrepe, ki zagotavljajo, da se lahko kadar koli preveri upoštevanje 5 % inšpekcijske stopnje.

Ti ukrepi morajo za vsak sektor pokazati:

(a) število izvoznih deklaracij, upoštevanih za fizični pregled;

(b) število opravljenih fizičnih pregledov.

2. Pristojni carinik pripravi podrobno inšpekcijsko poročilo o vsakem opravljenem fizičnem pregledu.

Na inšpekcijskih poročilih sta zapisana datum in ime pristojnega carinika. Poročila morajo biti dostopna in se hranijo pri carinskem uradu izvoza ali v drugem uradu tri leta od leta izvoza.

3. Na kontrolnem izvodu T5, ki spremlja blago, se v polje D napiše:

(a) "Uredba (EGS) št. 386/90", če je carinski urad izvoza opravil fizični pregled;

(b) "Uredba (ES) št. 2298/2001" pri izvozu pomoči v hrani.

Kadar je carinski urad izstopa iz carinskega območja Skupnosti v isti državi članici kakor carinski urad izvoza, se ta podatek navede na nacionalnem dokumentu, ki spremlja blago.

Člen 9

1. Kadar se nadomestila izplačajo vnaprej v skladu s členi 26 do 31 Uredbe (ES) št. 800/1999, se za izračun najnižje stopnje pregledov, ki jih je treba opraviti v skladu s členom 3 Uredbe (EGS) št. 386/90, lahko upoštevajo naslednji fizični pregledi:

(a) pregledi ob vnosu v skladišče ali med skladiščenjem iz člena 29 Uredbe (ES) št. 800/1999,

(b) pregledi pri predelavi iz člena 28 Uredbe (ES) št. 800/1999:

(i) od sprejema plačilne deklaracije, kadar se nadomestilo dodeli za enega ali več osnovnih proizvodov,

(ii) po predelavi, kadar se nadomestilo dodeli za predelan proizvod.

Za namene prvega odstavka je treba izpolniti tudi naslednje zahteve:

(a) fizični pregledi, opravljeni pred zaključkom carinskih izvoznih formalnosti, morajo izpolnjevati enaka merila intenzivnosti kakor pregledi, ki se opravijo na podlagi člena 5 te uredbe;

(b) proizvodi, blago ali osnovni proizvodi, uporabljeni za proizvodnjo blaga, ki so bili predhodno fizično pregledani, morajo biti identični tistim, vključenim v izvozno deklaracijo.

2. Kadar se analize in drugi fizični pregledi opravijo pred zaključkom carinskih izvoznih formalnosti po pravilih Skupnosti ali nacionalnih pravilih, ki urejajo zadevno carinsko ureditev ali proizvodne postopke, opravljene na proizvodih in blagu, se smiselno uporablja odstavek 1.

Člen 10

1. Kadar izvozno deklaracijo sprejme carinski urad izvoza, ki ni carinski urad izstopa, ali urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, opravi carinski urad izstopa iz carinskega območja Skupnosti pregled zamenjave v skladu s tem členom. Če carinski urad izstopa ni carinski urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, mora pregled zamenjave opraviti slednji.

2. Če carinski urad izvoza ne označi prevoznega sredstva ali pakiranja, se pregledi zamenjave opravijo kjer koli je mogoče, na podlagi analize tveganja, brez poseganja v preglede, opravljene na podlagi drugih določb.

Število pregledov zamenjave, opravljenih vsako koledarsko leto, ne sme biti manjše od števila dni, v katerih proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje za izvozno nadomestilo, zapustijo carinsko območje Skupnosti prek zadevnega carinskega urada izstopa.

Kadar se pregled zamenjave opravi samo za enega izvoznika, to število ne sme biti manjše od polovice števila dni, v katerih proizvodi, ki izpolnjujejo pogoje za izvozno nadomestilo, zapustijo carinsko območje Skupnosti prek zadevnega carinskega urada izstopa.

3. Kjer je bila poleg carinske oznake uporabljena tudi veterinarska oznaka v skladu z zahtevami tretje namembne države, je pregled zamenjave potreben samo, kadar obstaja sum goljufije.

4. Pregled zamenjave se opravi tako, da se vizualno pregleda, ali se blago sklada z dokumentom, ki ga spremlja od carinskega urada izvoza do carinskega urada izstopa.

Vzorec za analizo se vzame samo, kadar carinski urad izstopa ne more vizualno in z informacijo na pakiranju in v dokumentaciji pregledati, ali se blago sklada s spremnim dokumentom. V takih primerih se člen 5(4) ne uporablja.

5. Vsak carinski urad izstopa ali urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, sprejme ukrepe, ki omogočajo, da se kadar koli preveri:

(a) število izvoznih deklaracij, ki se upoštevajo za preglede zamenjave;

(b) število opravljenih pregledov zamenjave.

Če je carinski urad izstopa ali urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, vzel vzorec, se na kontrolnem izvodu T5 ali, kjer se uporablja, na nacionalnem dokumentu, ki se vrne pristojnim organom, zabeleži ena od naslednjih navedb:

- muestra recogida

- udtaget prøve

- Probe gezogen

- ελήφη δείγμα

- Sample taken

- échantillon prélevé

- campione prelevato

- monster genomen

- Amostra colhida

- näyte otettu

- varuprov.

Dvojnik ali kopija dokumenta ostane bodisi v carinskem uradu izstopa ali v uradu, ki mu je poslan kontrolni izvod T5.

6. Carinski urad izstopa ali urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, pristojne organe iz odstavka 5 pisno, z uporabo kopije izvirnega dokumenta, obvesti o rezultatih analiz, na kateri zabeleži:

(a) ali eno od naslednjih navedb:

- resultado del análisis conforme

- analyseresultat i orden

- konformes Analyseergebnis

- αποτέλεδμα της αυάλυσης σύμφωνο

- Results of tests conform

- résultat d'analyse conforme

- risultato di analisi conforme

- analyseresultat conform

- Resultado da análise conforme

- analyysin tulos yhtäpitävä

- Analysresultatet överensstämer med exportdeklarationen

(b) ali rezultate analiz, če se ugotovi neskladje med rezultati in prijavljenim proizvodom.

7. Kadar pregled zamenjave razkrije, da se pravila za nadomestila niso upoštevala, plačilna agencija obvesti carinski urad iz odstavka 5, na njegovo zahtevo, o ustreznem ukrepanju kot posledici ugotovitev.

V takih primerih carinski urad izstopa ali urad, ki mu je poslan kontrolni izvod T5, na kontrolnem izvodu T5 ali, kjer se uporablja, na nacionalnem dokumentu, ki se vrne pristojnim organom, zabeleži eno od naslednjih navedb:

- Solicitud de aplicación del apartado 7 del artículo 10 del Reglamento (CE) no 2090/2002

Oficina de aduana de salida o de destino del T5: …

- Anmodning om anvendelse af artikel 10, stk. 7, i forordning (EF) nr. 2090/2002

Identifikation af udgangstoldstedet eller bestemmelsestoldstedet for T5: …

- Antrag auf Anwendung von Artikel 10 Absatz 7 der Verordnung (EG) nr. 2090/2002

Indentifizierung der Ausgangszollstelle oder der Bestimmungsstelle des Kontrollexemplars T5: …

- Αίηση εφαρμογής του άρθρου 10 παράγραφος 7 του κανουισμού (ΕΚ) αριθ. 2090/2002

Εξακρίβωση του tελωνείου εξόδου ή του τελωυείου πpοορισμού του T5: …

- Request for application of Article 10(7) of Regulation (EC) No 2090/2002

Identity of the customs office of exit or customs office receiving the control copy T5: …

- Demande d'application de l'article 10, paragraphe 7, du règlement (CE) no 2090/2002

Identification du bureau de douane de sortie ou de destination du T5: …

- Domanda di applicazione dell'articolo 10, paragrafo 7, del regolamento (CE) n. 2090/2002

Identificazione dell'ufficio doganale di uscita o di destinazione del T5: …

- Verzoek om toepassing van artikel 10, lid 7, van Verordening (EG) nr. 2090/2002

Identificatie van het kantoor van uitgang of van bestemming van de T5: …

- Pedido de aplicação do n.o 7 do artigo 10.o do Regulamento (CE) n.o 2090/2002

Identificação da estância aduaneira de saída ou de destino do T5: …

- Asetuksen (EY) N:o 2090/2002 10 artiklan 7 kohdan soveltamista koskeva pyyntö

Poistumistullitoimipaikan tai toimipaikan, johon T5-valvontakappale toimitetaan, tunnistustiedot: …

- Begäran om tillämpning av artikel 10.7 förordning (EG) nr 2090/2002

Uppgift om utfartstullkontor eller bestämmelsetullkontor enligt kontrollexemplaret T5: …

Člen 11

Pred 1. majem vsako leto države članice pošljejo Komisiji poročilo, v katerem ocenijo izvajanje in učinkovitost pregledov, opravljenih na podlagi te uredbe, in postopkov, uporabljenih za izbiro blaga, ki je podvrženo fizičnim pregledom.

Poročilo, ki ga je treba predložiti 1. maja 2003, zajema izvozne deklaracije, sprejete med 1. januarjem in 31. decembrom 2002.

Člen 12

1. Uredba (EGS) št. 2221/95 se razveljavi od 1. januarja 2003.

2. Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se razumejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo skladno s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Člen 13

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 1. januarja 2003 za izvozne deklaracije, sprejete po tem datumu.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 26. novembra 2002

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 42, 16.2.1990, str. 6.

[2] UL L 24, 29.1.1994, str. 2.

[3] UL L 224, 21.9.1995, str. 13.

[4] UL L 325, 17.12.1999, str. 12.

[5] UL L 308, 27.11.2001, str. 16.

[6] UL L 102, 17.4.1999, str. 11.

[7] UL L 183, 12.7.2002, str. 12.

[8] UL C 218, 12.8.1993, str. 14.

[9] UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

[10] UL L 68, 12.3.2002, str. 11.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

METODE, KI SE UPORABLJAJO PRI FIZIČNIH PREGLEDIH

1. (a) Kadar izvoznik uporablja hermetično zaprte naprave za avtomatsko natovarjanje in kalibrirano avtomatsko tehtanje razsutega tovora, vključuje preverjanje, ali se blago sklada z izvozno deklaracijo, merjenje količine s kalibrirano avtomatsko tehtnico in pregledovanje vrste in lastnosti blaga z reprezentativnim vzorčenjem.

Carinski urad izvoza z vzorčenjem pregleda tudi, da:

- sistemi tehtanja in natovarjanja ne omogočajo preusmeritve blaga v teh zaprtih kroženjih ali kakršnih koli drugih manipulacij,

- roki, določeni za kalibrirano opremo za tehtanje, niso potekli, in da so tam, kjer se uporabljajo zaprti sistemi tehtanja, oznake nedotaknjene,

- je stehtan tovor dejansko naložen na opredeljeno prevozno sredstvo,

- se podatki v evidencah ali potrdilih o tehtanju ujemajo s podatki v dokumentih o natovarjanju.

(b) V redkih primerih, kadar količina razsutega tovora ni ugotovljena s kalibriranim avtomatskim sistemom tehtanja, carinski urad uporabi kakršen koli drug način pregledovanja, ki je s komercialnega vidika sprejemljiv.

2. (a) Kadar izvoznik prijavi blago, pakirano z avtomatskimi sistemi za pakiranje v vreče, pločevinke, steklenice itd., in kalibrirane avtomatske opreme za tehtanje/merjenje ali shranjeno v embalažo ali steklenice po direktivah Sveta 75/106/EGS [1], 75/107/EGS [2] in 76/211/EGS [3], je treba načelno prešteti vse vreče, pločevinke, steklenice itd., vrsto in lastnosti blaga pa je treba pregledati na podlagi reprezentativne izbire, ki jo opravi carinski urad izvoza. Masa ali prostornina se določi s kalibriranim avtomatskim tehtanjem/merjenjem ali s pakiranjem ali steklenicami po zgornjih direktivah. Carinski urad izvoza lahko stehta ali izmeri eno vrečo, pločevinko ali steklenico.

Če ima oprema kalibriran avtomatski števec, se lahko rezultati avtomatskega števca uporabijo za fizični pregled količine.

Drugi pododstavek točke 1(a) se uporablja s potrebnimi spremembami.

Kadar izvoznik uporablja palete, na katere so naloženi kartoni, pločevinke itd., carinski urad izvoza izbere reprezentativne palete in pregleda, ali je prijavljeno število kartonov, pločevink itd. točno. Iz teh palet izbere reprezentativno število kartonov, pločevink itd. in pregleda, ali je število steklenic, enot itd. točno.

(b) Kadar izvoznik ne uporablja naprav iz prvega in drugega pododstavka, mora carinski urad izvoza prešteti vreče, pločevinke itd. Vrsta, lastnosti in masa/prostornina se pregledajo na podlagi reprezentativne izbire. Prejšnji pododstavek se uporablja s potrebnimi spremembami.

Ne glede na drugi stavek prejšnjega odstavka, kadar sta vsebina in natančna masa navedeni na neposrednem pakiranju blaga, je treba te podatke preveriti samo v 50 % fizičnih pregledov, če je blago pakirano v zabojnikih ali paketih, namenjenih veleprodaji, in blago redno izvaža isti izvoznik in v zadnjih šestih mesecih ni bilo ugotovljenih nobenih neskladnosti, katerih finančne posledice so višje od 200 EUR.

3. (a) Pri blagu, ki ni navedeno v Prilogi I k Pogodbi in je pakirano za maloprodajo ali ustrezno označeno s podatki o vsebini in masi na neposrednem pakiranju in ki izpolnjuje zahteve tretjega pododstavka člena 3(2) Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 ali za katerega so uporabljene količine proizvoda tiste, določene v Prilogi C k navedeni uredbi, carinski urad izvoza lahko začne pregledovati maso in vsebino blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, zapakiranega v neposrednem pakiranju tako, da primerja podatke na neposrednem pakiranju. Lahko stehta enoto brez pakiranja. Nato prešteje in/ali stehta – načelno – skupno količino blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, v neposrednem pakiranju.

Točki 2(a) in (b) se uporabljata smiselno.

Carinski urad lahko vzame vzorec, s katerim preveri, da ni prišlo do zamenjave. Člen 5(4) te uredbe se ne uporablja.

Carinski urad izvoza lahko predpostavi, da je sestava blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, pravilna, če se opis in vsebina, navedena na neposrednem pakiranju, ujemata s podatki v izvozni deklaraciji ali registrirani proizvodni formuli.

Če pristojni organi še niso pregledali proizvodne formule, carinski urad izvoza poskrbi, da revizor pristojnih organov pozneje preveri formulo in identiteto blaga.

Za namene te metode preverjanja sestave blaga, ki ni navedeno v Prilogi I k Pogodbi, države članice vnaprej uvedejo postopek, s katerim:

- se sestava blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, lahko pregleda na podlagi računovodskih izkazov in posebnih dokumentov, ki se nanašajo na proizvodnjo,

- se na podlagi proizvodne dokumentacije podjetja preveri, da je proizvedeno blago, ki ni navedeno v Prilogi I, isto kakor tisto, zajeto v izvozni deklaraciji in proizvodni formuli in kot blago za izvoz, in

- revizor pristojnega organa lahko naknadno preveri, da se izvoženo blago sklada z zadevno izvozno deklaracijo, proizvodno formulo in proizvedenim blagom.

(b) Zadevna podjetja morajo hraniti posebno dokumentacijo, ki se nanaša na proizvodnjo blaga, ki ni navedeno v Prilogi I, tri leta po letu izvoza.

(c) V primerih, v katerih se postopek iz točke 3(a) ne uporablja, mora carinski urad izvoza vzeti reprezentativne vzorce brez poseganja v člen 16(1) Uredbe (ES) št. 1520/2000.

[1] UL L 42, 15.2.1975, str. 1.

[2] UL L 42, 15.2.1975, str. 14.

[3] UL L 46, 21.2.1976, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

KORELACIJSKA TABELA

Ta uredba | Uredba (ES) št. 2221/95 |

Člen 1 | Člen 1 |

Člen 2 | Člen 2 |

Člen 3 | Člen 3 |

Člen 4 | Člen 4 |

Člen 5 | Člen 5 |

Člen 6 | Člen 5a |

Člen 7 | Člen 6 |

Člen 8 | Člen 7 |

Člen 9 | Člen 8 |

Člen 10 | Člen 9 |

Člen 11 | Člen 9a |

Člen 12 | Člen 10 |

Člen 13 | Člen 11 |

--------------------------------------------------