Uradni list L 274 , 11/10/2002 str. 0001 - 0016
Uredba Sveta (ES) št. 1799/2002 z dne 8. oktobra 2002 o uvedbi dokončne protidampinške carine pri uvozu rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz Belorusije SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba"), in zlasti člena 11(2) in (3) ter člena 13 Uredbe, ob upoštevanju predloga, ki ga je Komisija predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom, ob upoštevanju naslednjega: A. POSTOPEK 1. Prejšnje preiskave (1) Julija 1996 je bila z Uredbo (ES) št. 1490/96 [2] uvedena dokončna protidampinška carina pri uvozu rezanih poliestrskih vlaken (v nadaljnjem besedilu "RPV") s poreklom iz Belorusije. Leta 1997 so se z Uredbo (ES) št. 2513/97 [3] ukrepi razširili na uvoz pramenov iz poliestrskih filamentov (v nadaljnjem besedilu "PPF") s poreklom iz Belorusije zaradi izogibanja prvotnim ukrepom. 2. Preiskave v zvezi z drugimi državami (2) Trenutno veljajo dokončni protidampinški ukrepi v zvezi z uvozom RPV s poreklom iz Tajvana (Uredba Sveta (ES) št. 1728/1999 [4]), Avstralije, Indonezije in Tajske (Uredba Sveta (ES) št. 1522/2000 [5]) ter Republike Koreje in Indije (Uredba Sveta (ES) št. 2852/2000 [6]). (3) Z Uredbo Sveta (ES) št. 902/2001 [7] so bile uvedene dokončne izravnalne carine pri uvozu RPV s poreklom iz Avstralije in Indonezije. 3. Sedanja preiskava 3.1 Zahtevi za vmesni pregled in pregled zaradi izteka ukrepov (4) Oktobra 1999 je Komisija prejela zahtevo za vmesni pregled veljavnih dokončnih protidampinških carin (Uredba (ES) št. 1490/96) v zvezi z uvozom RPV s poreklom iz Belorusije v Skupnost. Tej zahtevi je 27. aprila 2001 sledila zahteva za pregled zaradi izteka ukrepov. (5) Zahtevo za vmesni pregled je vložil edini izvoznik iz Belorusije, Khimvolokno Industrial Group VSV Trading Co. (v nadaljnjem besedilu "Khimvolokno"). Zahteva za vmesni pregled je temeljila na zadostnih dokazih, ki jih je predložil vlagatelj, da so se okoliščine, med drugim domače cene v primerljivi državi, na podlagi katerih so bili uvedeni ukrepi, spremenile in da so te spremembe trajne narave. (6) Zahtevo za pregled zaradi izteka ukrepov je vložil "International Rayon and Synthetic Fibres Committee" (v nadaljnjem besedilu "CIRFS") v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo večji delež skupne proizvodnje RPV v Skupnosti. Zahteva za pregled zaradi izteka ukrepov je bila utemeljena s tem, da bi iztek ukrepov industriji Skupnosti verjetno povzročil ponovitev dampinga in škodo. 3.2 Obvestila o začetku preiskave (7) Komisija je po ugotovitvi, da obstajajo zadostni dokazi za začetek vmesnega pregleda in po posvetovanju s Svetovalnim odborom v Uradnem listu Evropskih skupnosti [8] objavila obvestilo o začetku preiskave v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe v zvezi z uvozom RPV s poreklom iz Belorusije v Skupnost, omejene na preučitev vprašanja dampinga. (8) Komisija je po posvetovanju s Svetovalnim odborom v Uradnem listu Evropskih skupnosti [9] objavila obvestilo o začetku preiskave v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe v zvezi z uvozom RPV s poreklom iz Belorusije v Skupnost. 3.3 Obdobje preiskave (9) Preiskava dampinga v primeru vmesnega pregleda je zajela obdobje od 1. oktobra 1999 do 30. septembra 2000 (v nadaljnjem besedilu "vmesno obdobje preiskave"). Preiskava dampinga v primeru pregleda zaradi izteka ukrepov je zajela obdobje od 1. julija 2000 do 30. junija 2001 (v nadaljnjem besedilu "obdobje preiskave zaradi izteka"). Obdobje, ki se je upoštevalo pri oceni položaja industrije Skupnosti v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov je zajemalo obdobje od 1. januarja 1997 do konca obdobja preiskave zaradi izteka (v nadaljnjem besedilu "zadevno obdobje"). Zaradi delnega prekrivanja vmesnega obdobja preiskave in obdobja preiskave zaradi izteka je bilo iz razlogov administrativne učinkovitosti ustrezno obe preiskavi združiti v eno. 4. Stranke, ki jih preiskava zadeva (10) Komisija je o začetku pregleda uradno seznanila proizvajalca izvoznika - vlagatelja iz Belorusije, CIRFS in proizvajalce Skupnosti - vlagatelje, proizvajalce izvoznike in uvoznike, za katere je znano, da jih to zadeva, organe države izvoznice in njihove predstavnike ter uporabnike in združenja iz Skupnosti, za katere je znano, da jih to zadeva. Neposredno zadevnim strankam, je bila dana možnost, da v roku, določenem v obvestilu o začetku preiskave, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. (11) Komisija je vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, poslala vprašalnike in prejela odgovore od štirih proizvajalcev Skupnosti - vlagateljev, edinega proizvajalca izvoznika iz Belorusije, enega proizvajalca iz primerljive države (Poljske) in dveh uvoznikov. (12) Proizvajalec izvoznik iz Belorusije, proizvajalci Skupnosti – vlagatelji, uporabniki in uvozniki iz Skupnosti so svoja stališča izrazili pisno. Vse stranke, ki so v roku vložile ustrezno zahtevo in navedle, da imajo posebne razloge za zaslišanje, so bile zaslišane. (13) Komisija je zbrala in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode, kakor tudi interesa Skupnosti, ter opravila preverjanje v prostorih naslednjih podjetij: (a) Proizvajalci Skupnosti: - Wellman International Ltd, Co. Meath, Irska, - Trevira GmbH & Co., Frankfurt am Main, Nemčija, - Trevira Fibras, SA, Portalegre, Portugalska, - Montefibre SpA, Milan, Italija. (b) Nepovezan uvoznik iz Skupnosti: - Barnett Europe, Aachen, Nemčija. (c) Proizvajalec iz primerljive države: - Elan SA, Torun, Poljska. B. ZADEVNI IZDELEK IN ENAK IZDELEK 1. Zadevni izdelek (14) Zadevni izdelek so sintetična rezana vlakna iz poliestra, nemikana, nečesana in ne drugače pripravljena za predenje, ki jih je trenutno mogoče uvrstiti pod oznako KN 55032000. Ta vlakna se običajno navajajo kot rezana poliestrska vlakna ali RPV. Treba je spomniti, da so se zaradi izogibanja ukrepi razširili na pramena iz poliestrskih filamentov, skrajšano kot PPF, ki se uvrščajo pod oznako KN 55012000, ki se v Skupnosti nadalje predelujejo v RPV. (15) Izdelek se uporablja kot osnovni material v proizvodnji tekstilnih izdelkov in se predeluje v različnih fazah proizvodnega postopka. RPV se v Skupnosti uporabljajo bodisi za predenje, to je za izdelavo filamentov za proizvodnjo tekstila, pri čemer se po potrebi dodajo še druga vlakna, kot sta bombaž in volna, bodisi za druge namene kot predenje, kot je na primer za izdelavo polnil (fibrefill) za polnjenje ali tapeciranje določenih tekstilnih izdelkov, kot so blazine, avtomobilski sedeži in jopiči. (16) Prodajajo se različni tipi izdelka, ki se lahko razlikujejo po določenih lastnostih, kot so debelina, dolžina, trdnost, krčenje, lesk in silikonska obdelava ali po njihovi razvrstitvi v skupine izdelkov, kot so standardna vlakna, votla vlakna, spiralna vlakna in bikomponentna vlakna ter specialna vlakna, kot so barvana vlakna, vlakna z zaščitnim znakom in vlakna trilobal. (17) Različni tipi se za namene te preiskave štejejo kot ena skupina izdelka, saj se osnovne fizikalne lastnosti različnih tipov bistveno ne razlikujejo, čeprav sta uporaba in kakovost prodajanih RPV lahko različni. Med različnimi tipi ne obstajajo jasne ločnice, saj se lastnosti sosednjih tipov prekrivajo, tako da ti tipi konkurirajo med seboj. (18) Kakor že pri prejšnjih protidampinških preiskavah v zvezi z RPV so nekatere stranke, zlasti industrija - uporabniki, trdile, da bi bilo potrebno razlikovanje glede na uporabo RPV za predenje in RPV za druge namene, saj je oblikovanje cen za ti dve skupini RPV popolnoma različno. Predlagali so, da se oznaka KN za RPV na podlagi denier (debelina) razdeli v tri ali štiri podoznake in da se znotraj vsake podoznake primerjajo RPV, proizvedena v Skupnosti, in RPV, uvožena v Skupnost. (19) V uvodni izjavi 9 Uredbe (ES) št. 2852/2000 je bilo ugotovljeno, da med različnimi tipi RPV obstaja znatno prekrivanje glede njihove zamenljivosti in močna konkurenca. Sedanja preiskava je to ugotovitev potrdila. Potrdila je tudi dejstvo, da med različnimi tipi RPV ni jasne ločnice, ki bi omogočila vzpostavitev enoumne povezave med fizikalnimi lastnostmi in uporabo izdelka. Zato na podlagi doslej razpoložljivih dejstev razlikovanje izdelkov ni mogoče. Poleg tega je treba spomniti, da laboratorijska analiza ne more z gotovostjo določiti končne uporabe RPV. (20) V tej preiskavi je treba tudi poudariti, da nobena stranka ni predložila prepričljivih argumentov ali meril, ki bi omogočila ponovno uvrstitev RPV v podoznake. Kakor je navedeno zgoraj, fizikalne lastnosti dejansko ne določajo nujno končne uporabe izdelka in debelina (denier) je samo ena od lastnosti izdelka. (21) Na podlagi zgoraj navedenih dejstev in premislekov se potrdi, da različni tipi RPV za namene tega postopka predstavljajo en sam izdelek. 2. Enak izdelek (22) V okviru prvotne preiskave je bilo v uvodni izjavi 6 Uredbe (ES) št. 1490/96 ugotovljeno, da so tako RPV, ki jih je proizvedla in prodajala industrija Skupnosti na trgu Skupnosti, kakor tudi RPV, ki so se proizvedla in prodajala na trgu primerljive države v smislu člena 1(4) osnovne uredbe enaka RPV, uvoženim iz Belorusije v Skupnost. Dejansko ni razlik med osnovnimi fizikalnimi lastnostmi in uporabo RPV, uvoženih iz Belorusije v Skupnost, in RPV, ki jih proizvajajo proizvajalci Skupnosti kot vlagatelji in se prodajajo na trgu Skupnosti. RPV s poreklom iz Belorusije imajo tudi podobne osnovne lastnosti in uporabo kot RPV, ki se proizvajajo in prodajajo v primerljivi državi. Predloženi niso bili nobeni novi argumenti, ki bi te ugotovitve ovrgli, zato se te ugotovitve potrdijo. C. NADALJEVANJE IN VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA 1. Vmesni pregled 1.1 Primerljiva država (23) Ker se Belorusija šteje za državo brez tržnega gospodarstva v smislu člena 2(7) osnovne uredbe, se je morala normalna vrednost določiti na podlagi informacij, pridobljenih v ustrezni tretji državi s tržnim gospodarstvom, v kateri se je izdelek proizvajal in tržil. V obvestilu o začetku vmesnega pregleda je Komisija kot ustrezno primerljivo državo predlagala Tajvan, saj je zahteva za vmesni pregled med drugim temeljila na dejstvu, da so se domače cene v Tajvanu, ki se je kot primerljiva država za določitev normalne vrednosti uporabil v prejšnjih preiskavah, bistveno znižale. (24) Znanim proizvajalcem izdelka iz Tajvana so bili poslani vprašalniki, toda kljub precejšnjim prizadevanjem Komisije sodelovanja z njihove strani ni bilo. Komisija je k sodelovanju pozvala druge njej znane proizvajalce zadevnega izdelka iz šestih drugih držav s tržnim gospodarstvom. Samo en proizvajalec iz Poljske je bil pripravljen sodelovati v celoti in je predložil potrebne informacije, ki so se nato preverile. (25) Iz informacij sodelujočega podjetja iz Poljske je bilo razvidno, da je Poljska ustrezna primerljiva država iz naslednjih razlogov: - proizvodni postopek in dostop do surovin sta bila na Poljskem in v Belorusiji v veliki meri podobna, - poljski proizvajalec je proizvajal in prodajal precejšnje količine izdelka, - kljub temu, da je bil na Poljskem samo en proizvajalec zadevnega izdelka in da so se pri uvozu izdelka s poreklom iz številnih držav plačevale uvozne dajatve, so na poljskem domačem trgu za zadevni izdelek veljali normalni konkurenčni pogoji in so se iz različnih držav porekla uvažale večje količine izdelka tudi brez plačila uvoznih dajatev. 1.2 Normalna vrednost (26) Kakor je navedeno zgoraj, se je normalna vrednost izračunala na podlagi podatkov, preverjenih v prostorih poljskega proizvajalca, ki je v preiskavi sodeloval v celoti. (27) Najprej se je preučilo, ali je bila skupna prodaja RPV in PPF poljskega proizvajalca dovolj velika, da je pomenila zanesljivo podlago za določitev normalne vrednosti. Ker je ta proizvajalec prodal velike količine na domačem trgu, je bilo ugotovljeno, da je temu tako. (28) Nato se je preučilo, ali so bili RPV in PPF, proizvedeni in prodajani na Poljskem, identični ali neposredno primerljivi z RPV in PPF, ki jih je beloruski izvoznik izvažal v Skupnost. Ker so imeli izdelki znotraj posameznih tipov iste kemične in fizikalne lastnosti, so se poljski in beloruski izdelki šteli za primerljive. (29) Za vsak tip izdelka, ki ga je poljski proizvajalec prodajal na poljskem trgu, se je ugotovilo, ali je bila njegova prodaja na poljskem trgu dovolj velika, da je pomenila zanesljivo podlago za določitev normalne vrednosti. Ugotovljeno je bilo, da je bilo temu tako. (30) Nazadnje se je preučilo, ali se je prodaja izdelka s strani poljskega proizvajalca na poljskem trgu lahko štela za prodajo v okviru običajnega poteka trgovanja, pri čemer se je ugotovil delež dobičkonosne prodaje zadevnih tipov. (31) V primerih, kadar je dobičkonosna prodaja posameznega tipa predstavljala 80 % ali več skupnega obsega prodaje, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje cen celotne domače prodaje tega tipa v zadevnem obdobju preiskave (bodisi v vmesnem obdobju preiskave bodisi v obdobju preiskave zaradi izteka), ne glede na to, ali je bila ta prodaja dobičkonosna ali ne. V primerih, kadar je dobičkonosna prodaja predstavljala manj kot 80 %, vendar več kot 10 % skupnega obsega prodaje posameznega tipa, je normalna vrednost temeljila na dejanski domači ceni, izračunani kot tehtano povprečje samo dobičkonosne prodaje. (32) V primerih, kadar je obseg dobičkonosne prodaje katerega koli tipa izdelka predstavljal manj kot 10 % skupnega obsega prodaje, se je štelo, da so prodajne količine tega tipa nezadostne, da bi se domača cena uporabila kot ustrezna osnova za ugotavljanje normalne vrednosti. (33) Za tipe, katerih normalne vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti na podlagi domačih cen, se je normalna vrednost konstruirala v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe. Ta se je konstruirala tako, da so se stroškom izdelave posameznih tipov poljskega proizvajalca dodali razumni zneski za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu "PSA stroški") ter za dobiček. V skladu s členom 2(6) osnovne uredbe so se zneski za PSA stroške in za dobiček določili na podlagi prodaje enakega izdelka s strani poljskega proizvajalca vokviru običajnega poteka trgovanja. 1.3 Izvozna cena (34) Khimvolokno, edini beloruski proizvajalec izvoznik, je trdil, da je v vmesnem obdobju preiskave v Skupnost izvažal v precejšnjem obsegu. Vendar pa se je ta "izvoz" dejansko prodajal po pogojih barter poslov nepovezanemu podjetju iz Skupnosti prek trgovskega podjetja iz Švice, ki si je zadržalo majhno maržo. Preostanek se je prodal trem drugim nepovezanim trgovcem iz Skupnosti. Cene v okviru barter poslov se običajno štejejo za nezanesljive. V takih primerih je treba izvozno ceno konstruirati v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe na podlagi prve prodaje po zanesljivih cenah. V tem primeru bi se izvozna cena lahko uspešno rekonstruirala s preučitvijo prodaje podjetja Khimvolokno švicarskemu trgovskemu podjetju in nadaljnje prodaje nepovezanemu podjetju iz Skupnosti. Dejansko se je izvozna cena pri izvozu v Skupnost lahko ugotovila tako, da se je marža švicarskega posrednika odštela od cene, ki se je zaračunala nepovezanemu podjetju iz Skupnosti. Ta cena je potem ustrezala ceni, ki jo je Khimvolokno zaračunal švicarskemu podjetju, in se je lahko štela za izvozno ceno v smislu člena 2(8) osnovne uredbe. (35) Tako posredniško podjetje iz Švice kot nepovezano podjetje iz Skupnosti sta sodelovala v postopku in odgovorila na vprašalnik, ki ga je poslala Komisija. Preverjanje v prostorih nepovezanega podjetja iz Skupnosti je pokazalo, da je bila celotna količina, ki jo je to podjetje kupilo v vmesnem obdobju preiskave, namenjena na trge zunaj Skupnosti, predvsem v Združene države Amerike, in se dejansko ni uvozila v Skupnost. Po podatkih Eurostata se v vmesnem obdobju preiskave v Skupnost niso uvozili niti RPV niti PPF s poreklom iz Belorusije. Zato se sklepa, da se preostale količine, ki naj bi se po navedbah podjetja Khimvolokno prodale v Skupnost, dejansko niso uvozile v Skupnost. Vendar pa je treba navesti, da je Khimvolokno očitno ravnal v dobri veri, ko je zadevno prodajo izkazal kot izvoz v Skupnost, in ni vedel, da se ti izdelki dejansko niso uvozili v Skupnost. (36) Ker torej ni bilo dejanskega izvoza v Skupnost, izvozne cene za prodajo podjetja Khimvolokno v Skupnost v vmesnem obdobju preiskave ni bilo mogoče določiti. (37) Ne glede na to pa se zdi, da če bi beloruski proizvajalec izvoznik dejansko izvažal zadevni izdelek v Skupnost, bi bilo to po cenah, ki bi vodile do nižje stopnje dampinga, kot je bila dejansko veljavna carina v višini 43,5 %. Cene, ki jih je Khimvolokno navedel za svoj domnevni izvoz v Skupnost v vmesnem obdobju preiskave, dejansko kažejo, da je stopnja dampinga precej nižja kot dejansko veljavna carina. Poleg tega je tudi iz zahtevkov za vračilo protidampinških carin, ki jih je nemški uvoznik plačal pri uvozu pred vmesnim obdobjem preiskave, namreč med aprilom 1997 in oktobrom 1997, razvidno, da je stopnja dampinga, ki se je v navedenem obdobju dejansko izvajala, znašala manj kot polovico dejansko veljavne carine. (38) Zato je bilo sklenjeno, da se cene izdelka, ki se je domnevno izvažal v Skupnost v vmesnem obdobju preiskave, uporabijo kot osnova za določitev izvozne cene pri izvozu v Skupnost, saj te cene v tem posebnem primeru predstavljajo najzanesljivejšo informacijo in kažejo, da so se okoliščine glede dampinga v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe bistveno spremenile. (39) Ker se Belorusija šteje za državo brez tržnega gospodarstva, je treba običajno določiti eno samo izvozno ceno za državo kot celoto. Glede na dejstvo, da je Khimvolokno edini znani proizvajalec izvoznik beloruskega izdelka, se je izvoz tega podjetja štel kot reprezentativen za celoten izvoz iz Belorusije v Skupnost, zato so se predložene informacije tega podjetja uporabile za določitev izvozne cene izdelka iz Belorusije. 1.4 Primerjava (40) Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so se izvedle v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so prilagoditve razumne, točne in podprte z dokazi; tako je bilo v primeru stroškov prevoza in kredita. 1.5 Stopnja dampinga (41) Stopnja dampinga se je ugotovila na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po tipu izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po tipu izdelka. V tem primeru ta metoda pokaže celoten obseg dampinga, ki se izvaja. Stopnja dampinga, ugotovljena v vmesnem obdobju preiskave, izražena v odstotku neto cene CIF franko meja Skupnosti, neocarinjeno, znaša 21,0 %. 1.6 Sprememba ukrepov v pregledu (42) V skladu s členom 9(4) osnovne uredbe protidampinške carine ne bi smele presegati ugotovljene stopnje dampinga, temveč bi morale biti nižje od stopnje, če bi taka nižja carina zadostovala za odpravo škode, povzročene industriji Skupnosti. Ker je ta pregled omejen na preučitev vprašanja dampinga, uvedene carine ne smejo biti višje od stopnje škode, ugotovljene v prvotni preiskavi. (43) Ker je stopnja škode, ugotovljena v prvotni preiskavi, višja od stopnje dampinga, ugotovljene v sedanjem pregledu, je treba carine določiti v višini ugotovljene stopnje dampinga, to je v višini 21,0 %. 2. Pregled zaradi izteka ukrepov 2.1 Primerljiva država (44) Iz razlogov, navedenih v uvodnih izjavah 23 do 25, se je Poljska kot ustrezna tretja država s tržnim gospodarstvom uporabila tudi za določitev normalne vrednosti v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov. 2.2 Normalna vrednost (45) V okviru pregleda zaradi izteka ukrepov se je normalna vrednost ugotovila na isti podlagi kot pri vmesnem pregledu, kakor je razloženo v uvodnih izjavah 26 do 33. 2.3 Izvozna cena (46) Khimvolokno, edini beloruski proizvajalec izvoznik, je trdil, da je v obdobju preiskave zaradi izteka v Skupnost izvažal v precejšnjem obsegu. (47) Preverjanje v prostorih nepovezanega podjetja iz ES, ki je domnevno uvozilo večino proizvoda iz Belorusije, je potrdilo, da navedeno podjetje kupljenega izdelka v obdobju preiskave zaradi izteka ni dejansko uvozilo v Skupnost. Po podatkih Eurostata pa se je v obdobju preiskave zaradi izteka v Skupnost uvozilo manj kot 10 ton RPV, to je manj kot 1 % količine, ki jo je navedel proizvajalec izvoznik. (48) Pri teh manj kot 10 tonah je šlo za transakcijo vlagatelja z enim od nepovezanih uvoznikov iz Skupnosti. V skladu s členom 2(8) osnovne uredbe se je izvozna cena te transakcije uporabila kot izvozna cena pri izvozu v Skupnost. (49) Ker se Belorusija šteje za državo brez tržnega gospodarstva, je treba običajno določiti eno samo izvozno ceno za državo kot celoto. Glede na dejstvo, da je Khimvolokno edini znani proizvajalec izvoznik beloruskega izdelka, je izvoz tega podjetja veljal kot reprezentativen za celoten izvoz iz Belorusije v Skupnost, zato so se predložene informacije tega podjetja uporabile za določitev izvozne cene izdelka iz Belorusije. 2.4 Primerjava (50) Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe v obliki prilagoditev ustrezno upoštevale razlike, ki vplivajo na primerljivost cen. Ustrezne prilagoditve so se izvedle v vseh primerih, kjer je bilo ugotovljeno, da so prilagoditve razumne, točne in podprte z dokazi. Tako je bilo v primeru stroškov prevoza in kredita. 2.5 Stopnja dampinga (51) Stopnja dampinga se je ugotovila na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti po tipu izdelka s tehtano povprečno izvozno ceno po tipu izdelka. Ta metoda pokaže celoten obseg dampinga, ki se izvaja. Stopnja dampinga, ugotovljena v obdobju preiskave zaradi izteka, izražena v odstotku neto cene CIF franko meja Skupnosti, neocarinjeno, znaša 6,2 %. 2.6 Verjetnost ponovitve dampinga (52) Preučilo se je, ali je v primeru odprave zadevnih ukrepov ponovitev dampinga v večjih količinah verjetna. V zvezi s tem je bila zahteva za uvedbo pregleda zaradi izteka ukrepov utemeljena predvsem s tem, da se izvoz iz Belorusije v tretje države izvaja po dampinških cenah in da proizvajalec izvoznik razpolaga s precejšnjimi prostimi proizvodnimi zmogljivostmi. (53) Preiskava je potrdila zgornji domnevi. Ugotovljeno je bilo zlasti, da: - so bile izvozne cene pri izvozu v tretje države nižje od normalnih vrednosti v primerljivi državi, tako da se je izvajal znaten obseg dampinga, - edini proizvajalec izvoznik razpolaga s precejšnjimi prostimi proizvodnimi zmogljivostmi. (54) Prodaja proizvajalca izvoznika kot vlagatelja v tretje države obsega: - prodajo v Skupnost, za katero je bilo ugotovljeno, da dejansko ni bila uvožena v Skupnost. V skladu z metodologijo, opisano v uvodnih izjavah 40 do 46, je bila pri tem izvozu ugotovljena precejšnja stopnja dampinga, in sicer okrog 20 %, izraženo v odstotku neto cene CIF franko meja Skupnosti, neocarinjeno, - izvozno prodajo, ki je bila izkazana kot prodaja v tretje države z navedbo petih glavnih izvoznih trgov zunaj Skupnosti. Ta prodaja je bila izvršena po cenah, ki se niso bistveno razlikovale od domnevnih izvoznih cen pri izvozu v Skupnost, in je tudi potekala po dampinških cenah, razen v primeru prodaje v Turčijo, kjer veljajo protidampinški ukrepi za RPV s poreklom iz Belorusije. (55) Glede proizvodnih zmogljivosti in izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti je preiskava pokazala, da je sodelujoči proizvajalec izvoznik v obdobju preiskave zaradi izteka uporabljal manj kot 60 % svojih proizvodnih zmogljivosti. (56) Zato se lahko sklepa, da bi v primeru izteka ukrepov obstajala verjetnost ponovitve obsežnega dampinškega izvoza v Skupnost. D. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI (57) Zahteva za pregled zaradi izteka ukrepov je bila vložena v imenu sedmih od skupaj 13 proizvajalcev Skupnosti, za katere je znano, da proizvajajo RPV v Skupnosti. Dva proizvajalca vlagatelja nista predložila odgovora na vprašalnik Komisije, zato se nista štela za del industrije Skupnosti. Tretji proizvajalec vlagatelj zahtevanih informacij - kljub podaljšanju roka - ni predložil v roku, zato se prav tako ni štel za del industrije Skupnosti. (58) Preostali štirje proizvajalci Skupnosti kot vlagatelji so odgovorili na vprašalnik Komisije in sodelovali v preiskavi. Ti predstavljajo 52 % proizvodnje RPV v Skupnosti, zato predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe. E. TRG RPV V SKUPNOSTI 1. Poraba Skupnosti (59) Poraba RPV v Skupnosti je bila ugotovljena na podlagi dejanskega obsega prodaje industrije Skupnosti in proizvajalcev vlagateljev, ki v opredelitev industrije Skupnosti niso bili vključeni, ocene prodaje preostalih proizvajalcev Skupnosti in informacije Eurostata o obsegu uvoza iz vseh tretjih držav. Treba je navesti, da so se podatki o porabi za leti 1997 in 1998, objavljeni v Uredbi (ES) št. 2852/2000, med sedanjo preiskavo nekoliko spremenili, saj so se nekateri podatki ažurirali. Ti manjši popravki ne vplivajo na ugotovitve iz navedene uredbe. (60) Na podlagi navedenega se je poraba Skupnosti v zadevnem obdobju gibala na naslednji način: Poraba RPV | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | Tone | 523832 | 598882 | 649129 | 646656 | 607286 | Indeks | 100 | 114 | 124 | 123 | 116 | (61) Skupni obseg porabe se je v zadevnem obdobju povečal za 16 %. Najbolj se je povečal med letoma 1997 in 1998, ko se je poraba povečala iz okrog 524000 ton na 599000 ton. Leta 1999 je poraba dosegla najvišjo raven z okrog 649000 tonami, nato pa se je v obdobju preiskave zaradi izteka zmanjšala na 607000 ton. 2. Uvoz RPV iz Belorusije Uvodna opomba (62) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 47, je bil v obdobju preiskave zaradi izteka obseg izvoza iz Belorusije v Skupnost zanemarljiv. Obseg in tržni delež (63) Po uvedbi protidampinških ukrepov v letu 1996 so se v zadevnem obdobju uvozile le omejene količine. Zaradi izogibanja je proizvajalec izvoznik iz Belorusije leta 1997 v Skupnost izvozil več kot 9000 ton PPF, vendar pa se je uvoz po preiskavi proti izogibanju, omenjeni v uvodni izjavi 1, ter razširitvi dajatev količinsko zmanjšal, in v obdobju preiskave zaradi izteka so se iz Belorusije v Skupnost uvozile samo nepomembne količine RPV. Gibanje cen proizvajalca izvoznika (64) Zaradi nepomembnega obsega izvoza iz Belorusije v obdobju preiskave zaradi izteka se v tem primeru stopnje nelojalnega nižanja cen niso izračunale. Kljub temu je preiskava pokazala, da je bila povprečna cena RPV s poreklom iz Belorusije precej nižja kot povprečna cena, ki jo je zaračunavala industrija Skupnosti. Tudi izvozne cene RPV, ki se izvažajo iz Belorusije v druge tretje države, so bile nižje od cen industrije Skupnosti. (65) Če bi proizvajalec izvoznik iz Belorusije v obdobju preiskave zaradi izteka izvažal RPV na trg Skupnosti, bi pri tem nedvomno prišlo do znatnega nelojalnega nižanja cen. 3. Uvoz iz ostalih tretjih držav (66) V obdobju preiskave zaradi izteka so se RPV v Skupnost največ uvažala iz Republike Koreje, temu so sledili Tajvan in Združene države Amerike, pri čemer so te države pomenile približno 70 % skupnega uvoza v Skupnost in 25,4 % skupne porabe v Skupnosti. Skupen uvoz iz drugih tretjih držav je v obdobju preiskave zaradi izteka pokrival 36,3 % porabe Skupnosti in se je gibal na naslednji način: Skupen uvoz RPV | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | Tone | 152878 | 234266 | 263780 | 260785 | 220511 | Indeks | 100 | 153 | 173 | 171 | 144 | (67) Uvoz RPV iz vseh ostalih tretjih držav se je povečal iz okrog 153000 ton v letu 1997 na 220000 ton v obdobju preiskave, oziroma za 44 %. Iz zgornje preglednice je razvidno, da se je uvoz med letoma 1997 in 1999 drastično povečal, in sicer za 72 %, ter se nato do obdobja preiskave zaradi izteka zmanjšal za 16 %. To zmanjšanje je časovno sovpadlo z uvedbo protidampinških ukrepov proti nekaterim tretjim državam v letu 2000, navedenih v uvodnih izjavah 2 in 3. (68) Cene RPV, uvoženih iz drugih tretjih držav, so se med letom 1997 in obdobjem preiskave zaradi izteka zvišale, kljub padcu med letoma 1998 in 1999. Povprečna cena RPV s poreklom iz ostalih tretjih držav je bila v obdobju preiskave zaradi izteka za 12 % višja kot leta 1997. Ob ustreznem upoštevanju carin in protidampinških carin pa je bila povprečna uvozna cena še naprej nekoliko nižja kot cena industrije Skupnosti. Uvozne cene | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | EUR/tono | 1112 | 985 | 917 | 1178 | 1246 | Indeks | 100 | 89 | 82 | 106 | 112 | 4. Položaj industrije Skupnosti Uvodna opomba (69) Treba je spomniti, da se je preučevanje razvoja gospodarskega položaja industrije Skupnosti zajelo obdobje od leta 1997 do konca obdobja preiskave zaradi izteka, to je do junija 2001. Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 2 in 3, so bili leta 2000 uvedeni dokončni protidampinški ukrepi proti Avstraliji, Indiji, Indoneziji, Južni Koreji, Tajvanu in Tajski, ki so tako veljali tudi v obdobju preiskave zaradi prenehanja. To je treba nujno upoštevati za razumevanje razvoja, opisanega v nadaljevanju. Proizvodnja, proizvodne zmogljivosti in izkoriščenost zmogljivosti (70) Proizvodnja industrije Skupnosti se je gibala na naslednji način: | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | Proizvodnja v tonah | 212543 | 210153 | 211255 | 211208 | 214103 | Indeks | 100 | 99 | 99 | 99 | 101 | Proizvodne zmogljivosti v tonah | 264439 | 246939 | 253939 | 254939 | 256034 | Indeks | 100 | 93 | 96 | 96 | 97 | Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti | 80 % | 85 % | 83 % | 83 % | 84 % | (71) V splošnem se je v zadevnem obdobju proizvodnja industrije Skupnosti nekoliko povečala, in sicer za 1 %. Leta 1997 je proizvodnja industrije Skupnosti znašala 213000 ton RPV, v naslednjih letih pa je nekoliko zmanjšala. V obdobju preiskave zaradi izteka se je proizvodnja nekoliko povečala in je dosegla 214000 ton. Za primerjavo pa se je v istem obdobju poraba Skupnosti povečala za 16 %. (72) Hkrati je preiskava pokazala, da so se proizvodne zmogljivosti med letoma 1997 in 1998 zmanjšale. Največji padec je bil zabeležen leta 1998, ko so se proizvodne zmogljivosti zmanjšale iz 264000 ton v letu 1997 na 247000 ton. To pojasnjuje, zakaj je bila po letu 1997 dosežena višja stopnja izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Leta 1999 so se proizvodne zmogljivosti industrije Skupnosti ponovno nekoliko povečale (na 254000 ton) in so v obdobju preiskave zaradi izteka znašale skupaj 256000 ton. Preiskava je pokazala, da se je večina proizvajalcev, vključenih v opredelitev industrije Skupnosti, v okviru možnega nagibala k temu, da so določene proizvodne linije oziroma obrate za RPV ukinjali ali jih preusmerjali v proizvodnjo drugih izdelkov, na katere se ta preiskava ne nanaša, ki so bili bolj dobičkonosni. En sam proizvajalec Skupnosti pa se je odločil zgraditi nove proizvodne zmogljivosti. Ta odločitev je bila sprejeta v prizadevanju, da bi lahko bolje zadovoljil potrebe strank iz Skupnosti glede količine in tipov RPV, ter pojasnjuje ugotovljeno povečanje proizvodnih zmogljivosti med letom 1998 in obdobjem preiskave zaradi izteka. Zaloge (73) Preiskava je pokazala, da so zaloge RPV konec obdobja preiskave zaradi izteka (to je junija 2001) znašale 25000 ton in so bile za 24 % višje kot decembra 1997 (20000 ton). Vendar pa je bilo ugotovljeno, da so zaloge konec junija tradicionalno višje kot ob koncu fiskalnega leta, to je decembra. To pa zato, ker si mora industrija Skupnosti pred mesecema julijem in avgustom, v katerih ustavi stroje zaradi servisiranja in vzdrževanja, ustvariti zaloge za oskrbo svojih strank. Primerljivi podatki konec leta 2000 so pokazali povečanje zalog za 4 % v primerjavi z letom 1997. Obseg prodaje, tržni delež in rast | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | Prodaja v tonah | 190308 | 186601 | 192546 | 192865 | 197077 | Indeks | 100 | 98 | 101 | 101 | 104 | Tržni delež | 37,8 % | 32,2 % | 30,6 % | 30,6 % | 33,4 % | (74) Industrija Skupnosti je uspela povečati obseg svoje prodaje na domačem trgu za 4 %, medtem ko se je njena prodaja na izvoznih trgih v zadevnem obdobju zmanjšala za podoben obseg. To je v skladu z ugotovijo o ustaljenem obsegu proizvodnje in zalog v istem obdobju. (75) Prodaja industrije Skupnosti je bila v glavnem stabilna do leta 2000 in se je nato med letom 2000 in obdobjem preiskave zaradi izteka povečala za 3 %. To povečanje je časovno sovpadlo z uvedbo protidampinških carin pri uvozu iz nekaterih tretjih držav v letu 2000. Treba je poudariti, da se obseg prodaje ni gibal na enak način kot poraba industrije Skupnosti (glej uvodni izjavi 59 in 61). Kajti v nasprotju z obsegom prodaje industrije Skupnosti se je poraba med letoma 1997 in 1999 povečala (+ 24 %) in se nato med letom 2000 in obdobjem preiskave zaradi izteka zmanjšala (- 7,0 %). (76) Tržni delež industrije Skupnosti pa se je zmanjšal s 37,8 % v letu 1997 na 33,4 % v obdobju preiskave zaradi izteka. Med letoma 1997 in 1999 se je neprekinjeno zmanjševal in se je skupno zmanjšal za 7 odstotnih točk. Z uvedbo protidampinških ukrepov leta 2000 se je tržni delež industrije Skupnosti v obdobju preiskave zaradi izteka ponovno povečal za 2,8 odstotni točki. Vseeno je industrija Skupnosti v zadevnem obdobju utrpela velik padec svojega tržnega deleža, in sicer za skupno 4,4 odstotne točke. To zmanjšanje tržnega deleža je skladno z ugotovitvami iz uvodnih izjav 59, 61, 74 in 75. (77) Preiskava je pokazala, da industrija Skupnosti v zadevnem obdobju ni imela koristi od rasti trga. Kajti kljub povečanju porabe med letoma 1997 in 1999 za 16 % se je tržni delež industrije Skupnosti zmanjšal za več kot 7 odstotnih točk. Medtem ko se je po uvedbi protidampinških ukrepov, navedenih v uvodnih izjavah 2 in 3, poraba med letom 2000 in obdobjem preiskave zaradi izteka zmanjšala za 6 %, je industrija Skupnosti povečala obseg svoje prodaje za 3 % in s tem pridobila 2,8 odstotni točki tržnega deleža. Kljub temu pozitivnemu gibanju je bila rast, ki jo je beležila industrija Skupnosti v zadevnem obdobju, v primerjavi s rastjo porabe izredno slaba. Gibanje cen in stroški izdelave | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | Cena EUR/tono | 1306 | 1279 | 1147 | 1392 | 1439 | Indeks | 100 | 98 | 88 | 107 | 110 | Stroški izdelave EUR/tono | 1014 | 1017 | 962 | 1176 | 1214 | Indeks | 100 | 100 | 95 | 116 | 120 | (78) Iz zgornje preglednice je razvidno, da so se povprečne prodajne cene na tono, ki jih je industrija Skupnosti v zadevnem obdobju zaračunavala nepovezanim strankam na trgu Skupnosti, v povprečju zvišale za 10 %. Med letoma 1997 in 1999 so se povprečne cene znižale za 12 %. Med letom 2000 in obdobjem preiskave zaradi izteka so se nato cene ponovno bistveno zvišale. Preiskava pa je pokazala, da je bilo povišanje prodajnih cen povezano z povečanjem stroškov, kar je razloženo spodaj. Industrija Skupnosti je trdila, da je bilo nezadovoljivo gibanje cen v primerjavi s stroški posledica močne cenovne konkurence na trgu Skupnosti še zlasti pred uvedbo protidampinških ukrepov v letu 2000. (79) Preiskava je pokazala, da je trg Skupnosti z RPV cenovno občutljiv in da so, kakor je navedeno v uvodni izjavi 68, cene uvoženih RPV kljub enakovrednemu sorazmernemu zvišanju ostale nižje kot cene industrije Skupnosti. (80) V zadevnem obdobju so se povprečni stroški prodaje na tono RPV, ki jih je proizvedla industrija Skupnosti, zvišali za 23 %. Med letoma 1997 in 1999 so proizvodni stroški ostali v glavnem nespremenjeni. Med letom 1999 in obdobjem preiskave zaradi izteka pa so se bistveno zvišali, in sicer za 23 %. Preiskava je pokazala, da je bistveno povišanje proizvodnih stroškov povezano z nihanjem cen nekaterih surovin, kot sta paraksilen in etilenglikol, katerih cene so neposredno odvisne od cene nafte. Donosnost in denarni tok Donosnost | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | Dobiček na neto promet | 9,1 % | 4,8 % | 4,6 % | 5,0 % | (81) Treba je navesti, da je bilo eno podjetje, vključeno v opredelitev industrije Skupnosti, ustanovljeno šele leta 1998, tako da podatki o donosnosti za leto 1997 niso bili na voljo. Iz tega razloga je analiza donosnosti in denarnega toka zajela obdobje od leta 1998 do obdobja preiskave zaradi izteka. Vendar pa je treba navesti, da so trendi, zabeleženi na podlagi razpoložljivih podatkov za zadevno obdobje, skladni s trendi, ki jih je mogoče razbrati iz zgornje preglednice. (82) V letu 1998 je industrija Skupnosti beležila zelo dobro donosnost. Ti visoki dobički so bili predvsem posledica izredno nizke cene surove nafte v tem letu. Nato se je donosnost poslabšala, ker zvišanja cene nafte in s tem proizvodnih stroškov ni bilo mogoče izravnati z ustreznim povišanjem prodajnih cen. Kljub temu je bila donosnost v letu 2000 in obdobju preiskave zaradi izteka občutna, ob upoštevanju precejšnjega povišanja stroškov izdelave (za do 20 %). To kaže, da je bila industrija Skupnosti sposobna nadzorovati svoje stroške, da je stabilizirala svoje dobičke na ravni okrog 5 %. (83) Denarni tok se je med letom 1998 in obdobjem preiskave zaradi izteka gibal podobno kot donosnost. Denarna sredstva, ustvarjena s posli z RPV, so se v zadevnem obdobju zmanjšala za 44 % oziroma s 44,5 milijonov EUR v letu 1998 na 24,8 milijonov EUR v obdobju preiskave zaradi izteka. To je predvsem posledica zmanjšanja donosnosti v istem obdobju. Zmožnost zbiranja kapitala (84) Zaradi težav na trgu Skupnosti z RPV, opisanih v tej analizi in zlasti v uvodni izjavi 89, je imela večina podjetij, vključenih v opredelitev industrije Skupnosti, probleme z zbiranjem potrebnih sredstev za financiranje svojih naložb in ukrepov prestrukturiranja. Zmanjšanje dobičkov med letoma 1999 in 2000 je večini teh podjetij preprečilo, da bi nadaljevala svoje investicijske programe, ki so jih večinoma začela leta 1998. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 88, je samo en proizvajalec Skupnosti uspel zbrati kapital in tvegal ter v zadevnem obdobju dokončal načrtovane naložbe. Zaposlenost in produktivnost Zaposlenost | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | Število zaposlenih | 1205 | 1119 | 1197 | 1184 | 1173 | Indeks | 100 | 93 | 99 | 98 | 97 | (85) V splošnem se je število zaposlenih v proizvodnji RPV zmanjšalo za 3 %, kar odraža racionalizacijo in prestrukturiranje v industriji Skupnosti. Leta 1998 se je število zaposlenih bistveno zmanjšalo, in sicer za 7 %, vendar pa je leta 1999 industrija Skupnosti začela na novo zaposlovati. (86) Zaradi gibanja obsega proizvodnje RPV, opisanega v uvodni izjavi 70, se je produktivnost industrije Skupnosti v zadevnem obdobju izboljšala. Naložbe in donosnost naložb (87) Iz spodnje preglednice je razvidno, da so se naložbe v proizvodnjo zadevnega izdelka v zadevnem obdobju bistveno povečale: Naložbe | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave zaradi izteka | (v 1000 EUR) | 4738 | 14796 | 14229 | 8009 | 17954 | Indeks | 100 | 312 | 300 | 169 | 379 | (88) Naložbe, ki so bile leta 1997 izredno nizke, so se leta 1998 bistveno povečale, saj so nekateri proizvajalci zaradi dobrih poslovnih rezultatov, ki jih je industrija beležila v tem letu, izvajali naložbe v proizvodnjo zadevnega izdelka. Kakor je navedeno v uvodnih izjavah 82 in 89, pa sta se v naslednjih letih poslabšala donosnost industrije Skupnosti in položaj na trgu za zadevni izdelek. To pojasnjuje, zakaj se naložbe leta 1999 niso povečale in zakaj so se v letu 2000 ponovno drastično zmanjšale. V obdobju preiskave se je naložbena dejavnost ponovno precej okrepila, kar je bilo predvsem posledica dejstva, da je eden od proizvajalcev Skupnosti, vključen v opredelitev industrije Skupnosti, tvegal in dokončal svoj investicijski program. Vsekakor je treba poudariti, da so naložbe v obdobju preiskave zaradi izteka znašale 6 % skupnega prometa industrije Skupnosti. (89) V zvezi s tem je treba navesti, da je trg Skupnosti več let trpel zaradi dampinškega uvoza iz nekaterih tretjih držav oziroma zaradi grožnje, da bo do tega uvoza prišlo. Nihanje cen nafte v zadevnem obdobju je še dodatno otežilo položaj gospodarskih subjektov, ki so proizvajali, kupovali ter uporabljali RPV, in še posebej položaj industrije Skupnosti, ki ni vedela, ali lahko zaradi prisotnosti poceni dampinškega uvoza povečanje cen surovin v primernem obsegu odrazi v svojih prodajnih cenah. Tudi naložbena dejavnost industrije Skupnosti je morebiti vplivala na to večletno negotovost na trgu. (90) Donosnost naložb se je gibala podobno kot donosnost. Višina stopnje dampinga, okrevanje od preteklega dampinga, izogibanje (91) Položaj industrije Skupnosti se je po uvedbi protidampinških ukrepov v zadevnem obdobju v določeni meri izboljšal, vendar si ta industrija ni v celoti opomogla od dampinga, ki so ga nekatere tretje države, vključno z Belorusijo, izvajale v preteklosti, in od izogibanja, ugotovljenega v zvezi s PPF iz Belorusije v letu 1997. To dokazuje predvsem nezadovoljiv gospodarski položaj industrije Skupnosti zlasti v letih 1998 in 1999. Kljub precejšnjemu povečanju porabe v teh letih so se proizvodnja, proizvodne zmogljivosti, naložbe, tržni delež, prodajne cene in dobički zmanjšali. (92) Vplivi višine dejanske stopnje dampinga v obdobju preiskave na položaj industrije Skupnosti se v okviru teh preučevanj ne štejejo kot pomemben dejavnik, saj se je zaradi uvedbe protidampinških carin leta 1997 in kasnejših ukrepov proti izogibanju uvoz zadevnega izdelka iz Belorusije praktično ustavil. 5. Zaključek o položaju industrije Skupnosti (93) Kakor je že navedeno v uvodni izjavi 69, je treba pri ocenjevanju gospodarskega položaja industrije Skupnosti upoštevati tekoče protidampinške preiskave v zadevnem obdobju in uvedbo protidampinških ukrepov leta 2000. (94) V zadevnem obdobju se je proizvodnja industrije Skupnosti nekoliko povečala, in sicer za 1 %. Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti in produktivnost sta se izboljšali zaradi zmanjšanja proizvodnih zmogljivosti in števila zaposlenih. (95) Preiskava je tudi pokazala, da se je trg Skupnosti v zadevnem obdobju, zlasti do leta 2000, z vidika količin gibal pozitivno. Poraba se je v obdobju preiskave zaradi izteka v primerjavi z letom 2000 sicer zmanjšala, a se je v zadevnem obdobju skupno povečala za 16 %. Vendar industrija Skupnosti ni bila v celoti deležna te rasti trga. Nasprotno, njen tržni delež se je kljub večjemu obsegu prodaje zmanjšal za 3 odstotne točke. (96) Izvoz iz Belorusije se je v zadevnem obdobju praktično ustavil, a odkriti poskusi izogibanja ukrepom dokazujejo, da je trg Skupnosti zelo privlačen za ta uvoz. Že v uvodni izjavi 54 je bilo navedeno, da so izvozne cene pri izvozu iz Belorusije v tretje države precej nižje kot povprečna cena industrije Skupnosti. V zvezi s tem je treba spomniti tudi, da je do leta 2000 trg Skupnosti z RPV zaznamovala prisotnost poceni dampinškega uvoza, posledica katerega je bila, da so se prodajne cene kljub višjim stroškom znižale za 12 %. (97) Med letom 2000 in obdobjem preiskave zaradi izteka so se zvišale tako prodajne cene industrije Skupnosti kot tudi proizvodni stroški za RPV. Ker so se cene zviševale veliko počasneje kot stroški, je to privedlo do zmanjšanja dobičkov. S tem je bila resno omejena zmožnost industrije Skupnosti za zbiranje kapitala. To je še povečalo težave industrije Skupnosti, ki je v zadevnem obdobju že tako ali tako morala delovati v težkih tržnih pogojih. Donosnost in denarni tok v obdobju preiskave nista zadostovala za ohranitev srednjeročnih naložbenih načrtov industrije Skupnosti. (98) Na podlagi navedenega, zlasti zmanjšanja tržnega deleža in nezadovoljive ravni prodajnih cen ter dobičkov, je treba upoštevati, da je industrija Skupnosti še vedno ogrožena. F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE (99) Treba je spomniti, da je v uvodni izjavi 56 ugotovljeno, da obstaja verjetnost ponovitve večjega obsega dampinškega izvoza RPV s poreklom iz Belorusije. (100) V uvodni izjavi 98 je bilo tudi ugotovljeno, da je bila industrija Skupnosti v obdobju preiskave zaradi izteka še vedno ogrožena. (101) Poleg tega je treba spomniti, da v obdobju preiskave zaradi izteka praktično ni bilo uvoza iz Belorusije v Skupnost. Med prvotnim obdobjem preiskave pa se je, nasprotno, na trg Skupnosti po nizkih dampinških cenah uvozilo več kot 32000 ton RPV s poreklom iz Belorusije. V istem obdobju je industrija Skupnosti utrpela padec prodaje za 4 % in zmanjšanje tržnega deleža za 5,6 odstotnih točk ter bistveno povišanje proizvodnih stroškov. Posledica tega je bila zelo slaba donosnost in zmanjšanje števila zaposlenih v sektorju RPV za 25 %. (102) Trg Skupnosti z RPV je zelo privlačen za proizvajalce izvoznike in ugotovljeno je bilo, da so številni med njimi izvajali damping, da bi si povečali tržne deleže. Sedanja preiskava je pokazala, da so se po uvedbi protidampinških ukrepov v letu 2000 razmere na trgu Skupnosti izboljšale. Upoštevati je treba, da bi uvoz RPV iz Belorusije v primeru prenehanja zanj veljavnih ukrepov verjetno prekinil pozitiven razvoj na trgu Skupnosti in prevzel še večji del že tako ogroženega tržnega deleža industrije Skupnosti. (103) Ugotovitve iz uvodnih izjav 64 in 65 dejansko kažejo na to, da bo beloruski proizvajalec izvoznik sicer najverjetneje dvignili izvozne cene in s tem znižal raven dampinga, vendar pa bodo zaračunane cene še naprej dampinške in bodo nelojalno nižje od cen industrije Skupnosti. Jasno je, da mora proizvajalec izvoznik ponuditi nelojalno nižjo ceno od industrije Skupnosti, če želi povečati tržni delež. (104) Glede na navedbe iz uvodne izjave 78, da je trg Skupnosti cenovno občutljiv, industrija Skupnosti v teh okoliščinah ne bi bila sposobna konkurirati poceni dampinškemu uvozu RPV iz Belorusije. Ob upoštevanju razpoložljivih proizvodnih zmogljivosti v Belorusiji in dejstva, da bo proizvajalec izvoznik verjetno ponudil nelojalno nižjo ceno, je povzročitev znatne škode industriji Skupnosti zelo verjetna. Dejansko je treba upoštevati, da industrija Skupnosti zaradi poceni dampinškega uvoza iz Belorusije ne bo imela druge izbire, kot da bodisi zniža svoje cene ter tako ohrani tržni delež ali pa obdrži cene in izgubi tržni delež. V obeh primerih bi se s tem resno poslabšal finančni položaj industrije Skupnosti in zlasti njena donosnost, donosnost naložb, denarni tok in zmožnost zbiranja kapitala. (105) To bi imelo še posebej škodljive učinke za industrijo Skupnosti, ki je kljub obstoju določenega dampinškega uvoza, ki bi v primeru prenehanja veljavnosti sedanjih ukrepov še narasel, in velikemu nihanju cene nafte, uspela preživeti in se prestrukturirati. Industrija Skupnosti zaključuje svoje prestrukturiranje, je posodobila svoje proizvodne linije ter zaprla nedonosne proizvodne linije. Zato je očitno, da bi imela industrija Skupnosti v primeru nenadnega ponovnega povečanja poceni dampinškega uvoza le malo dodatnega manevrskega prostora in da bi se znatna škoda ponovila. (106) Glede na zgornje ugotovitve se sprejme zaključek, da bi se z iztekom ukrepov proti uvozu iz Belorusije znatna škoda industriji Skupnosti verjetno ponovila. G. INTERES SKUPNOSTI 1. Splošni premisleki (107) Nadalje se je preučilo, ali bi bila ohranitev protidampinških ukrepov v zvezi z uvozom RPV iz Belorusije v nasprotju z interesom Skupnosti. Ker je bilo ugotovljeno, da obstaja verjetnost ponovitve škodljivega dampinga, se je v okviru preiskave preučilo tudi, ali obstajajo prepričljivi interesi proti ohranitvi ukrepov, pri čemer so se upoštevali tudi dosedanji učinki protidampinških ukrepov na vse različne vpletene interese ter še posebej na uporabnike in uvoznike/trgovce. (108) Da bi se upošteval interes Skupnosti v tem posebnem primeru, so se informacije zahtevale od vseh zainteresiranih strank, za katere je znano, da jih to zadeva, ali ki so se javile same. Komisija je poslala vprašalnike industriji Skupnosti, devetim drugim proizvajalcem iz Skupnosti, desetim uvoznikom/trgovcem, ki niso povezani z beloruskim proizvajalcem izvoznikom (od katerih ima eden sedež zunaj Skupnosti, vendar oskrbuje trgovca iz Skupnosti), trem uporabnikom zadevnega izdelka in trem združenjem uporabnikov. (109) Na vprašalnik Komisije so poleg industrije Skupnosti odgovorili še prej navedeni uvoznik s sedežem zunaj Skupnosti, en trgovec in en proizvajalec, ki ni vključen v opredelitev industrije Skupnosti. Na vprašalnik ni odgovoril noben uporabnik ali združenje uporabnikov, čeprav sta dve združenji predložili splošna stališča. (110) Treba je spomniti, da v prejšnjih preiskavah sprejetje ukrepov ni bilo v nasprotju z interesom Skupnosti. 2. Interes industrije Skupnosti (111) Industrija Skupnosti že vrsto let čuti vplive poceni dampinškega uvoza RPV, kar je privedlo do tega, da prodaja standardnih vlaken ni več donosna. Čeprav je industrija Skupnosti naprej razvila segment vlaken RPV z višjo dodano vrednostjo, kakor so na primer bikomponentna vlakna ali vlakna trilobal, barvana vlakna in vlakna s posebnimi lastnostmi, kakor so na primer ognjezaviralna vlakna in vlakna z zaščitnim znakom, je bil delež teh vlaken v celotnem obsegu prodaje precej omejen. Osnovna dejavnost za RPV zato ostajajo standardna vlakna za predenje in druge namene. Ti segmenti pa so izpostavljeni neposredni konkurenci iz dampinškega uvoza. (112) Zato je jasno, da mora industrija Skupnosti proizvajati celotno paleto vlaken RPV, da ostane v poslu. Stranke zaradi zanesljivosti naročil zahtevajo, da je na voljo celotna paleta vlaken. Iz tega razloga industrija Skupnosti ni pripravljena oziroma ni v stanju, da se odpove proizvodnji standardnih RPV. (113) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 85, je industrija Skupnosti z racionalizacijo uspela izboljšati izkoriščenost svojih proizvodnih zmogljivosti in produktivnost. Hkrati je zaradi prestrukturiranja in specializacije v zadnjih letih lahko dosegala dobičke, čeprav na nezadovoljivi ravni. Treba je tudi navesti, da industrija Skupnosti oskrbuje okrog 33 % trga Skupnosti. (114) Glede na prej navedeno je treba upoštevati, da se brez ukrepov proti RPV s poreklom iz Belorusije utegne verjetno ponoviti znatna škoda industriji Skupnosti. Finančni položaj industrije Skupnosti se bo verjetno znatno poslabšal, tako da bo treba realno računati z nadaljnjim zmanjševanjem števila zaposlenih in zapiranjem proizvodnih zmogljivosti. 3. Interesi uvoznikov/trgovcev (115) Kakor je navedeno v uvodni izjavi 64, v obdobju preiskave zaradi izteka skoraj ni bilo uvoza RPV s poreklom iz Belorusije. Preiskava je pokazala, da je samo en trgovec iz Skupnosti prek uvoznika iz tretje države kupoval velike količine RPV s poreklom iz Belorusije, da pa so bili ti RPV takoj ponovno izvoženi zunaj Skupnosti. Preiskava je pokazala, da je trgovec iz Skupnosti našel alternativne prodajne trge za svoje RPV s poreklom iz Belorusije in tudi alternativne vire uvoza. (116) Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev in pomanjkanja sodelovanja preostalih osmih uvoznikov/trgovcev, ki so prejeli vprašalnike, je ugotovljeno, da veljavni ukrepi v zvezi z uvozom s poreklom iz Belorusije najbrž niso imeli pomembnejšega vpliva na položaj uvoznikov/trgovcev iz Skupnosti. 4. Interesi uporabnikov (117) Na vprašalnik za preučitev interesa Skupnosti ni odgovoril noben uporabnik ali združenje uporabnikov. Dve združenji sta sicer poslali stališča, pri čemer je eno predstavilo poglede uporabnikov iz predilne industrije in drugo interese uporabnikov iz drugih industrij kot predilne, zlasti s področja polnjenja. (118) Obe združenji sta se izrekli proti ohranitvi protidampinške carine pri uvozi iz Belorusije, saj naj bi zaradi kaznovalne narave teh ukrepov uporabniki Skupnosti dejansko izgubili en vir oskrbe. Ker industrija Skupnosti ne proizvaja vseh tipov RPV oziroma jih ne proizvaja v zadostnih količinah, naj bi bila uporabnikom Skupnosti povzročena škoda, saj naj bi bili njihovi končni izdelki izpostavljeni večji konkurenci iz tretjih držav. Hkrati naj bi bili uporabniki zaradi višjih proizvodnih stroškov manj konkurenčni. Ta argument so še posebej izpostavili proizvajalci preje. (119) Glede razpoložljivosti vseh vlaken RPV je preiskava potrdila, da preusmeritev proizvodnih zmogljivosti z enega tipa RPV na drugega zahteva le manjše prilagoditve, kakor je na primer druga vrsta predilne šobe. Ta argument so v prejšnjih preiskavah predložila celo sama združenja uporabnikov. Preiskava je pokazala, da imajo proizvajalci, vključeni v opredelitev industrije Skupnosti, tehnične možnosti za proizvodnjo vseh tipov RPV. Vendar pa industrija Skupnosti ni mogla dobaviti RPV po tako nizkih cen, kakor so jih zahtevali potencialni kupci. (120) Preiskava je nadalje pokazala, da bi odprava veljavnih protidampinških carin proti Belorusiji verjetno povzročila večje motnje na trgu in dejansko morebiti celo zaprtje proizvodnih zmogljivosti v Skupnosti. To ne bi bilo v dolgoročnem interesu industrije - uporabnikov, ki nenazadnje 33 % svojih RPV nabavlja od industrije Skupnosti, saj se del njenih potreb nanaša na posebne tipe, ki jih ne more dobiti v tretjih državah. (121) Zaradi pomanjkanja sodelovanja uporabnikov ni bilo mogoče natančno izračunati možnega vpliva predlaganih ukrepov v okviru te preiskave oziroma dejanskega vpliva trenutno veljavnih ukrepov. Kakor je navedeno v uvodni izjavi 63, pa so se v obdobju preiskave zaradi izteka v Skupnosti prodale samo nepomembne količine RPV, uvoženih iz Belorusije. (122) Poleg tega je treba tudi upoštevati, da je bila carina, prvotno uvedena na RPV iz Belorusije, določena v višini, ki je bila potrebna za odpravo škodljivega dampinga, ki so ga povzročili ti RPV. Trg Skupnosti je za ta izvoz sicer bil odprt, vendar je proizvajalec izvoznik iz Belorusije zelo verjetno našel bolj privlačne trge predvsem v Združenih državah Amerike in Rusiji. Ker se predlaga nižja protidampinška carina od sedaj veljavne carine, je zelo verjetno, da bo uvoz iz Belorusije za nekatere uporabnike Skupnosti postal bolj privlačen v primerjavi z drugimi viri oskrbe. S tem bi lahko znižali svoje stroške. (123) Na podlagi navedenega je treba upoštevati, da bi se s predlaganimi ukrepi preprečile resnejše motnje, ki bi jih povzročila ponovitev večjega obsega dampinškega uvoza s poreklom iz Belorusije, in verjetno povečala konkurenca na trgu Skupnosti. 5. Sklep (124) Na podlagi navedenega se ugotovi, da ni utemeljenih razlogov za interes Skupnosti proti nadaljevanju ukrepov. H. CARINE (125) Na podlagi ugotovitev v okviru pregleda zaradi izteka ukrepov je treba v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu rezanih poliestrskih vlaken s poreklom iz Belorusije. (126) Ker se je veljavna protidampinška carina glede RPV z Uredbo (ES) št. 2513/97 razširila na uvoz PPF s poreklom iz Belorusije, se ohranijo tudi ti ukrepi. (127) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava spremeniti višino obstoječih ukrepov. Po tem razkritju jim je bil odobren tudi rok za predložitev stališč. Prejeta ni bila nobena pripomba, ki bi zahtevala spremembo zgornjih sklepov. (128) Na podlagi ugotovitev v okviru vmesnega pregleda (glej uvodni izjavi 42 in 43) je treba protidampinške carine, uvedene z Uredbo (ES) št. 1490/96 in razširjene z Uredbo (ES) št. 2513/97, v skladu s členom 11(3) osnovne uredbe znižati na 21,0 %, izraženo v odstotku neto cene CIF franko meja Skupnosti, neocarinjeno. Ta raven carine se mora uporabljati tako za uvoz RPV kot PPF s poreklom iz Belorusije – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 1. Uvede se dokončna protidampinška carina pri uvozu rezanih sintetičnih vlaken iz poliestra, nemikanih, nečesanih in ne drugače pripravljenih za predenje, ki se uvrščajo pod oznako KN 55032000 in so po poreklu iz Belorusije. 2. Dokončna protidampinška carina se razširi na uvoz pramenov iz poliestrskih filamentov, ki se uvrščajo pod oznako KN 55012000 in so po poreklu iz Belorusije, v višini, določeni v odstavku 3 tega člena. 3. Stopnja dokončne protidampinške carine na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, znaša za izdelke, navedene v odstavkih 1 in 2, 21,0 %. Člen 2 Razen če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi. Člen 3 Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Luxembourgu, 8. oktobra 2002 Za Svet Predsednik T. Pedersen [1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2). [2] UL L 189, 30.7.1996, str. 13. [3] UL L 346, 17.12.1997, str. 1. [4] UL L 204, 4.8.1999, str. 3. [5] UL L 175, 14.7.2000, str. 10. [6] UL L 332, 28.12.2000, str. 17. [7] UL L 127, 9.5.2001, str. 20. [8] UL C 352, 8.12.2000, str. 6. [9] UL C 211, 28.7.2001, str. 51. --------------------------------------------------