Uredba Komisije (ES) št. 1342/2002

z dne 24. julija 2002

o spremembi Uredbe (ES) št. 1227/2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino glede obsega vinogradniških površin

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2585/2001 [2] in zlasti členov 10, 15 in 80 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Za rešitev posebnega praktičnega problema je treba spremeniti rok, določen v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999, za odstopanje od člena 2(2). Uporaba različnih določb za odobritev odstopanja predstavlja resno in zapleteno upravno breme, zlasti glede preverjanja in sankcij. Za zagotovitev pravilnega poteka teh upravnih formalnosti je treba zadevni datum preložiti na 30. november 2002.

(2) Uredba Komisije (ES) št. 1227/2000 [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo št. 1253/2001 [4], določa skrajni rok za obdobje iz člena 2(3)(b) Uredbe št. 1493/1999, v katerem lahko pridelovalec pridobi pravico do ponovne zasaditve, potem ko je bila zadevna površina zasajena. Iz praktičnih razlogov, povezanih s pridobivanjem teh pravic, je treba to obdobje prilagoditi.

(3) Izkušnje kažejo, da je treba program premij za trajno opustitev vinogradništva na površinah, manjših od 25 arov, poenostaviti, da bi se izognili pretiranemu upravnemu bremenu.

(4) V skladu s spremembo člena 11(3) Uredbe (ES) št. 1439/1999, ki je bila uvedena z Uredbo (ES) št. 2585/2001, je treba določiti pogoje za dodeljevanje pomoči v okviru prejšnjih programov za izboljšanje materialnih razmer in pomoči mladim kmetom v obliki, ki ne bo posegala v splošni cilj skupne ureditve trga glede nadzora vinogradniških možnosti.

(5) V okviru programov za prestrukturiranje in preusmeritev je treba razlikovati med primeri, kjer se pomoč izplačuje za izvajanje vseh ukrepov, predvidenih v programu, in tistimi, pri katerih se pomoč izplačuje za posamezen ukrep. Zato je treba določiti podrobna pravila za izplačevanje pomoči vnaprej.

(6) Kadar se pomoč dodeljuje vnaprej, je treba pri prilagajanju trajanja programov za prestrukturiranje in preusmeritev upoštevati vremenske, zdravstvene in higienske omejitve.

(7) Sankcije je treba spremeniti tako, da so sorazmerne z izpolnjevanjem ukrepov, predvidenih v programu, ki niso bili izvedeni v določenem roku. Zaradi nadzora je treba določiti merilo za preverjanje, ali so bili ukrepi izvedeni.

(8) Izkušnje kažejo, da je treba predvideti posebne določbe za primere, ko se pridelovalec odpove izvajanju programa ali vnaprejšnjemu plačilu pomoči.

(9) Uredbo (ES) št. 1227/2000 je zato treba ustrezno spremeniti.

(10) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za vino –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 1227/2000 se spremeni takole:

1. Člen 2 se spremeni takole:

(a) doda se naslednji odstavek 1a:

"1a. 1a. Končni rok 31. julij 2002, določen v členu 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999, se preloži na 30. november 2002."

(b) v odstavku 5, se datum "31. marec 2002" nadomesti s "15. julij 2002".

2. Člen 8 se spremeni takole:

(a) odstavek 4 se nadomesti s:

"4. Vsem kmetijskim gospodarstvom, katerih vinogradniške površine ne presegajo 25 arov, se lahko dodeli premija v višini največ 4300 EUR na hektar.

Države članice lahko dodelijo premijo iz prvega pododstavka kmetijskim gospodarstvom, katerih vinogradniške površine presegajo 25 arov, za krčenje nasadov velikosti najmanj 10 arov in do največ 25 arov.";

(b) odstavek 6 se črta;

3. Člen 12 se nadomesti s:

"Člen 12

1. V členu 11(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999:

(a) "normalna obnova izčrpanih vinogradov" pomeni ponovno zasaditev iste parcele z isto sorto in isto tehniko gojenja vinske trte;

(b) "mladi kmetje" so kmetje, mlajši od 40 let, z ustreznim strokovnim znanjem in sposobnostmi, ki prvič prevzemajo vlogo gospodarja na vinogradniškem kmetijskem gospodarstvu.

2. Pravice do nove zasaditve iz tretjega pododstavka člena 11(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 vključujejo pravice iz člena 25(1) te uredbe."

4. Člen 13 se nadomesti s:

"Člen 13

1. Pristojni organi držav članic določijo najmanjšo velikost parcele, ki je lahko upravičena do pomoči za prestrukturiranje in preusmeritev, in najmanjšo velikost parcele, ki nastane kot rezultat prestrukturiranja in preusmeritve.

2. Pristojni organi držav članic določijo:

(a) opredelitve ukrepov, ki jih je treba navesti v programih;

(b) roke za njihovo izvedbo, ki ne presegajo pet let;

(c) predpis, da morajo vsi programi za vsako proračunsko leto vsebovati ukrepe, ki morajo biti izvedeni v zadevnem proračunskem letu, in površino, na katero se posamezen ukrep nanaša;

(d) postopke za nadzor in spremljanje izvajanja teh ukrepov.

3. Pristojni organi držav članic pri izvajanju programa sprejmejo predpise o omejevanju uporabe pravic do ponovne zasaditve, ki izhajajo iz krčenja nasadov, predvidenega v programu, kadar bi to vodilo do možnega povečanja pridelka na zadevni površini. Ti predpisi naj bi zagotovili izpolnitev cilj sheme, in zlasti, da ne pride do splošnega povečanja obsega vinogradniških površin v zadevni državi članici.

Pristojni organi držav članic sprejmejo predpise o uporabi pravic do nove zasaditve. Ti predpisi zagotavljajo, da se lahko navedene pravice uporabijo v primeru tehnične potrebe in v obsegu, ki ne presega 10 % celotne površine, zajete v program. Ti predpisi predvidevajo tudi ustrezno znižanje pomoči, dodeljene za te površine.

V zvezi s pravicami do nove zasaditve iz tretjega pododstavka člena 11(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999 predpisi iz drugega pododstavka tega odstavka določajo, da:

(a) se omejitev 10 % iz drugega pododstavka tega odstavka ne uporablja,

(b) pravice do nove zasaditve, dodeljene mladim kmetom, ne presegajo 30 % višine na novo pridobljenih pravic do zasaditve, dodeljenih zadevni državi članici na podlagi člena 6(1)(a) Uredbe (ES) št. 1493/1999.

4. Pristojni organi držav članic sprejmejo predpise o natančnem področju uporabe in višini pomoči, ki se dodeljuje. V skladu s poglavjem III naslova II Uredbe (ES) št. 1493/1999 in tem poglavjem lahko ti predpisi zlasti pri pavšalnih plačilih predvidijo najvišjo dovoljeno višino pomoči na hektar in diferenciacijo pomoči na podlagi objektivnih meril. Predpisi zlasti predvidevajo ustrezno višje zneske pomoči v primerih, ko se pri izvajanju programa uporabljajo pravice do ponovne zasaditve, ki izhajajo iz krčenja nasadov, predvidenega v programu."

5. Člen 15 se nadomesti s:

"Člen 15

1. Pomoč se izplača, ko je izvedba posameznega ukrepa preverjena.

Če se ob preverjanju izkaže, da v zahtevku za pomoč predvideni ukrep ni bil v celoti izveden, a je bil izveden na več kot 80 % zadevne površine v določenem roku, se pri izplačilu pomoči odbije znesek v višini dvakratne dodatne pomoči, ki bi bila prosilcu dodeljena pri izvedbi ukrepa na celotni površini.

2. Kot izjemo od odstavka 1 lahko države članice predvidijo, da se pomoč za posamezen ukrep izplača v obliki predplačila pred popolno izvedbo ukrepa, če se je izvajanje že začelo in je upravičenec položil varščino v višini 120 % pomoči. V tem primeru Uredba (EGS) št. 2220/85 določa obveznost izvedbe ukrepa v roku dveh let od plačila predplačila.

To obdobje lahko država članica prilagodi v primerih, ko:

(a) so zadevne površine del območja, ki je utrpelo naravno nesrečo, priznano s strani pristojnih organov zadevne države članice;

(b) načrtovani ukrep ne more biti izveden zaradi zdravstvenih problemov sadilnega materiala, ki jih je potrdila služba, priznana s strani zadevne države članice.

Za izplačilo pomoči v obliki predplačila morajo biti v celoti izvedeni vsi drugi ukrepi na isti parceli, za katere je pridelovalec prav tako prejel predplačilo.

Če se pri preverjanju izkaže, da v zahtevku za pomoč predviden ukrep, za katerega je bilo izplačano predplačilo, ni bil v celoti izveden, a je bil izveden na več kot 80 % zadevne površine v določenem roku, se pri sprostitvi varščine odbije znesek v višini dvakratne dodatne pomoči, ki bi bila prosilcu dodeljena pri izvedbi ukrepa na celotni površini.

Kadar se pridelovalec pred končnim rokom, ki ga določi zadevna državna članica, odpove predplačilo, se sprosti 95 % varščine. Države članice obvestijo Komisijo o končnem roku, ki ga določijo za izvedbo tega pododstavka.

Kadar se pridelovalec pred končnim rokom, ki ga določi zadevna državna članica, odloči, da ne bo izvedel določenega ukrepa, zadevni pridelovalec v celoti povrne predplačilo, ki mu je bilo izplačano, po tem pa se sprosti 90 % varščine. Države članice obvestijo Komisijo o končnem roku, ki ga določijo za izvedbo tega pododstavka.

3. Kadar v roku, določenim s členom 13(2), niso izvedeni vsi v zahtevku za pomoč predvideni ukrepi, pridelovalec povrne celotni znesek pomoči, ki mu je bil izplačan na podlagi zahtevka.

Če pa so bili vsi v zahtevku za pomoč predvideni ukrepi izvedeni na več kot 80 % zadevnih površin v določenih rokih, proizvajalec povrne znesek v višini dvakratne dodatne pomoči, ki bi mu bila dodeljena pri izvedbi vseh ukrepov, vsebovanih v načrtu, na vseh površinah.

4. Pri uporabi tega člena se ob preverjanju zadevnih površin uporablja 5 % dovoljeno odstopanje.

Člen 15a

1. Z odstopanjem od člena 15 lahko države članice predvidijo, da se pomoč izplača potem, ko je preverjena izvedba vseh v zahtevku za pomoč predvidenih ukrepov. Če se ob preverjanju izkaže, da vsi v zahtevku za pomoč predvideni ukrepi niso bili v celoti izvedeni, a so bili izvedeni na več kot 80 % zadevne površine v določenem roku, se pri izplačilu pomoči odbije znesek v višini dvakratne dodatne pomoči, ki bi bila dodeljena pri izvedbi ukrepa na celotni površini.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice predvidijo, da se pomoč za vse v zahtevku za pomoč predvidene ukrepe izplača pridelovalcem v obliki predplačila, preden so bili ukrepi izvedeni, če se je izvajanje že začelo in je upravičenec položil varščino v višini 120 % pomoči. V tem primeru Uredba (EGS) št. 2220/85 določa obveznost izvedbe ukrepa v roku dveh let od prejema predplačila.

To obdobje lahko država članica prilagodi v primerih, ko:

(a) so zadevne površine del območja, ki je utrpelo naravno nesrečo, priznano s strani pristojnih organov zadevne države članice;

(b) načrtovani ukrep ne more biti izveden zaradi zdravstvenih problemov sadilnega materiala, ki jih je potrdila služba, priznana s strani zadevne države članice.

Če se ob preverjanju izkaže, da vsi v zahtevku za pomoč predvideni ukrepi, za katere je bilo izplačano predplačilo, niso bili v celoti izvedeni, a so bili izvedeni na več kot 80 % zadevne površine v določenem roku, se pri sprostitvi varščine odbije znesek v višini dvakratne dodatne pomoči, ki bi bila prosilcu dodeljena pri izvedbi ukrepa na celotni površini.

Kadar se pridelovalec pred končnim rokom, ki ga določi zadevna državna članica, odpove predplačilu, se sprosti 95 % varščine. Države članice obvestijo Komisijo o končnem roku, ki ga določijo za izvedbo tega pododstavka.

Kadar se pridelovalec pred končnim rokom, ki ga določi zadevna državna članica, odpove izvedbi vseh v zahtevku za pomoč predvidenih ukrepov, zadevni pridelovalec v celoti povrne predplačilo, ki mu je bilo izplačano, po tem pa se sprosti 90 % varščine. Države članice obvestijo Komisijo o končnem roku, ki ga določijo za izvedbo tega pododstavka.

3. Pri uporabi tega člena se ob preverjanju zadevnih površin uporablja 5 % dovoljeno odstopanje."

Člen 2

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 2002

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 179, 14.7.1999, str. 1.

[2] UL L 345, 29.12.2001, str. 10.

[3] UL L 143, 16.6.2000, str. 1.

[4] UL L 173, 27.6.2001, str. 31.

--------------------------------------------------