Uredba Sveta (ES) št. 1011/2002

z dne 10. junija 2002

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu aktivnega oglja v prahu po poreklu iz Ljudske republike Kitajske

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. PREDHODNA PREISKAVA

(1) Z Uredbo (ES) št. 1006/96 z dne 3. junija 1996 [2] je Svet uvedel dokončno protidampinško dajatev pri uvozu aktivnega oglja v prahu po poreklu iz Ljudske republike Kitajske.

B. SEDANJA PREISKAVA

(2) Po objavi obvestila o bližnjem izteku [3] veljavnih protidampinških ukrepov je Komisija prejela zahtevek za pregled zaradi izteka ukrepa, ki ga je vložil Svet evropske kemijske industrije (CEFIC) v imenu dveh proizvajalcev, ki skupaj predstavljata večji delež (več kot 80 %) celotne proizvodnje aktivnega oglja v prahu Skupnosti. Zahtevek je trdil, da bi v primeru izteka ukrepov verjetno spet prišlo do škodljivega dampinškega uvoza po poreklu iz Ljudske republike Kitajske (Kitajske).

(3) Potem ko je Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom ugotovila, da obstajajo zadostni dokazi za začetek pregleda, je v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 (osnovna uredba) začela preiskavo [4].

(4) Preiskava o verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode je pokrivala obdobje od 1. junija 2000 do 31. marca 2001 (obdobje preiskave). Pregled trendov, ki so pomembni za oceno verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve škode, je pokrival obdobje od leta 1997 do konca obdobja preiskave (analizirano obdobje).

(5) Komisija je o začetku pregleda uradno obvestila proizvajalce Skupnosti vlagatelje, izvoznike in proizvajalce izvoznike na Kitajskem, uvoznike/trgovce, uporabnike in dobavitelje, za katere je bilo znano, da jih to zadeva. Komisija je poslala vprašalnike vsem zadevnim strankam in tistim strankam, ki so se predstavile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka. Komisija je neposredno zainteresiranim strankam dala tudi možnost, da pisno izrazijo svoja mnenja in zahtevajo zaslišanje.

(6) Komisija je razposlala 26 vprašalnikov nepovezanim uvoznikom/trgovcem in 49 vprašalnikov izvoznikom in proizvajalcem izvoznikom na Kitajskem. Poleg tega je zaradi resnično visokega števila izvoznikov in proizvajalcev izvoznikov zadevnega izdelka na Kitajskem Komisija razposlala vprašalnik za pridobitev točno določenih informacij o povprečnem obsegu prodaje in cenah aktivnega oglja v prahu (vzorčni vprašalnik) vseh zadevnih izvoznikov in proizvajalcev izvoznikov, da bi ugotovila, ali je vzorčenje potrebno. Od uvoznikov/trgovcev ni prejela nobenega odgovora in samo en izvoznik iz Kitajske je odgovoril na vzorčni vprašalnik, kasneje pa je prenehal sodelovati.

(7) Komisija je razposlala vprašalnike tudi vsem drugim strankam, za katere je vedela, da so zainteresirane, in prejela odgovor od dveh proizvajalcev Skupnosti, v imenu katerih je bil vložen zahtevek za pregled, in dveh dobaviteljev surovin ter dveh uporabnikov.

(8) Komisija je zahtevala in preverila vse informacije, ki jih je štela za potrebne za določitev verjetnosti nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za določitev interesa Skupnosti. Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih podjetij:

Proizvajalec v analogni državi Združenih državah Amerike:

- NORIT Americas Inc, Atlanta, Georgia;

Proizvajalci Skupnosti:

- Norit NV, Nizozemska,

- Ceca SA, Francija.

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

(9) Zadevni izdelek je enak kot v prvi preiskavi, to je aktivno oglje v prahu, ki se trenutno razvršča pod oznako KNex38021000. To je mikroporozna oblika oglja, pridobljenega iz različnih surovin, kot so premog, šota, les, lignit, olivne koščice ali kokosove lupine, ki se aktivirajo s paro ali kemijskim postopkom. Aktivno oglje v prahu je zelo fin prah. Aktivna oglja se prodajajo tudi v zrnatih oblikah (granulirano aktivno oglje), ki niso zajete v veljavnih ukrepih.

(10) Po uvedbi dokončnih ukrepov leta 1996 so se pojavile določene težave z razlikovanjem aktivnega oglja, ki se prodaja v prahu, od aktivnega oglja, ki se prodaja v zrnati obliki. V zvezi s tem je pomembno opozoriti, da sta oba izdelka izdelana iz skupkov delcev oglja različne velikosti in da v zvezi z aktivnim ogljem v prahu ne obstajajo nobeni mednarodni standardi. Zato je za namene izvajanja ukrepov Odbor za carinski zakonik Skupnosti opredelil aktivno oglje v prahu na naslednji način: "aktivno oglje v prahu je sestavljeno iz najmanj 90 masnih odstotkov (% m/m) delcev velikosti manj kot 0,5 mm". Preiskava je potrdila natančnost te opredelitve.

(11) Aktivno oglje v prahu se splošno uporablja za: obdelavo vode (postopek prečiščevanja pitne vode in obdelava odpadne vode), čiščenje plinov in zraka, zajem topil, razbarvanje sladkorja, rastlinskih olj in maščob, odstranjevanje smradu in čiščenje različnih izdelkov v kemični (npr. organskih kislin), farmacevtski (npr. kapsul za prebavni trakt) ali živilski industriji (npr. alkoholne in brezalkoholne pijače).

(12) Kot je pokazala predhodna preiskava in potrdila sedanja preiskava, je bilo ugotovljeno, da sta aktivno oglje v prahu, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti, in aktivno oglje v prahu, uvoženo iz Kitajske, v vseh pogledih enaka in imata enake temeljne fizične ter kemične lastnosti. Ker je Kitajska gospodarstvo v prehodu, je bila normalna vrednost, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 18, določena na podlagi informacij, pridobljenih v tretji državi s tržnim gospodarstvom. Glede na razpoložljive informacije ima aktivno oglje v prahu, ki se proizvaja in prodaja v taki tretji državi s tržnim gospodarstvom, to je v Združenih državah Amerike, enake temeljne fizične in kemične lastnosti kot aktivno oglje v prahu, proizvedeno na Kitajskem in izvoženo v Skupnost. Navedena izdelka se zato štejeta za podobna izdelka v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

D. VERJETNOST NADALJEVANJA ALI PONOVITVE DAMPINGA

1. Uvodne opombe

(13) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je namen pregleda zaradi izteka ukrepa ugotoviti, ali je verjetno, da se bo zaradi izteka veljavnosti ukrepov damping nadaljeval ali ponovil.

(14) V zvezi s tem je bil preučen obseg izvoza v Skupnost v obdobju preiskave. Treba je opomniti, da so bili izvozni podatki določeni v skladu s členom 18 osnovne uredbe, to je na podlagi razpoložljivih informacij, saj v sedanji preiskavi ni sodeloval nobeden od kitajskih izvoznikov niti nobeden uvoznik v Skupnosti. Od uvedbe dokončnih protidampinških dajatev v letu 1996 so na voljo statistični podatki Skupnosti o uvozu aktivnega oglja v prahu. Zadevne statistične podatke so potrdile tudi informacije iz tržnih raziskav, ki so jih predložili proizvajalci Skupnosti pritožniki. Na tej podlagi in v odsotnosti bolj zanesljivih informacij, so bili uporabljeni ti statistični podatki. Pokazali so, da je bilo v obdobju preiskave iz Kitajske v Skupnost uvoženo 993 ton aktivnega oglja v prahu.

(15) V času prve preiskave je obseg uvoza kitajskega aktivnega oglja v prahu v Skupnost znašal 4008 ton, kar je približno 10 % porabe Skupnosti. Uvoz se je po uvedbi protidampinške dajatve v letu 1996 zmanjšal na 960 ton in v naslednjih letih ostal relativno stabilen, pri čemer je leta 1999 dosegel 842 ton in leta 2000 811 ton.

(16) Tržni delež uvoza kitajskega aktivnega oglja v prahu v Skupnost znaša po podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti manj kot 3 %, vendar je kljub temu pomemben, saj je nad pragom de minimis škode iz osnovne uredbe [5].

2. Verjetnost nadaljevanja dampinga

(17) V kontekstu verjetnosti nadaljevanja dampinga se je raziskalo, ali damping izvoza iz Kitajske poteka tudi sedaj. Če namreč damping poteka sedaj, bi to lahko bil pomemben kazalec, da se bo verjetno nadaljeval v prihodnosti, če se dovoli iztek veljavnosti ukrepov.

(a) Analogna država

(18) Ker je Kitajska gospodarstvo v prehodu, je bila normalna vrednost določena na podlagi informacij, pridobljenih v primerni tretji državi s tržnim gospodarstvom, ki je bila izbrana v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe.

(19) V prvem postopku so bile kot primerna analogna država izbrane Združene države Amerike. Kot je nakazano v obvestilu o začetku postopka, je Komisija tudi v sedanjem postopku nameravala uporabiti Združene države Amerike kot primerno analogno državo. V zvezi s tem je preiskava odkrila, da so bile Združene države Amerike najbolj primerna analogna država iz naslednjih razlogov:

Združene države Amerike so ena izmed največjih držav proizvajalk aktivnega oglja v prahu na svetu. Številke, ki so jih predložili sodelujoči proizvajalec v Združenih državah Amerike in proizvajalci Skupnosti, ki so vložili zahtevo po pregledu, so pokazale, da je obseg proizvodnje obeh držav primerljiv. Poleg tega je bilo ugotovljeno, kot je bilo navedeno v uvodni izjavi 12, da je aktivno oglje v prahu, proizvedeno in prodano v Združenih državah Amerike, podoben izdelek kot aktivno oglje v prahu, ki je proizvedeno na Kitajskem in izvoženo v Skupnost. Domača prodaja sodelujočega ameriškega proizvajalca (v smislu obsega) je bila reprezentativna v primerjavi z uvozom aktivnega oglja v prahu iz Kitajske v Skupnost. Končno, ugotovljena je bila zelo visoka raven konkurence v Združenih državah Amerike. Poleg konkurence med različnimi proizvajalci v Združenih državah Amerike je obstajala tudi konkurenca uvoženega aktivnega oglja v prahu (pretežno iz Kitajske, Filipinov in Šrilanke), ki se je lahko uvažalo brez količinskih omejitev ali uvoznih dajatev. Glavni ameriški proizvajalec aktivnega oglja v prahu je bil poleg tega pripravljen sodelovati.

(20) Zaradi zgoraj navedenega in ker nobena zainteresirana stranka ni predložila pripomb o izbiri analogne države, so bile Združene države Amerike izbrane za najbolj primerno analogno državo.

(b) Normalna vrednost

(21) V skladu s členom 2(1) osnovne uredbe je Komisija skušala ugotoviti, ali bi se lahko štelo, da je bila s stališča cen domača prodaja aktivnega oglja v prahu v Združenih državah Amerike izvedena v okviru rednega trgovanja. Zaradi tega je Komisija preučila, ali je bila domača prodaja donosna. V ta namen je Komisija primerjala celotne stroške proizvodnje na enoto za vsak razred proizvodov v obdobju preiskave s povprečno ceno na enoto za prodajne transakcije vsakega razreda izdelkov v zadevnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je bila prodaja donosna. Preiskava je tudi odkrila, da je bila vsa prodaja opravljena z neodvisnimi strankami. Zaradi tega so bile cene, ki so jih neodvisne stranke plačale ali jih plačujejo za aktivno oglje v prahu na ameriškem notranjem trgu v okviru rednega trgovanja, uporabljene za določitev normalne vrednosti v skladu s členom 2(1) osnovne uredbe.

(c) Izvozna cena

(22) Kot je že bilo navedeno, v tem postopku niso sodelovali niti kitajski izvozniki niti proizvajalci izvozniki, kot tudi nobeni uvozniki aktivnega oglja v prahu v Skupnost. Izvozna cena je bila zato določena na podlagi razpoložljivih dejstev skladno s členom 18 osnovne uredbe. Kot je že bilo navedeno v uvodni izjavi 14 te uredbe in v odsotnosti bolj zanesljivih informacij, so se upoštevali podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti.

(23) Podatki Statističnega urada Evropskih skupnosti se beležijo na podlagi CIF na meji Evropske skupnosti. Z odbitkom stroškov za oceanski prevoz in zavarovanje so se dobile cene na podlagi FOB. Potrebne informacije o teh stroških, ki jih je predložila industrija Skupnosti, so se v odsotnosti katerih koli bolj zanesljivih informacij uporabile pri izračunih.

(d) Primerjava

(24) Za zagotovitev poštene primerjave med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se upoštevale razlike v dejavnikih, za katere je bilo ugotovljeno, da vplivajo na cene in primerljivost cen v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. V zvezi s tem so se opravile prilagoditve za razlike v fazi trgovanja, provizijah, stroških embalaže in stroških notranjega prometa.

(25) Kar zadeva normalno vrednost sta se od cene domače prodaje odštela tehtano povprečje stroška notranjega prometa in strošek embalaže na enoto. Strošek notranjega prometa je vključeval stroške zavarovanja, nakladanja in razkladanja. Zaradi nesodelovanja kitajskih izvoznikov ali proizvajalcev izvoznikov in v odsotnosti bolj zanesljivih informacij, se je od izvozne cene FOB odštel enak znesek za notranji promet in embalažo.

(26) Kar zadeva stroške embalaže je industrija Skupnosti pritožnica Komisiji predložila dokaze, da je bil vsaj del izdelka, izvoženega v Skupnost, spravljen v vreče, medtem ko je bila normalna vrednost določena brez upoštevanja stroškov embalaže. Izvozna cena je bila zato prilagojena navzdol z odbitkom ustreznega zneska za stroške embalaže.

(27) Domača prodaja v Združenih državah Amerike je potekala pretežno s končnimi uporabniki, kitajski izvoz aktivnega oglja v prahu pa je glede na razpoložljive informacije namenjen pretežno trgovcem/distributerjem. Normalna vrednost je bila zato prilagojena za distributerski popust, ki se uporablja na ameriškem domačem trgu.

(28) Poleg tega in glede na dokaze, ki jih je predložila industrija Skupnosti, je skoraj vsa izvozna prodaja potekala prek izvoznih agencij zaradi zahteve po izvoznih dovoljenjih. Zato je bila od izvozne cene odbita 1 % komisijska provizija.

(e) Stopnja dampinga

(29) Narejena je bila primerjava med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno vseh razredov izdelkov za isto fazo trgovanja, to je distributerjev/trgovcev. Primerjava je pokazala obstoj znatne stopnje dampinga pri izvozu aktivnega oglja v prahu v Skupnost v obdobju preiskave. Stopnja dampinga je bila enaka znesku, s katerim je normalna vrednost presegla cene za izvoz v Skupnost. Tehtana povprečna stopnja dampinga je presegla 40 %.

3. Gibanje uvoza v primeru poteka veljavnosti ukrepov

(30) Preučilo se je tudi, kako bi se gibal uvoz aktivnega oglja v prahu, če bi se ukrepom iztekla veljavnost.V ta namen se je preučilo neizkoriščeno proizvodno zmogljivost na Kitajskem, obseg izvoza, domači trg na Kitajskem in kitajsko obnašanje cen v razmerju do drugih tretjih držav. V odsotnosti sodelovanja proizvajalcev izvoznikov so bile uporabljene informacije iz tržnih raziskav, ki jih je predložila industrija Skupnosti.

(a) Proizvodna zmogljivost, domači trg na Kitajskem in obseg izvoza

(31) Informacije, ki jih je imela na razpolago Komisija, so pokazale, da je Kitajska, skupaj z Združenimi državami Amerike, največji proizvajalec in izvoznik aktivnega oglja (zrnatega in v prahu) na svetu. Glede na statistični industrijski popis, ki ga je predložila industrija Skupnosti, je dejanska proizvodnja aktivnega oglja na Kitajskem znašala približno 100000 ton v letu 1998, od tega 40 % ali 40000 ton v prahu. Na podlagi zmogljivosti najpomembnejših kitajskih proizvajalcev, ki predstavljajo 31 % celotne kitajske zmogljivosti, je bila v istem obdobju proizvodna zmogljivost ocenjena na 140000 ton, od tega jih je lahko najmanj polovica, to je 70000 ton, namenjena proizvodnji aktivnega oglja v prahu. Leta 1998 je bila tako na razpolago neizkoriščena zmogljivost približno 30000 ton za proizvodnjo aktivnega oglja v prahu.

(32) Na podlagi razpoložljivih podatkov za predhodna leta, ki so bila vključena v zgoraj navedeni statistični industrijski popis, je bilo ocenjeno, da je letna stopnja rasti porabe, proizvodnje in proizvodne zmogljivosti aktivnega oglja v prahu znašala najmanj 5 %. Na tej podlagi bodo v letu 2003 neizkoriščene zmogljivosti aktivnega oglja v prahu dosegle 36000 ton. Zaradi posebnega položaja na domačem trgu (glej naslednje) bi bila celotna neizkoriščena zmogljivost na razpolago za izvoz.

(33) Poleg tega je bila glede na zgoraj naveden statistični industrijski popis za kitajski domači trg značilna bistveno prekomerna ponudba, ki je povzročila nestabilne cene. Kitajski proizvajalci aktivnega oglja v prahu so se zato začeli vedno bolj obračati k izvoznim trgom, ki so pogosto predstavljali edino možnost za ohranitev proizvodnje. Treba je opozoriti, da na Kitajskem ni bilo izvoznih omejitev (razen izvoznih dovoljenj) za aktivno oglje v prahu. Zaradi položaja na kitajskem domačem trgu, znatnih neizkoriščenih zmogljivosti in posledične potrebe po raziskovanju izvoznih trgov, se je štelo za verjetno, da bi bile izvozne cene nizke in podvržene dampingu.

(34) Glavni izvozni trgi za kitajsko aktivno oglje v prahu so bili jugovzhodna Azija, Republika Koreja, Združene države Amerike in Evropa. Vendar pa bi bila glede na dokaze, ki jih je predložila industrija Skupnosti, dodatna potreba po uvoženem aktivnem oglju v prahu v drugih tretjih državah minimalna in sposobnost absorbiranja nadaljnjega kitajskega izvoza skoraj zanemarljiva. Poleg tega je treba opozoriti, da številni potencialni izvozni trgi v azijski regiji, kot na primer Indija in Indonezija, uporabljajo visoke carinske tarife za aktivno oglje v prahu.

(35) Nasprotno pa bi bil v primeru odprave protidampinške dajatve trg Skupnosti sposoben absorbirati večje količine kitajskega aktivnega oglja v prahu zaradi znatne porabe Skupnosti. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da so kitajski izvozniki še vedno prisotni na trgu Skupnosti prek povezanih uvoznikov, kar pospešuje povečan uvoz in distribucijo aktivnega oglja v prahu.

(36) Kot zadnje, v primeru odprave ukrepov je zelo verjetno, da bodo kitajski proizvajalci povečali izkoriščenost svojih zmogljivosti, saj bi Skupnost postala privlačen izvozni trg.

(b) Obnašanje cen

(37) Analiza obnašanja cen, ki jih kitajski izvozniki uporabljajo za druge tretje države, kot so Združene države Amerike in Japonska, je odkrila, da je bil izvoz aktivnega oglja v prahu v zadevni državi opravljen po zelo nizkih cenah in tako bil predmet dampinga v primerjavi z normalno vrednostjo, določeno v tej preiskavi. Kar zadeva Združene države in glede na dokaze, ki jih je industrija panoga Skupnosti, in informacije, ki jih je predložil sodelujoči proizvajalec v Združenih državah Amerike, bi raven dampinga presegla 40 %, medtem ko bi stopnja dampinga za izvoz na Japonsko znašala več kot 90 %.

(38) Glede na precejšnjo neizkoriščeno zmogljivost, ki je na razpolago za izvoz, in izvozno naravnano kitajsko proizvodnjo aktivnega oglja v prahu, je utemeljeno sklepati, da bi možne stopnje dampinga v Skupnosti dosegle najmanj enako raven kot stopnje na drugih večjih izvoznih trgih kitajskega aktivnega oglja v prahu, če bi protidampinški ukrepi prenehali veljati.

4. Ugotovitve o verjetnosti nadaljevanja dampinga

(39) V obdobju preiskave je uvoz kitajskega aktivnega oglja v prahu presegel de minimis ravni in bil še vedno podvržen dampingu. Ugotovljeno je bilo, da se je damping nadaljeval in da bi se zelo verjetno nadaljeval, če bi se dovolilo, da ukrepi prenehajo veljati. Poleg tega je verjetno, da bo izvoz kitajskega aktivnega oglja v prahu v Skupnost bistveno narasel (in spet dosegel najmanj ravni, ugotovljene v prvem obdobju preiskave) in da bodo cene teh dodatnih uvoznih količin po vsej verjetnosti dosegle znatne ravni dampinga, če bi protidampinški ukrepi prenehali veljati.

E. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(40) Dva proizvajalca Skupnosti, v imenu katerih je bila vložena pritožba, sta sodelovala pri preiskavi. Zadevna proizvajalca sta predstavljala več kot 80 % proizvodnje aktivnega oglja v prahu Skupnosti in zato sestavljata industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

F. POLOŽAJ TRGA SKUPNOSTI

1. Poraba Skupnosti

(41) Resnična poraba aktivnega oglja v prahu Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, informacij iz zahtevka za pregled v zvezi z drugimi proizvajalci Skupnosti in podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti o uvozu aktivnega oglja v prahu.

(42) Na tej podlagi je bila poraba Skupnosti v analiziranem obdobju skoraj stabilna in je znašala nekaj manj kot 40000 ton na leto.

2. Uvoz iz Kitajske

(a) Obseg, tržni delež in cene

(43) Na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti je obseg uvoza iz Kitajske v analiziranem obdobju rahlo narasel, vendar ostal pod 3 % porabe, v predhodni preiskavi pa je bil njegov tržni delež nad 10 %.

(44) V analiziranem obdobju so cene uvoza iz Kitajske narasle za 28 %, predvsem iz dveh razlogov. Prvič, zaradi razvoja menjalnega tečaja evro/dolar, posebej med letoma 1999 in 2000. Drugič, svetovne cene premoga so narasle, kot kažejo informacije iz tržnih raziskav.

Uvoz iz Kitajske | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave |

Obseg (v tonah) | 818 | 647 | 842 | 811 | 993 |

Indeksiran | 100 | 79 | 103 | 99 | 121 |

Cena (EUR/tona) | 832 | 834 | 863 | 1089 | 1067 |

Indeksirana | 100 | 100 | 104 | 131 | 128 |

(b) Cenovno obnašanje uvoza

(45) Celo po uvedbi protidampinške dajatve v letu 1996 so cene aktivnega oglja v prahu po poreklu iz Kitajske ostale nižje od cen industrije Skupnosti. Razlika v primerjavi s cenami industrije Skupnosti je bila v obdobju preiskave 15 %. Ta razlika je bila določena na podlagi povprečnih prodajnih cen (franko tovarna) industrije Skupnosti, kitajskih uvoznih cen, ki jih je predložil Statistični urad Evropskih skupnosti in ki so bile prilagojene za upoštevanje stroškov, ki nastanejo po uvozu, carinskih dajatev in protidampinških dajatev.

3. Gospodarski položaj industrije Skupnosti

(a) Uvodne opombe

(46) Ker je industrija Skupnosti sestavljena iz dveh podjetij, so bile zaradi varovanja zaupnosti informacije o industriji Skupnosti indeksirane, tržni deleži vseh udeležencev na trgu pa zaokroženi.

(b) Proizvodnja, zmogljivost in stopnje izkoriščenosti zmogljivosti

(47) Proizvodnja aktivnega oglja v prahu industrije Skupnosti se je v analiziranem obdobju zmanjšala za 5 % na nekaj čez 30000 ton. Celotna proizvodna zmogljivost industrije Skupnosti je bila od leta 1998 do obdobja preiskave stabilna in je znašala približno 35000 ton, zanjo pa je bila značilna visoka stopnja izkoriščenosti.

(c) Prodaja v Skupnosti in tržni delež

(48) Obseg prodaje industrije Skupnosti se je med letoma 1997 in 1999 zmanjšal za 11 %. Leta 2000 in v obdobju preiskave se je rahlo povečal, vendar ostal 6 % pod ravnjo iz leta 1997. Ker je bila poraba skoraj stabilna, je tržni delež pokazal enake trende kot prodaja. V celoti je v analiziranem obdobju padel za 7 odstotnih točk in v obdobju preiskave dosegel približno 60 %.

Prodaja v tonah | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave |

Indeksirana | 100 | 91 | 89 | 92 | 94 |

(d) Zaloge

(49) V analiziranem obdobju so se zaloge aktivnega oglja v prahu industrije Skupnosti na koncu leta povečale za 15 %, saj se je prodaja zmanjšala, oprema pa je neprenehoma delovala, da bi se izognili zelo visokim stroškom ponovnega vžiga peči.

(e) Prodajne cene v Skupnosti

(50) Povprečne neto prodajne cene industrije Skupnosti so se v analiziranem obdobju povečale za 7 %. V letih 1999 in 2000 so bile cene višje kot v obdobju preiskave.

Cene aktivnega oglja v prahu | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave |

Indeksirane | 100 | 103 | 111 | 110 | 107 |

(f) Donosnost in donosnost naložb

(51) Potem ko je v letu 1993, to je obdobju predhodne preiskave, industrija Skupnosti zabeležila 10 % izgube, je v letu 1997 poslovala z dobičkom. Z izjemo leta 2000, v katerem je bil dobiček zadovoljiv zaradi kombinacije visoke cenovne stopnje in razmeroma nizkih stroškov na enoto, pa stopnja dobička, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti, ni nikoli presegla 6 %. Donosnost naložb je bila v analiziranem obdobju stabilna in pozitivna.

Donosnost | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | Obdobje preiskave |

Indeksirana | 100 | 94 | 85 | 198 | 131 |

(g) Denarni tok

(52) Industrija Skupnosti se je izkazala za sposobno ustvarjati denar v celotnem zadevnem obdobju, s podobnim trendom kot tistim, ki velja za donosnost.

(h) Sposobnost zbiranja kapitala

(53) Industrija Skupnosti pri zbiranju kapitala ali pridobivanju posojil ni v analiziranem obdobju naletela na nobene posebne probleme.

(i) Zaposlenost in plače

(54) V analiziranem obdobju se je zaposlenost v industriji Skupnosti zmanjšala za 9 % na manj kot 350 oseb, celotni stroški dela pa so se povečali za 11 % (okoli 20 % povečanje na zaposlenega).

(j) Naložbe

(55) V analiziranem obdobju je industrija Skupnosti ustvarila trajne naložbe za povečanje svoje produktivnosti in racionalizacijo svojega proizvodnega postopka. Zneski, ki so bili naloženi vsako leto, so bili razmeroma stabilni.

(k) Produktivnost

(56) Produktivnost industrije Skupnosti na podlagi ton, proizvedenih na osebo, ki je zaposlena pri proizvodnji in prodaji aktivnega oglja v prahu, se je v analiziranem obdobju povečala za 7 %.

(l) Obseg dampinga in sanacija po preteklem dampingu

(57) Kar zadeva učinek, ki ga je na položaj industrije Skupnosti imela višina dejanske stopnje dampinga, ugotovljene v obdobju preiskave, je treba opozoriti, da je stopnja, ugotovljena za Kitajsko, znatna. Zaradi obstoja protidampinških ukrepov pa si je industrija Skupnosti lahko opomogla od preteklega dampinga.

4. Izvozna dejavnost industrija Skupnosti

(58) Izvoz aktivnega oglja v prahu industrije Skupnosti se je v obdobju analize nekoliko povečal in predstavlja nekaj več kot tretjino celotne proizvodnje.

5. Obseg in cene uvoza iz drugih tretjih držav

(59) Celoten obseg uvoza aktivnega oglja v prahu iz tretjih držav razen Kitajske se je v analiziranem obdobju zmanjšal s približno 7600 ton v letu 1997 na 5400 ton v obdobju preiskave, kar ustreza 20 % oziroma 15 % tržnemu deležu. Glavni izvozniki v Skupnost so bile Združene države Amerike, Malezija in Indonezija. Medtem ko se je uvoz iz Združenih držav Amerike zmanjšal za polovico, se je uvoz iz slednjih držav povečal s približno 1100 ton v letu 1997 na 1900 ton v obdobju preiskave. Povprečne uvozne cene iz Malezije in Indonezije so bile nižje od cen industrije Skupnosti in so spadale v isti cenovni razred kot cene uvoza po poreklu iz Kitajske.

6. Prodaja drugih proizvajalcev Skupnosti

(60) Drugi proizvajalci aktivnega oglja v prahu Skupnosti so pretežno predelovalci zrnatega aktivnega oglja, za katerega ne veljajo protidampinški ukrepi. V analiziranem obdobju so zadevni predelovalci iz Kitajske začeli uvažati več zrnatega aktivnega oglja, namenjenega za mletje v aktivno oglje v prahu. Tako je njihov tržni delež narasel z 10 % v letu 1997 na več kot 20 % v obdobju preiskave. Ta konkurenca pa vendar ni preprečila industriji Skupnosti, da svoje aktivno oglje v prahu prodaja po ceni, ki je omogočala zmerno donosnost.

7. Ugotovitve

(61) Ukrepi so industriji Skupnosti omogočili ponovno doseganj donosnosti in ublažili cenovni pritisk dampinškega uvoza po poreklu iz Kitajske. Vendar je industrija Skupnosti še naprej izgubljala tržni delež, še posebej ker so drugi proizvajalci Skupnosti začeli prodajati aktivno oglje v prahu, narejeno iz zrnatega aktivnega oglja po poreklu iz Kitajske. Tako kljub zadovoljivemu finančnemu položaju industrije Skupnosti njen tržni položaj ostaja šibek.

G. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(62) Treba je opomniti, da je bilo v uvodni izjavi 39 ugotovljeno, da bi iztek veljave ukrepov verjetno povzročil znatno povečanje dampinškega uvoza iz Kitajske v Skupnost.

(63) Dejansko je verjetno, da bo v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov bistven obseg odpremljen na trg Skupnosti po zelo nizkih cenah, ki znatno nelojalno nižajo cene industrije Skupnosti. Trenutna 15 % cenovna razlika med uvoženim izdelkom in izdelkom proizvodom industrije Skupnosti (glej uvodno izjavo 45) bi lahko presegla 30 % (znesek dajatve glede na sedanje uvozne cene), če bi se dovolil iztek veljavnosti ukrepov. Treba je opozoriti, da je trenutna kitajska izvozna cena v Skupnost (na podlagi klavzule CIF) skladna s kitajskimi izvoznimi cenami v druge tretje države.

(64) Ocenjuje se, da bi lahko bilo takoj, ko preneha veljati dajatev, v Skupnost izvoženo najmanj 10000 ton aktivnega oglja v prahu po poreklu iz Kitajske. To bi predstavljalo več kot četrtino trga Skupnosti. Ker so za zadevno vrsto industrije značilni visoki stalni stroški in v primeru zaustavitve proizvodnje zelo visoki stroški ponovnega vžiga, bi prispetje take količine dampinškega uvoza takoj povzročile hud padec cen na trgu, saj bi industrija Skupnosti najprej poskušala obdržati svoj tržni delež namesto zmanjšati svojo proizvodnjo. To bi nato povsem spodkopalo donosnost industrije Skupnosti in industrija bi spet poslovala z izgubami, podobnimi tistim iz leta 1993. Srednjeročno bi bila industrija Skupnosti potisnjena s trga, saj ni več prostora za znatne dobičke na ravni produktivnosti, ki bi panogi omogočili poslovanje z nižjimi stroški na enoto.

(65) Na zgoraj navedeno je treba gledati v naslednjem kontekstu. Položaj industrije Skupnosti se je nedvomno izboljšal (čeprav je ta panoga še vedno občutljiva). Industrija Skupnosti je na primer v prvem obdobju preiskave zabeležila 10,8 % izgubo, ki se je spremenila v 6 % dobiček. Verjetni vpliv povečanega uvoza po dampinških cenah, določen v predhodnem odstavku, se ravno tako potrdi, če se upoštevajo glavne spremembe, ki so se zgodile na trgu med prvim obdobjem preiskave in sedanjim obdobjem preiskave.

- V času sedanjega obdobja preiskave je bil tržni delež uvoza iz Kitajske bistveno nižji kot v času prvega obdobja preiskave.

- Cenovna razlika med cenami Skupnosti in cenami kitajskega uvoza se je bistveno zmanjšala zaradi obstoja dajatev.

- V času sedanjega obdobja preiskave je bil zabeležen poceni uvoz iz Indonezije in Malezije, vendar so količine vseeno ostale precej pod ravnmi, ki so bile ugotovljene za Kitajsko v prvem obdobju preiskave. Treba je tudi opomniti, da je bil v času prvega obdobja preiskave uvoz iz Malezije že prisoten na trgu Skupnosti.

- Tržni delež proizvajalcev v Skupnosti, ki niso del industrije Skupnosti, se je povečal.

Na tej podlagi je ugotovljeno, da je bila glavna sprememba, ki je pripeljala do izboljšanja položaja industrije Skupnosti, obnovitev enakih konkurenčnih pogojev v razmerju do uvoza aktivnega oglja v prahu iz Kitajske. Zato bi se pozitiven položaj industrije Skupnosti hitro poslabšal, če bi kitajski proizvajalci izvozniki spet imeli možnost, da na trg Skupnosti izvažajo bistveno povečane količine pod ceno.

(66) Na podlagi zgoraj navedenega je ugotovljeno, da bi iztek veljavnosti ukrepov najverjetneje povzročil ponovitev škode.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvodne opombe

(67) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je Komisija preučila, ali bi bilo podaljšanje veljavnih protidampinških ukrepov proti interesom Skupnosti kot celote. Določitev interesa Skupnosti je temeljila na upoštevanju vseh različnih vključenih interesov, to je interesov industrije Skupnosti, drugih proizvajalcev Skupnosti, uvoznikov/trgovcev, uporabnikov in dobaviteljev zadevnega izdelka.

(68) Treba je opomniti, da je bilo v predhodni preiskavi ugotovljeno, da sprejetje ukrepov ne bi bilo proti interesu Skupnosti. Poleg tega je sedanja preiskava pregled, ki tako analizira položaj, za katerega že veljajo protidampinški ukrepi, kar bi omogočilo oceno vseh neupravičenih negativnih vplivov sedanjih protidampinških ukrepov na zadevne stranke.

(69) Na tej podlagi se je preučilo, ali navkljub ugotovitvam o koristnosti ukrepov za industrijo Skupnosti in o verjetnosti ponovitve škodljivega dampinga v primeru izteka ukrepov obstajajo utemeljeni razlogi, ki bi pripeljali do ugotovitve, da v tem primeru ohranitev ukrepov ni v interesu Skupnosti.

2. Interesi industrije Skupnosti

(70) Industrija Skupnosti je dokazala, da je strukturno funkcionalna industrija, ki se je sposobna prilagajati spremenljivim razmeram na trgu. To sta potrdila predvsem pozitiven razvoj njenega položaja v času, ko je bila po uvedbi protidampinških ukrepov na uvoz po poreklu iz Kitajske obnovljena učinkovita konkurenca, in naložbe industrije za posodobitev lastnih proizvodnih zmogljivosti. Vendar se lahko sklepa, da bi iztek veljavnosti protidampinških ukrepov po vsej verjetnosti povzročil hudo poslabšanje njenega položaja.

3. Interesi drugih proizvajalcev

(71) Ob upoštevanju verjetnih količin in cen kitajskega aktivnega oglja v prahu, ki bi bilo po vsej verjetnosti izvoženo v Skupnost v primeru poteka veljavnosti ukrepov, bi se poslabšala tudi tržni delež in gospodarski položaj drugih proizvajalcev aktivnega oglja v prahu, vključno z ogljem iz zrnatega aktivnega oglja po poreklu iz Kitajske.

4. Interesi nepovezanih uvoznikov/trgovcev

(72) Komisija je razposlala vprašalnike 26 nepovezanim uvoznikom/trgovcem. Prejela ni nobenega odgovora.

(73) V teh okoliščinah je bilo ugotovljeno, da podaljšanje ukrepov ne bi vplivalo na nepovezane uvoznike/trgovce.

5. Interesi uporabnikov

(74) Komisija je razposlala vprašalnike 42 uporabnikom. Prejela je dva nepopolna odgovora, iz katerih je bilo razvidno, da je imelo aktivno oglje v prahu le majhen vpliv na stroške (manj kot 0,1 %).

6. Interes dobaviteljev

(75) Komisija je razposlala vprašalnike 11 dobaviteljem, ki proizvajalcem aktivnega oglja v prahu dostavljajo surovine, prejela pa je le dva odgovora. Odgovori so se strinjali z ohranitvijo ukrepov, saj bi to pomenilo nadaljnjo zagotovljeno prodajo v Skupnosti.

7. Ugotovitve

(76) Zaradi zgoraj navedenega je ugotovljeno, da na podlagi interesa Skupnosti ne obstajajo utemeljeni razlogi proti podaljšanju protidampinških ukrepov.

I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(77) Vse stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih se namerava priporočiti ohranitev obstoječih ukrepov. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za podajo stališč. Komisija ni prejela nobenih pripomb.

(78) Iz zgoraj navedenega sledi, kot določa člen 11(2) osnovne uredbe, da je treba ohraniti protidampinške ukrepe, ki se uporabljajo pri uvozu aktivnega oglja v prahu po poreklu iz Kitajske in jih je uvedla Uredba (ES) št. 1006/96 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev pri uvozu aktivnega oglja v prahu, ki spada pod oznako KN ex 3802 1000 (koda TARIC 38021000*20) in je po poreklu iz Ljudske republike Kitajske.

2. Znesek dokončne protidampinške dajatve je EUR 323 na tono (neto teža).

Člen 2

Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 10. junija 2002

Za Svet

Predsednik

J. Piqué I Camps

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 134, 5.6.1996, str. 20.

[3] UL C 349, 6.12.2000, str. 5.

[4] Obvestilo o začetku postopka: UL C 163, 6.6.2001, str. 7.

[5] Člen 5(7) in člen 9(3).

--------------------------------------------------