Direktiva Komisije 2002/77/ES

z dne 16. septembra 2002

o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 86(3) Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Komisije 90/388/EGS z dne 28. junija 1990 o konkurenci na trgih za telekomunikacijske storitve [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/64/ES [2], se je nekajkrat bistveno spremenila. Ker so potrebne še nadaljnje spremembe, jo je treba zaradi jasnosti oblikovati na novo.

(2) Člen 86 Pogodbe pooblašča Komisijo za nalogo, da v primeru javnih podjetij in podjetij, ki uživajo posebne ali izključne pravice zagotovi, da države članice izpolnjujejo njihove obveznosti po pravu Skupnosti. Komisija lahko po členu 86(3) določi in razjasni obveznosti, ki izhajajo iz navedenega člena, ter v tem okviru določi potrebne pogoje, da Komisiji omogoči učinkovito opravljanje dolžnosti nadzora, ki je Komisiji naložen z navedenim odstavkom.

(3) Direktiva 90/388/EGS je od držav članic zahtevala, da ukinejo posebne in izključne pravice za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev, prvotno za storitve, ki ne vključujejo govorne telefonije, satelitskih storitev in mobilnih radiokomunikacij, potem pa je postopno uvedla popolno konkurenco na trgu telekomunikacij.

(4) Evropski parlament in Svet sta po členu 95 Pogodbe sprejela tudi številne druge direktive na tem področju, katerih cilj je predvsem vzpostaviti notranji trg za telekomunikacijske storitve z uvedbo zagotavljanja odprtosti omrežij ter zagotavljanjem univerzalne storitve v okolju odprtih in konkurenčnih trgov. Te direktive bi bilo treba razveljaviti s 25. julijem 2003, ko začne veljati nov ureditveni okvir za elektronska komunikacijska omrežja in storitve.

(5) Novi ureditveni okvir za elektronske komunikacije sestavljajo ena splošna direktiva, Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnih ureditvenih okvirih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (Okvirna Direktiva) [3] ter štiri posebne direktive: Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvah elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (Direktiva o odobritvi) [4], Direktiva 2002/19/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o dostopu in medsebojnem povezovanju elektronskih komunikacijskih omrežij ter s tem povezanih objektov (Direktiva o dostopu) [5], Direktiva 2002/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami (Direktiva o univerzalni storitvi) [6] ter Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) [7].

(6) Z vidika razvojnih sprememb, ki so zaznamovale proces liberalizacije in postopno odpiranje telekomunikacijskih trgov v Evropi od leta 1990, bi bilo treba nekatere opredelitve pojmov, uporabljene v Direktivi 90/388/EGS in v aktih, ki jo spreminjajo, prilagoditi, tako da bi odražale najnovejši tehnološki razvoj na področju telekomunikacij, ali nadomestiti, tako da bi upoštevale pojav zbliževanja, ki zadnjih nekaj let oblikuje industrijo informacijske tehnologije, medijev in telekomunikacij. Besedilo nekaterih določb je treba po možnosti razjasniti, da bi olajšali njihovo uporabo, po potrebi ob upoštevanju ustreznih direktiv, sprejetih po členu 95 Pogodbe, in izkušenj, pridobljenih z izvajanjem Direktive 90/388/EGS, kakor je bila spremenjena.

(7) Ta direktiva se nanaša na "elektronske komunikacijske storitve" in "elektronska komunikacijska omrežja" in ne na pred tem uporabljana izraza "telekomunikacijske storitve" in "telekomunikacijska omrežja". Ti novi opredelitvi sta nujno potrebni, da bi lahko upoštevali pojav zbliževanja z združitvijo vseh elektronskih komunikacijskih storitev in/ali omrežij, ki uporabljajo žični, radijski, optični ali drugačni elektromagnetni prenos signalov (npr. fiksna, kabelska televizijska, satelitska omrežja), v eno opredelitev. Zato bi morala biti prenos in oddajanje radijskih in televizijskih programov priznana kot elektronska komunikacijska storitev, omrežja, ki se uporabljajo za tak prenos in oddajanje, pa bi prav tako morala biti priznana kot elektronska komunikacijska omrežja. Poleg tega je treba razjasniti, da nova opredelitev elektronskih komunikacijskih omrežij zajema tudi omrežja iz optičnih vlaken, ki tretjim strankam omogočajo prenos signalov z uporabo lastne opreme za komutacijo in usmerjanje.

(8) V tem smislu je treba razjasniti, da morajo države članice ukiniti (če tega niso že storile) izključne in posebne pravice do zagotavljanja vseh elektronskih komunikacijskih omrežij, ne le tistih, ki zagotavljajo elektronske komunikacijske storitve, ter poskrbeti, da bodo podjetja imela pravico do zagotavljanja takih storitev brez poseganja v določbe direktiv 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES. Opredelitev elektronskih komunikacijskih omrežij bi morala hkrati pomeniti, da državam članicam ni dovoljeno omejevati pravice operaterja do vzpostavljanja, širjenja in/ali zagotavljanja kabelskega omrežja iz razloga, da bi se tako omrežje lahko uporabljalo za prenos radijskih in televizijskih programov. Zlasti so posebne ali izključne pravice, ki obsegajo omejevanje uporabe elektronskih komunikacijskih omrežij za prenos in razširjanje televizijskih signalov, v nasprotju s členom 86(1), v povezavi s členom 43 (pravica do ustanavljanja), in/ali členom 82(b) Pogodbe ES, če je njihov učinek tak, da prevladujočemu podjetju dovoljujejo omejevanje "proizvodnje, trgov ali tehničnega razvoja na škodo potrošnikov". Vendar pa to ne posega v posebna pravila, ki urejajo razširjanje audiovizualnih programov, namenjenih javnosti, in so jih države članice sprejele v skladu s pravom Skupnosti, zlasti v skladu z Direktivo Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 [8] o uskladitvi nekaterih zakonov ali drugih predpisov v državah članicah o opravljanju dejavnosti televizijskega oddajanja, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta [9].

(9) Po načelu sorazmernosti države članice ne bi smele več pogojevati zagotavljanja elektronskih komunikacijskih storitev in vzpostavljanja ter zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij z režimom podeljevanja licenc, ampak s splošnim režimom izdajanja dovoljenj. To zahteva tudi Direktiva 2002/20/ES, v skladu s katero bi morali elektronske komunikacijske storitve ali omrežja zagotavljati na podlagi splošnega dovoljenja in ne na podlagi licence. Oškodovana stranka bi morala imeti pravico do izpodbijanja odločitve, ki ji preprečuje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, pred neodvisnim forumom in v končnem pred pravosodnim organom. Temeljno načelo prava Skupnosti je, da je posameznik upravičen do učinkovitega sodnega varstva, kadarkoli ukrep države krši pravice, ki so mu podeljene z določbami Direktive.

(10) Organi oblasti lahko izvršujejo prevladujoč vpliv na obnašanje javnih podjetij, bodisi na podlagi pravil, ki veljajo za podjetje, bodisi zaradi načina porazdelitve lastniških deležev. Zato bi tam, kjer države članice nadzirajo vertikalno integrirane operaterje omrežij, ki upravljajo omrežja, vzpostavljena na podlagi posebnih ali izključnih pravic, te države članice, da bi se izognile možnim kršitvam pravil Pogodbe o konkurenci, morale zagotoviti, da ti operaterji, če uživajo prevladujoč položaj na upoštevnem trgu, ne diskriminirajo drugih v korist svojih dejavnosti. Iz tega sledi, da bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za preprečitev kakršne koli diskriminacije med takimi vertikalno integriranimi operaterji in njihovimi konkurenti.

(11) Ta direktiva bi morala razjasniti tudi načelo, ki izhaja iz Direktive Komisije 96/2/ES z dne 16. januarja 1996 o spremembi Direktive 90/388/ES glede mobilnih in osebnih komunikacij [10], z določitvijo, da naj države članice ne podeljujejo izključnih ali posebnih pravic do uporabe radijskih frekvenc ter da bi morale pravice do frekvenc dodeljevati v skladu z objektivnimi, nediskriminatornimi in preglednimi postopki. To ne bi smelo posegati v posebna merila in postopke, sprejete v državah članicah, na podlagi katerih se te pravice podeljujejo ponudnikom vsebin radijskih ali televizijskih storitev, za varstvo ciljev splošnega interesa v skladu s pravom Skupnosti.

(12) Vsak nacionalni načrt po Direktivi 2002/22/ES, namenjen delitvi neto stroškov za zagotavljanje obveznosti univerzalne storitve, temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih ter je v skladu z načeli sorazmernosti in najmanjšim izkrivljanjem trga. Najmanjše izkrivljanje trga pomeni, da bi morali prispevke povrniti na način, ki v največji možni meri zmanjšuje učinek finančnega bremena, ki pade na končne uporabnike, na primer s čim širšo porazdelitvijo prispevkov.

(13) Če pravice in obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij o ustanavljanju mednarodnih satelitskih organizacij, niso združljive s pravili Pogodbe o konkurenci, bi morale države članice v skladu s členom 307 Pogodbe ES narediti vse ustrezne korake za odpravo takih nezdružljivosti. Ta direktiva bi morala razjasniti to obveznost, ker je člen 3 Direktive 94/46/ES [11] od držav članic zahteval le, da "Komisiji sporočijo" informacije, ki jih imajo o takih nezdružljivostih. Člen 11 te direktive bi moral razjasniti obveznost držav članic, da odpravijo kakršne koli omejitve, ki bi še lahko veljale zaradi teh mednarodnih konvencij.

(14) Ta direktiva bi morala ohraniti obveznost, naloženo državam članicam z Direktivo 1999/64/ES, s čimer bi zagotovili, da prevladujoči ponudniki elektronskih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih telefonskih storitev upravljajo njihovo javno elektronsko komunikacijsko omrežje in kabelsko televizijsko omrežje v okviru ločenih pravnih subjektov.

(15) Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov, določenih v del B Priloge I, v katerih se morajo države članice uskladiti s prejšnjimi direktivami.

(16) Države članice bi morale dati Komisiji na voljo vse potrebne informacije, ki dokazujejo, da obstoječa nacionalna zakonodaja pri izvajanju odraža razjasnitve, predvidene v tej direktivi, v zvezi z direktivami 90/388/ES, 94/46/ES, 95/51/ES [12], 96/2/EC, 96/19/ES [13] in 1999/64/ES.

(17) Z vidika zgoraj navedenega bi bilo treba Direktivo 90/388/ES razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. "elektronsko komunikacijsko omrežje" pomeni sisteme za prenos in po potrebi opremo za komutacijo ali usmerjanje ter druge vire, ki omogočajo prenos signalov po žici, radijskih valovih, optičnih vlaknih ali z drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi prizemnimi omrežji ter električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenašanje signalov, omrežji za radijsko in televizijsko oddajanje in omrežji kabelske televizije, ne glede na vrsto informacij, ki jih prenašajo;

2. "javno komunikacijsko omrežje" pomeni elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje javnih elektronskih komunikacijskih storitev;

3. "elektronske komunikacijske storitve" pomenijo storitev, običajno zagotovljeno proti plačilu, ki jo v celoti ali pretežno tvori prenašanje signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih, vključno s telekomunikacijskimi storitvami in storitvami prenosa v omrežjih, namenjenih oddajanju, ki pa izključujejo storitve zagotavljanja ali izvajanja uredniškega nadzora nad vsebino, ki se prenaša z uporabo elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev; ne vključuje storitev informacijske družbe, kakor jih opredeljuje člen 1 Direktive 98/34/ES, ki v celoti ali pretežno ne tvorijo prenašanja signalov po elektronskih komunikacijskih omrežjih;

4. "javno dostopne elektronske komunikacijske storitve" pomenijo elektronske komunikacijske storitve, ki so na voljo javnosti;

5. "izključne pravice" pomenijo pravice, ki jih država članica podeli enemu podjetju z zakonom ali drugim predpisom, s katerim mu je pridržana izključna pravica do zagotavljanja elektronske komunikacijske storitve ali do opravljanja elektronske komunikacijske dejavnosti na danem geografskem območju;

6. "posebne pravice" pomenijo pravice, ki jih država članica podeli omejenemu številu podjetij z zakonom ali drugim predpisom na danem geografskem območju:

(a) število takih podjetij, ki jim je izdano dovoljenje za zagotavljanje elektronske komunikacijske storitve ali za opravljanje dejavnosti elektronskih komunikacij brez spoštovanja objektivnih, sorazmernih in nediskriminatornih meril, določi ali omeji na dve ali več; ali

(b) podjetjem drugače kakor po teh merilih podeli pravne ali ureditvene prednosti, ki bistveno vplivajo na zmožnost katerega koli drugega podjetja, da bi zagotavljalo enako elektronsko komunikacijsko storitev ali opravljalo enako elektronsko komunikacijsko dejavnost na istem geografskem območju pod bistveno enakovrednimi pogoji;

7. "satelitsko omrežje s prizemnimi postajami" pomeni konfiguracijo dveh ali več prizemnih postaj, ki jih povezuje satelit;

8. "kabelsko televizijsko omrežje" je vsaka večinoma na žičnih vodih zasnovana infrastruktura, vzpostavljena predvsem za dobavo ali razširjanje radijskega ali televizijskega oddajanja javnosti.

Člen 2

Izključne ali posebne pravice za elektronska komunikacijska omrežja in elektronske komunikacijske storitve

1. Države članice ne smejo podeliti ali ohraniti v veljavi izključnih ali posebnih pravic za vzpostavitev in/ali zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali za zagotavljanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev.

2. Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da se zagotovi upravičenost katerega koli podjetja do opravljanja elektronskih komunikacijskih storitev ali vzpostavljanja, širjenja ali zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij.

3. Države članice zagotovijo, da ne bodo naložile ali ohranjale omejitev pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev po elektronskih komunikacijskih omrežjih, ki so jih vzpostavili ponudniki elektronskih komunikacijskih storitev, po infrastrukturah, ki so jih zagotovile tretje stranke, ali s skupno uporabo omrežij, drugih objektov ali lokacij brez poseganja v določbe Direktiv 2002/19/ES, 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES.

4. Države članice zagotovijo, da splošno dovoljenje, ki se izda podjetju za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali za vzpostavitev in/ali zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij, pa tudi z njim povezani skupaj z nanj vezanimi pogoji,, temeljijo na objektivnih, nediskriminatornih, sorazmernih in preglednih merilih.

5. Vse odločitve, sprejete na podlagi člena 3(1) Direktive 2002/20/ES, ki podjetju preprečujejo zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, so obrazložene.

Vsaka oškodovana stranka bi morala imeti možnost do izpodbijanja take odločitve pred forumom, ki je neodvisen od vpletenih strank, in v končnem pred pravosodnim organom.

Člen 3

Vertikalno integrirana javna podjetja

Poleg zahtev iz členu 2(2) in brez poseganja v člen 14 Direktive 2002/21/ES države članice zagotovijo, da vertikalno integrirana javna podjetja, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in imajo prevladujoč položaj, ne delujejo diskriminatorno v korist njihovih lastnih dejavnosti.

Člen 4

Pravice do uporabe frekvenc

Brez poseganja v posebna merila in postopke, sprejete v državah članicah za podeljevanje pravic do uporabe radijskih frekvenc ponudnikom vsebin radijskih ali televizijskih storitev, za varstvo ciljev splošnega interesa v skladu s pravom Skupnosti:

1. Države članice ne smejo podeliti izključnih ali posebnih pravic do uporabe radijskih frekvenc za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev.

2. Dodeljevanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve temelji na objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih merilih.

Člen 5

Imeniške storitve

Države članice zagotovijo, da se vse izključne in/ali posebne pravice v zvezi z vzpostavljanjem in zagotavljanjem imeniških storitev na njihovem ozemlju, vključno z objavljanjem imenikov in storitvami z informacijami o naročnikih, ukinejo.

Člen 6

Obveznosti univerzalne storitve

1. Vsak nacionalni načrt po Direktivi 2002/22/ES, katerega namen je delitev neto stroškov za zagotavljanje obveznosti univerzalne storitve, temelji na objektivnih, preglednih in nediskriminatornih merilih ter je v skladu z načelom sorazmernosti in načelom najmanjšega izkrivljanja trga. Kadar je obveznost univerzalne storitve v celoti ali delno naložena javnemu podjetju, ki zagotavlja elektronske komunikacijske storitve, se to zlasti upošteva pri izračunu kakršnega koli prispevka k neto stroškom obveznosti univerzalne storitve.

2. Države članice predložijo Komisiji vsak tak načrt iz odstavka 1.

Člen 7

Sateliti

1. Države članice zagotovijo, da se vsaka pravna prepoved ali omejitev ponudbe glede zmogljivosti v vesoljskem segmentu kateremu koli pooblaščenemu operaterju satelitskega omrežja s prizemnimi postajami ukine, na svojem ozemlju pa pooblastijo katerega koli dobavitelja vesoljskega segmenta za preverjanje, da je satelitsko omrežje s prizemnimi postajami za uporabo v povezavi z vesoljskim segmentom zadevnega dobavitelja v skladu z objavljenimi pogoji za dostop do zmogljivosti vesoljskega segmenta te osebe.

2. Države članice, ki so pogodbenice mednarodnih konvencij o ustanavljanju mednarodnih satelitskih organizacij, storijo vse potrebno, da se morebitne nezdružljivosti takih konvencij s pravili Pogodbe ES o konkurenci, odpravijo.

Člen 8

Kabelska televizijska omrežja

1. Vsaka država članica zagotovi, da nobeno podjetje, ki je ponudnik javnih elektronskih komunikacijskih omrežij, ne upravlja svojega kabelskega televizijskega omrežja v okviru istega pravnega subjekta, kakor ga uporablja za svoje drugo javno elektronsko komunikacijsko omrežje, kadar tako podjetje:

(a) nadzira zadevna država članica ali uživa posebne pravice; in

(b) ima prevladujoč položaj na znatnem delu skupnega trga pri zagotavljanju javnih elektronskih komunikacijskih omrežij in javno dostopnih telefonskih storitev; in

(c) upravlja kabelsko televizijsko omrežje, ki je bilo vzpostavljeno na podlagi posebnih ali izključnih pravic na istem geografskem območju.

2. Šteje se, da je izraz "javno dostopne telefonske storitve" sopomenka izrazu "javne storitve govorne telefonije", navedenemu v členu 1 Direktive 1999/64/ES.

3. Države članice, ki menijo, da je konkurenca pri zagotavljanju infrastrukture krajevnih zank in storitev na njihovem ozemlju zadostna, o tem seznanijo Komisijo.

Take informacije vključujejo podroben opis strukture trga. Informacije so na voljo vsaki zainteresirani stranki na zahtevo, pri čemer se upošteva pravno utemeljen interes podjetij za varstvo njihovih poslovnih skrivnosti.

4. Komisija v razumnem roku, potem ko sliši pripombe zadevnih strank, odloči, ali obveznost pravne ločenosti v zadevni državi članici lahko preneha.

5. Komisija preveri uporabo tega člena najpozneje do 31. decembra 2004.

Člen 9

Države članice predložijo Komisiji informacije, ki Komisija omogočajo potrditev, da so bile določbe te direktive izpolnjene, najpozneje do 24. julija 2003.

Člen 10

Razveljavitev

Direktiva 90/388/ES, kakor jo spreminjajo direktive, naštete v delu A Priloge I, se razveljavi s 25. julijem 2003, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prevzem iz dela B Priloge I.

Sklicevanja na razveljavljene direktive se razlagajo kot sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s tabelo ujemanja v Prilogi II.

Člen 11

Ta direktiva začne veljati 20. dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 12

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. septembra 2002

Za Komisijo

Mario Monti

Član Komisije

[1] UL L 192, 24.7.1990, str. 10.

[2] UL L 175, 10.7.1999, str. 39.

[3] UL L 108, 24.4.2002, str. 33.

[4] UL L 108, 24.4.2002, str. 21.

[5] UL L 108, 24.4.2002, str. 7.

[6] UL L 108, 24.4.2002, str. 51.

[7] UL L 201, 31.7.2002, str. 37.

[8] UL L 298, 17.10.1989, str. 23.

[9] UL L 202, 30.7.1997, str. 60.

[10] UL L 20, 26.1.1996, str. 59.

[11] UL L 268, 19.10.1994, str. 15.

[12] UL L 256, 26.10.1995, str. 49.

[13] UL L 74, 22.3.1996, str. 13.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DEL A

Seznam direktiv, ki se razveljavijo

Direktiva 90/388/EGS (UL L 192, 24.7.1990, str. 10)

Člena 2 in 3 Direktive 94/46/ES (UL L 268, 19.1.1994, str. 15)

Direktiva 95/51/ES (UL L 256, 26.10.1995, str. 49)

Direktiva 96/2/ES (UL L 20, 26.1.1996, str. 59)

Direktiva 96/19/ES (UL L 74, 22.3.1996, str. 13)

Direktiva 1999/64/ES (UL L 175, 10.7.1999, str. 39)

DEL B

Datumi prevzema za zgoraj navedene direktive

Direktiva 90/388/EGS: datum prevzema: | 31. december 1990 |

Direktiva 94/46/ES: datum prevzema: | 8. avgust 1995 |

Direktiva 95/51/ES: datum prevzema: | 1. oktober 1996 |

Direktiva 96/2/ES: datum prevzema: | 15. november 1996 |

Direktiva 96/19/ES: datum prevzema: | 11. januar 1997 |

Direktiva 1999/64/ES: datum prevzema: | 30. april 2000 |

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Tabela ujemanja

Ta direktiva | Direktiva 90/388/EGS |

Člen 1 (Opredelitve pojmov) | Člen 1 |

Člen 2 (Ukinitev izključnih/posebnih pravic) | Člen 2 |

Člen 3 (ertikalno integrirana javna podjetja) | Člen 3(a)(ii) |

Člen 4 (Pravice do uporabe radijskih frekvenc) | Člen 3(b) |

Člen 5 (Imeniške storitve) | Člen (b) |

Člen 6 (Obveznost univerzalne storitve) | Člen 4(c) |

Člen 7 (Sateliti) | Člen 3 Direktive 94/46/ES |

Člen 8 (Kabelska omrežja) | Člen 9 |

--------------------------------------------------