Direktiva Sveta 2002/38/ES

z dne 7. maja 2002

o spremembah in začasnih spremembah Direktive 77/388/EGS glede ureditve davka na dodano vrednost, ki se uporablja za storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter za določene elektronsko opravljene storitve

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Trenutno veljavni predpisi glede DDV na storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter na elektronsko opravljane storitve po členu 9 Šeste Direktive Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero [4], ne zadostujejo za obdavčevanje tovrstnih storitev, ki se uporabljajo znotraj Skupnosti in za preprečevanje izkrivljanj konkurence na tem področju.

(2) V interesu pravilnega delovanja notranjega trga bi bilo treba takšna izkrivljanja odpraviti in uvesti nove usklajene predpise za to vrsto dejavnosti. Sprejeti bi bilo treba ukrepe, s katerimi se zlasti zagotovi, da se tovrstne storitve obdavčijo v Skupnosti, če se opravijo proti plačilu in za stranke s sedežem v Skupnosti, in da se ne obdavčijo, če se uporabljajo zunaj Skupnosti.

(3) V ta namen bi morale biti storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljane storitve, ki se opravijo iz tretjih držav za osebe s sedežem v Skupnosti ali iz Skupnosti za prejemnike s sedežem v tretjih državah, obdavčene na kraju prejemnika storitev.

(4) Za opredelitev elektronsko opravljanih storitev bi bilo treba primere takšnih storitev vključiti v prilogo k tej direktivi.

(5) Da bi gospodarskim subjektom, ki ponujajo elektronsko opravljane storitve in ki znotraj Skupnosti nimajo sedeža niti jim ni treba biti tam identificirani za davčne namene, olajšali izpolnjevanje davčnih obveznosti, bi bilo treba vzpostaviti posebno ureditev. V okviru te ureditve se gospodarski subjekt, ki za osebe, ki niso davčni zavezanci znotraj Skupnosti, opravlja tovrstne storitve na elektronski način, lahko odloči za identifikacijo v eni sami državi članici, če za davčne namene znotraj Skupnosti ni identificiran na kak drug način.

(6) Gospodarski subjekt, ki nima sedeža v Skupnosti in ki želi koristiti posebno ureditev, bi moral upoštevati zahteve te ureditve in zadevne obstoječe predpise države članice, v kateri se storitve uporabljajo.

(7) Država članica identifikacije, mora pod določenimi pogoji biti sposobna, da gospodarski subjekt, ki znotraj Skupnosti nima sedeža, izključi iz posebne ureditve.

(8) Kadar se gospodarski subjekt, ki nima sedeža v Skupnosti, odloči za posebno ureditev, mu mora ves vstopni davek na dodano vrednost, ki ga je plačal v zvezi z blagom in storitvami, uporabljenimi za namene obdavčenih dejavnosti, zajetih v posebni ureditvi, povrniti tista država članica, v kateri je bil vstopni davek plačan, in sicer v skladu z ureditvijo trinajste Direktive Sveta 86/560/EGS z dne 17. novembra 1986 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih — ureditev vračil davka na dodano vrednost davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža na ozemlju Skupnosti [5]. Neobvezne omejitve glede vračil iz člena 2(2) in (3) in člena 4(2) iste direktive se ne bi smele uporabljati.

(9) Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji dopustijo predložitev prijav in obračunov na elektronski način, uporabo elektronskega načina pa lahko tudi predpišejo.

(10) Določbe v zvezi z uvedbo elektronskih obračunov davka in prijav bi morale veljati za stalno. Zaželeno je, da vse ostale določbe sprejmejo za začasno obdobje treh let, ki se ga iz praktičnih razlogov lahko podaljša, v vsakem primeru pa jih je treba na podlagi izkušenj ponovno preveriti v treh letih po 1. juliju 2003.

(11) Direktivo 77/388/EGS je zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 77/388/EGS se začasno spremeni na naslednji način:

1. v členu 9:

(a) v odstavku 2(e) se končna pika nadomesti z vejico in vstavijo se naslednje alinee:

"— storitve radijskega in televizijskega oddajanja,

— elektronsko opravljane storitve, med drugim storitve, navedene v Prilogi L."

(b) v odstavek 2 se vstavi naslednja točka:

"(f) za kraj, kjer so opravljene storitve iz zadnje alinee pododstavka (e) za osebe, ki niso davčni zavezanci in katerih sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče je v državi članici, se šteje kraj, kjer je sedež osebe, ki ni davčni zavezanec, ali njeno stalno oziroma običajno prebivališče, če storitve opravlja davčni zavezanec, katerega sedež dejavnosti ali stalna poslovna enota, iz katere opravlja storitev, je zunaj Skupnosti, ali katerega stalno oziroma običajno prebivališče je zunaj Skupnosti, kadar takšnega kraja dejavnost ali takšne poslovne enote ni."

(c) v odstavku 3 se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:

"3. Da bi se države članice izognile dvojnemu obdavčevanju, neobdavčevanju ali izkrivljanju konkurence, lahko pri storitvah iz odstavka 2(e), razen pri storitvah iz zadnje alinee, kolikor se opravljajo za osebe, ki niso davčni zavezanci, ter pri dajanju prevoznih sredstev v najem, upoštevajo:"

(d) odstavek 4 se spremeni:

"4. V primeru telekomunikacijskih storitev ter storitev radijskega in televizijskega oddajanja iz odstavka 2(e), ki jih davčni zavezanec, katerega sedež dejavnosti ali stalna poslovna enota, iz katere opravlja storitev, je zunaj Skupnosti, ali katerega stalno oziroma običajno prebivališče je zunaj Skupnosti, kadar takšnega kraja dejavnosti ali takšne poslovne enote ni, opravlja za osebe, ki niso davčni zavezanci in katerih sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče je v državi članici, uporabljajo države članice odstavek 3(b)."

2. V člen 12(3)(a) se vstavi naslednji četrti pododstavek:

"Tretji pododstavek se ne uporablja za storitve iz zadnje alinee člena 9(2)(e)."

3. Vstavi se naslednji člen:

"Člen 26c

Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in ki opravljajo elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci

A. Opredelitev

Za namene tega člena in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a) "davčni zavezanec, ki nima sedeža" pomeni davčnega zavezanca, ki na ozemlju Skupnosti nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote in ki se tudi drugače ni dolžan identificirati za davčne namene po členu 22;

(b) "elektronske storitve" in "elektronsko opravljane storitve" pomenijo storitve iz zadnje alinee člena 9(2)(e);

(c) "država članica identifikacije" pomeni državo članico, ki jo davčni zavezanec, ki nima sedeža izbere, da v njej prijavi začetek svoje dejavnosti kot davčni zavezanec na ozemlju Skupnosti v skladu z določbami tega člena;

(d) "država članica, potrošnje" pomeni državo članico, v kateri se v skladu s členom 9(2)(f) šteje, da so opravljene elektronske storitve;

(e) "obračun davka na dodano vrednost" pomeni poročilo, ki vsebuje podatke, potrebne za ugotavljanje zneska davka, za katerega je nastala obveznost obračuna v posamezni državi članici;

B. Posebna ureditev za elektronsko opravljane storitve

1. Države članice davčnemu zavezancu, ki nima sedeža in ki opravlja elektronske storitve za osebo, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče v državi članici, dovoli uporabo posebne ureditve v skladu z določbami, navedenimi v nadaljevanju. Posebna ureditev se uporablja za vse tovrstne storitve v Skupnosti.

2. Davčni zavezanec, ki nima sedeža, državi članici za identifikacijo, prijavi začetek ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec ali spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do posebne ureditve. Takšno prijavo se predloži v elektronski obliki.

Podatki, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža, ob začetku svojih obdavčljivih dejavnosti posreduje državi članici za identifikacijo, vsebujejo naslednje podrobnosti za identifikacijo: ime, poštni naslov, elektronske naslove, vključno s spletnimi stranmi, nacionalno davčno številko, če obstaja, in izjavo, da oseba znotraj Skupnosti ni identificirana za namene davka na dodano vrednost. Davčni zavezanec, ki nima sedeža, uradno obvesti državo članico za identifikacijo o morebitnih spremembah v zvezi s posredovanimi podatki.

3. Država članica za identifikacijo identificira davčnega zavezanca, ki nima sedeža, na podlagi individualne številke. Na podlagi podatkov, ki se uporabljajo za identifikacijo, lahko države članice potrošnje vodijo lastne identifikacijske sisteme.

Država članica za identifikacijo, davčnega zavezanca, ki nima sedeža, uradno obvesti na elektronski način o identifikacijski številki, ki mu je bila dodeljena.

4. Država članica za identifikacijo, davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti, izključi iz identifikacijskega registra, če:

(a) uradno obvesti, da ne opravlja več elektronskih storitev, ali

(b) se lahko kako drugače sklepa, da so se njegove obdavčljive dejavnosti končale, ali

(c) potrebnih zahtev, da lahko uporablja posebno ureditev, ne izpolnjuje več, ali

(d) neprenehoma krši pravila posebne ureditve.

5. Davčni zavezanec, ki nima sedeža, na elektronski način predloži državi članici za identifikacijo, obračun davka na dodano vrednost za vsako koledarsko četrtletje, ne glede na to, ali so bile elektronske storitve opravljene ali ne. Obračun se predloži v 20 dneh po poteku zadevnega poročevalnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.

V obračunu davka na dodano vrednost se navedejo identifikacijska številka ter za vsako državo članico potrošnje v kateri je nastala obveznost za plačilo davka, skupno vrednost opravljenih elektronskih storitev v poročevalnem obdobju brez davka na dodano vrednost ter skupen znesek pripadajočega davka. Navedejo se tudi uporabljene davčne stopnje ter celoten dolgovan davek.

6. V obračunu davka na dodano vrednost se zneski navedejo v evrih. Države članice, ki niso uvedle evra, lahko predpišejo, da se obračun davka izvede v njihovih nacionalnih valutah. Če so bile storitve zaračunane v drugih valutah, se pri izpolnjevanju obračuna davka na dodano vrednost uporabi menjalni tečaj zadnjega dne poročevalnega obdobja. Menjava se izvede na podlagi menjalnih tečajev, ki jih Evropska centralna banka objavi za zadevni dan, ali, če na ta dan ni objave, za naslednji dan objave.

7. Davčni zavezanec, ki nima sedeža, plača davek na dodano vrednost pri predložitvi obračuna. Plačilo se izvrši na bančni račun, izražen v evrih, ki ga določi država članica za identifikacijo. Države članice, ki niso uvedle evra, lahko predpišejo, da se plačilo izvede na bančni račun, izražen v njihovi nacionalni valuti.

8. Ne glede na člen 1(1) Direktive 86/560/EGS se davčnemu zavezancu, ki nima sedeža in ki uporablja to posebno ureditev, namesto odbitkov po členu 17(2) te direktive odobri vračilo v skladu z Direktivo 86/560/EGS. Členi 2(2), 2(3) in 4(2) Direktive 86/560/EGS se ne uporabljajo za vračila v zvezi z elektronskimi storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi.

9. Davčni zavezanec, ki nima sedeža, vodi dovolj natančno evidenco o transakcijah v okviru te posebne ureditve, da lahko davčni organi države članice za potrošnjo, ugotovijo, ali je obračun davka na dodano vrednost iz odstavka 5 pravilen. Te evidence morajo biti državi članici za identifikacijo, in državi članici za potrošnjo, na njuno prošnjo na voljo v elektronski obliki. Te evidence se hranijo 10 let po poteku leta, v katerem se je transakcija opravila.

10. Člen 21(2)(b) se ne uporablja za davčnega zavezanca, ki nima sedeža in ki se je odločil za to posebno ureditev."

Člen 2

Člen 22 iz člena 28h Direktive 77/388/EGS se spremeni:

1. V odstavku 1 se točka (a) nadomesti z:

"(a) Vsak davčni zavezanec prijavi začetek, spremembo ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec. Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji sme davčni zavezanec te prijave predložiti na elektronski način, in lahko uporabo elektronskega načina tudi predpišejo."

2. V odstavku 4 se točka (a) nadomesti z:

"(a) Vsak davčni zavezanec predloži obračun v roku, ki ga predpišejo države članice. Rok ne sme biti daljši od dveh mesecev po poteku posameznega davčnega obdobja. Davčno obdobje določi vsaka država članica na en mesec, dva meseca ali četrtletje. Države članice pa lahko določijo drugačna obdobja pod pogojem, da ne presežejo enega leta. Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji sme davčni zavezanec te obračune predložiti na elektronski način, in lahko uporabo elektronskega načina tudi predpišejo."

3. V odstavku 6 se točka (a) nadomesti z:

"(a) Države članice lahko od davčnega zavezanca zahtevajo, da predloži poročilo vseh opravljenih transakcij v predhodnem letu z vsemi podatki iz odstavka 4. To poročilo vsebuje vse podatke, ki so potrebni za morebitne popravke. Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji sme davčni zavezanec ta poročila predložiti na elektronski način, in lahko uporabo elektronskega načina tudi predpišejo."

4. V odstavku 6 se drugi odstavek točke (b) nadomesti z:

"Zbirno poročilo se izdela za vsako koledarsko četrtletje v obdobju in v skladu s postopki, ki jih predpišejo države članice, ki sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se v vsakem primeru upoštevajo določbe o upravnem sodelovanju na področju posrednega obdavčenja. Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji sme davčni zavezanec ta poročila predložiti na elektronski način, in lahko uporabo elektronskega načina tudi predpišejo."

Člen 3

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Člen 1 se uporablja za obdobje treh let z začetkom 1. julija 2003.

Člen 5

Svet na podlagi poročila Komisije najpozneje do 30. junija 2006 pregleda določbe člena 1 te direktive in bodisi v skladu s členom 93 Pogodbe sprejme ukrepe o primernem elektronskem mehanizmu na nediskriminatorni osnovi za obračunavanje, prijavljanje, pobiranje in dodeljevanje davčnih prihodkov iz elektronsko opravljenih storitev z obdavčitvijo v kraju potrošnje ali pa, če meni, da je to iz praktičnih razlogov potrebno, na predlog Komisije soglasno podaljša obdobje iz člena 4.

Člen 6

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 7

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 7. maja 2002

Za Svet

Predsednik

R. De Rato Y Figaredo

[1] UL C 337 E, 28.11.2000, str. 65.

[2] UL C 232, 17.8.2001, str. 202.

[3] UL C 116, 20.4.2001, str. 59.

[4] UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2001/115/ES (UL L 15, 17.1.2002, str. 24).

[5] UL L 326, 21.11.1986, str. 40.

--------------------------------------------------

PRILOGA

"

PRILOGA L

PONAZORITVENI SEZNAM ELEKTRONSKO OPRAVLJANIH STORITEV IZ ČLENA 9(2)(e)

1. Spletna ponudba, spletno gostovanje, vzdrževanje programov in opreme na daljavo.

2. Zagotavljanje programske opreme in njeno posodabljanje.

3. Zagotavljanje slik, besedil in informacij kot tudi dajanje baz podatkov na razpolago.

4. Zagotavljanje glasbe, filmov in iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, kot tudi predvajanj in prireditev s področij politike, kulture, umetnosti, športa, znanosti in zabave.

5. Opravljanje poučevanja na daljavo.

Kadar ponudnik storitve in njegova stranka komunicirata po elektronski pošti, to samo po sebi ne pomeni, da je opravljena storitev elektronska storitev v smislu zadnje alinee člena 9(2)(e).

"

--------------------------------------------------