Sklep Sveta

z dne 3. junija 2002

o šestem okvirnem programu Evropske skupnosti za atomsko energijo (Euratom) za jedrske raziskave in izobraževanje, ki prispeva tudi k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora (2002 do 2006)

(2002/668/Euratom)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 7 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Okvirni program, ki vključuje vse raziskovalne dejavnosti vključno s predstavitvami in izobraževanjem na področju jedrske energije in se bo izvajal s programi raziskav in izobraževanja, se lahko sprejme skladno s členom 7 Pogodbe.

(2) Leta 2000 je Komisija predložila dva dokumenta, in sicer o možnostih za in ciljih oblikovanja Evropskega raziskovalnega prostora ter o uresničevanju Evropskega raziskovalnega prostora ter smernice za raziskovalno dejavnost Evropske unije v obdobju 2002 do 2006. Leta 2000 je Komisija predložila tudi dokument o inovacijah v gospodarstvu na bazi znanja.

(3) Evropski svet je marca 2000 v Lizboni, junija 2000 v Santa Marii de Feiri in marca 2001 v Stockholmu sprejel sklepe, katerih cilj je bilo hitro oblikovanje evropskega raziskovalnega in inovativnega prostora zaradi trajnostne gospodarske rasti, večjega števila delovnih mest in socialne kohezije. V Göteborgu junija 2001 se je Evropski svet dogovoril za strategijo trajnostnega razvoja in lizbonski strategiji dodal še tretjo, okoljsko razsežnost.

(4) Evropski parlament [4] [5], Svet [6] [7], Ekonomsko-socialni odbor [8] in Odbor regij [9] so prav tako podprli oblikovanje Evropskega raziskovalnega prostora.

(5) 19. oktobra 2000 je Komisija predložila sklepe o zunanjem ocenjevanju izvajanja in rezultatov dejavnosti Skupnosti, opravljenih v petih letih pred tem ocenjevanjem, skupaj s svojimi stališči.

(6) Zaradi tega je pomembno, da se sprejme nov okvirni program za obdobje 2002 do 2006, ki bo prispeval tudi k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora in spodbujanju inovacij.

(7) Šesti okvirni program določa znanstvene in tehnološke cilje in prioritete načrtovanih dejavnosti ter nakazuje splošne smernice za te dejavnosti, ki bodo izvedene skladno s ciljem varovanja finančnega interesa Skupnosti. Pomembno je zagotoviti dobro finančno upravljanje šestega okvirnega programa.

(8) Finančno referenčni znesek v smislu točke 34 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka [10] je vključen v ta sklep za celotno obdobje okvirnega programa, ne da bi to vplivalo na pristojnosti proračunskega organa, kot so opredeljene v Pogodbi.

(9) Skupno raziskovalno središče bo prispevalo k izvajanju okvirnega programa, kadar lahko zagotovi neodvisno, v uporabnika usmerjeno podporo za oblikovanje in izvajanje politik Skupnosti, vključno s spremljanjem izvajanja teh politik, na področjih svojih posebnih pristojnosti.

(10) Raziskovalne dejavnosti, izvedene v okviru šestega okvirnega programa, bodo morale spoštovati temeljna etična načela, vključno s tistimi, ki jih odražata člen 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listina o temeljnih pravicah Evropske unije, kot tudi zahtevo po upoštevanju javne sprejemljivosti teh dejavnosti.

(11) Na osnovi dokumenta Komisije Ženske v znanosti in resolucij Sveta z dne 20. maja 1999 [11] in 26. junija 2001 [12] ter resolucije Evropskega parlamenta z dne 3. februarja 2000 [13] o tej temi se izvaja akcijski načrt, da bi okrepili in povečali mesto in vlogo žensk v znanosti in raziskovanju v Evropi, kar naj bi zagotovilo spoštovanje enakih možnosti ne glede na spol.

(12) Zelena knjiga Komisije "K Evropski strategiji za varnost oskrbe z energijo" je prispevek k razpravi o sredstvih za boj proti klimatskim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije.

(13) Primerno je, da bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu dajala redna poročila o napredku o izvajanju šestega okvirnega programa in da bo zagotovila pravočasno neodvisno ocenjevanje v zvezi z izvajanjem dejavnosti, preden preda svoj predlog za naslednji okvirni program. Tako ocenjevanje naj bi se opravilo v duhu odprtosti glede na vse ustrezne aktivne udeležence.

(14) Mednarodna in svetovna razsežnost v evropski raziskovalni dejavnosti je pomembna zaradi doseganja vzajemnih koristi. Šesti okvirni program je odprt za sodelovanje držav, ki so sklenile za to potrebne sporazume, na ravni projektov in na osnovi vzajemnih koristi pa tudi za sodelovanje subjektov iz tretjih držav in mednarodnih organizacij za znanstveno sodelovanje.

(15) Šesti okvirni program bo prispeval k širitvi, tako da bo državam kandidatkam zagotovil znanstveno in tehnološko podporo za izvajanje pravnega reda Skupnosti in za njihovo vključitev v Evropski raziskovalni prostor. Možnim udeležencem je treba dati pravočasne in temeljite informacije o možnostih za sodelovanje v programu.

(16) Komisija se je posvetovala z Znanstveno-strokovnim odborom, ki je podal svoje mnenje –

SKLENIL NASLEDNJE:

Člen 1

1. Sprejme se večletni okvirni program za jedrske raziskave in izobraževanje, v nadaljevanju "šesti okvirni program", za obdobje 2002 do 2006.

2. Šesti okvirni program obsega dejavnosti Skupnosti na področju raziskovanja, tehnološkega razvoja, mednarodnega sodelovanja, razširjanja in izkoriščanja ter izobraževanja pod naslednjimi naslovi:

- nadzorovana jedrska fuzija,

- ravnanje z jedrskimi odpadki,

- zaščita pred sevanjem,

- druge dejavnosti na področju jedrske tehnologije in varnosti,

- dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča na področju jedrske tehnike.

3. Priloga I določa znanstvene in tehnološke cilje ter ustrezne prioritete in nakazuje splošne smernice za načrtovane dejavnosti.

Člen 2

1. Finančni referenčni znesek za izvajanje šestega okvirnega programa za obdobje 2002 do 2006 znaša 1230 milijonov EUR. Delež, določen za vsako od dejavnosti, je določen v Prilogi II.

2. Podrobna pravila za finančno udeležbo Skupnosti ureja Finančna uredba, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, dopolnjena s Prilogo III, in, če je dogovorjeno, s programom(-i) raziskav in izobraževanja, ki jih bo Svet sprejel za izvajanje tega sklepa.

Člen 3

Vse raziskovalne dejavnosti iz šestega okvirnega programa se izvajajo v skladu s temeljnimi etičnimi načeli.

Člen 4

Šesti okvirni program se izvaja s programi raziskav in izobraževanja. Ti programi bodo vpeljali natančne cilje in podrobna pravila za izvajanje.

Člen 5

1. S pomočjo neodvisnih strokovnih izvedencev Komisija stalno in sistematično spremlja izvajanje šestega okvirnega programa in njegovih programov raziskav in izobraževanja.

2. Napredek pri izvajanju šestega okvirnega programa, še zlasti napredek pri doseganju njegovih ciljev in prioritet, vključno s finančnimi vidiki, se podrobno predstavi v poročilu, ki ga mora Komisija predložiti vsako leto v skladu s členom 7 Pogodbe.

Člen 6

Preden poda predlog za naslednji okvirni program, Komisija zagotovi, da visoko strokovno usposobljeni izvedenci opravijo zunanje ocenjevanje izvajanja dejavnosti in dosežkov Skupnosti v petih letih pred tem ocenjevanjem.

Komisija njihove sklepe skupaj s svojimi pripombami posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij.

V Luxembourgu, 3. junija 2002

Za Svet

Predsednik

J. C. Aparicio Pérez

[1] UL C 180 E, 26.6.2001, str. 177.

[2] UL C 140 E, 13.6.2002, str. 371.

[3] UL C 260, 17.9.2001, str. 3.

[4] Resolucija z dne 18. maja 2000 (UL C 59, 23.2.2001, str. 250).

[5] Resolucija z dne 15. februarja 2001 (UL C 276, 1.10.2001, str. 271).

[6] Resolucija z dne 15. junija 2000 (UL C 205, 19.7.2000, str. 1).

[7] Resolucija z dne 16. novembra 2000 (UL C 374, 28.12.2000, str. 1).

[8] Mnenje z dne 24. maja 2000 (UL C 204, 18.7.2000, str. 70).

[9] Mnenje z dne 12. aprila 2000 (UL C 226, 8.8.2000, str. 18).

[10] UL C 172, 18.6.1999, str. 1.

[11] UL C 201, 16.7.1999, str. 1.

[12] UL C 199, 14.7.2001, str. 1

[13] UL C 309, 27.10.2000, str. 57.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

ZNANSTVENI IN TEHNOLOŠKI CILJI, SPLOŠNE SMERNICE ZA DEJAVNOSTI IN PRIORITETE

Da bi dosegli cilje v zvezi z jedrskimi raziskavami in izobraževanjem, določene v Pogodbi Euratom, in da bi prispevali k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora, bo šesti okvirni program (Euratom), v nadaljevanju "ta program", strukturiran, kot je prikazano v nadaljevanju.

Sodelovanje v tem programu kot celoti bo odprto vsem državam, ki so sklenile ustrezne pridružitvene sporazume s Skupnostjo za ta namen. Ostale tretje države lahko sodelujejo v tem programu na osnovi dvostranskih sporazumov. Raziskovalci in organizacije iz tretjih držav lahko prav tako sodelujejo v posamičnih projektih na osnovi obravnave vsakega projekta posebej.

1. PRIORITETNA TEMATSKA PODROČJA RAZISKAV

1.1 Nadzorovana jedrska fuzija

Nadzorovana jedrska fuzija bi lahko prispevala k dolgoročni oskrbi z energijo in s tem k potrebam po trajnostnem razvoju za zanesljivo centralizirano oskrbo z elektriko omrežne napetosti.

Zaradi razlogov, povezanih s kompleksnostjo temeljnih znanj iz fizike, in tehnoloških problemov, ki jih je treba rešiti, bo razvoj, potreben za morebitno uporabo fuzije za proizvodnjo energije, neizogibno potekal kot proces v več korakih, v katerem bo vsak predhodni korak vplival na naslednjega. Vsekakor bolj kratkoročno pa bi raziskave fuzijskih tehnologij lahko privedle do uporabnih tehnoloških stranskih učinkov.

Prizadevanja v okviru integriranega evropskega programa raziskav o nadzorovani jedrski fuziji so Evropi omogočila, da je postala vodilna svetovna sila na področju raziskav o fuziji s pomočjo magnetnih konfinacij.

Zaradi napredka pri raziskavah in doseženih rezultatih, zlasti pri evropskem JET Tokamak, je sedaj možno razmišljati o prehodu na "Naslednji korak", v katerem bi izdelali napravo, sposobno za sprožanje fuzijskih reakcij pod pogoji, primerljivimi s tistimi v reaktorju za proizvodnjo energije.

Zaključek pripravljalnih del za podrobno načrtovanje "Naslednjega koraka" v okviru konteksta projekta mednarodnega sodelovanja ITER omogoča, da se sprejme odločitev o začetku izvajanja tega projekta in izgradnji naprave.

Cilj tega bo, da se prikaže znanstvena in tehnološka izvedljivost proizvodnje fuzijske energije ob upoštevanju družbenoekonomskih vidikov. Natančni ukrepi za izvajanje projekta bodo odvisni od rezultata pogajanj, ki trenutno potekajo v okviru mednarodnega sodelovanja, in naknadnega razvoja, natančneje sprejetih sklepov v zvezi z evropskim prispevkom k projektu ITER in lokacije, kjer naj bi bila naprava postavljena. Treba bo uvesti ustrezen pravni okvir.

Sodelovanje v pobudi ITER zahteva izvajanje spremljevalnega programa, vključno z naslednjimi elementi:

- takšno upravljanje z napravo JET, da se dosežejo koristi od trenutno doseganih izboljšav. Morebitno sodelovanje v raziskovalnih dejavnostih, potrebnih za razgradnjo naprav za fuzijo,

- nadaljevanje raziskav fuzijske fizike in tehnologije, vključno z: proučevanjem in ovrednotenjem formul magnetne konfimacije, posebej še z nadaljevanjem izgradnje Wendelsteinovega "stelaratorja" 7-X in obratovanjem obstoječih naprav v združenjih Euratom; koordinacijske aktivnosti v zvezi s tehnološkimi raziskavami, in še posebej z raziskavami materialov za fuzijo.

1.2 Ravnanje z jedrskimi odpadki

Dandanes z jedrsko fisijo pridobivajo 35 % električne energije v Skupnosti. Predstavlja temo v razpravi o sredstvih za boj proti klimatskim spremembam in zmanjševanju evropske odvisnosti od uvožene energije. Nekatere elektrarne sedanje generacije bodo obratovale še najmanj 20 let.

Zaradi tega je izkoriščanje jedrske fizijske energije za proizvodnjo električne energije treba doseči napredek pri problemih z odpadki, natančneje industrijskem izvajanju strokovnih rešitev za ravnanje z dolgoživimi odpadki.

Raziskovalna prizadevanja evropskega javnega in zasebnega sektorja v zvezi z ravnanjem z jedrskimi odpadki in tehnologijami skladiščenja so znatna. Delovanje Skupnosti na tem področju s svojimi usklajevalnimi učinki omogoča, da se združijo v kritično maso in zagotovijo skladnost smernic, ki so jih sprejele vključene organizacije za ravnanje z odpadki in gospodarstvo.

Ukrepi bodo vključevali oboje, problem ravnanja z odpadki in vprašanje zmanjševanja njihovih vplivov. V zvezi s tem bodo obravnavali naslednje vidike:

- raziskave postopkov dolgoročnega skladiščenja v globokih geoloških plasteh z mreženjem teh dejavnosti, izvajanih na različnih lokacijah v treh glavnih vrstah predvidenih geoloških formacij,

- raziskave, usmerjene v zmanjševanje vplivov odpadkov, še posebej z razvojem novih tehnologij za zmanjševanje z odpadki povezanih tveganj s tehnikami ločevanja in transmutacije, ter izkoriščanje možnosti zamisli o proizvajanju manj odpadkov pri proizvodnji jedrske energije.

1.3 Zaščita pred sevanjem

Za nadaljnje ohranjanje izredne varnostne bilance Skupnosti je še vedno potrebna budnost. Tudi širitev Unije prinaša nove izzive. Izboljševanje zaščite pred sevanjem bo še naprej prioritetno področje. V tem programu se bodo te dejavnosti izvajale predvsem na naslednjih področjih:

- količinska opredelitev tveganj, povezanih z nizkimi stopnjami izpostavljenosti,

- medicinska izpostavljenost in izpostavljenost naravnim virom,

- ekologija sevanja,

- obvladovanje tveganja in izrednih razmer,

- varstvo delovnega mesta in okolja.

2. DRUGE DEJAVNOSTI NA PODROČJU JEDRSKE TEHNOLOGIJE IN VARNOSTI

Namen dejavnosti, ki se izvajajo pod tem naslovom, so:

- odzvati se na znanstvene in strokovne zahteve politike Skupnosti na področju zdravja, energije in okolja,

- zagotoviti, da se evropska sposobnost ohrani na visoki ravni na ustreznih področjih, ki niso zajeta v prioritetnih tematskih področjih,

- prispevati k oblikovanju Evropskega raziskovalnega prostora.

Te dejavnosti se bodo izvajale predvsem na naslednjih področjih:

- inovativne zamisli: vrednotenje potenciala inovativnih zamisli, ki zagotavljajo prednosti glede varnosti, vplivov na okolje, uporabe virov, odpornosti na širjenje; razvoj izboljšanih in varnejših postopkov na področju jedrske energije,

- izobraževanje in pridobivanje izkušenj v zvezi z jedrsko varnostjo in zaščito pred sevanjem, katerega cilj je integracija in konsolidacija nacionalnih prizadevanj za doseganje ekonomij velikega obsega, ki poleg tega vključuje področja, kot so mobilnost in človeški viri, mednaroden dostop do infrastrukture ter usklajevalne dejavnosti,

- ukrepi za varnost obstoječih jedrskih naprav.

3. JEDRSKE DEJAVNOSTI SKUPNEGA RAZISKOVALNEGA SREDIŠČA (JRC)

Cilj dejavnosti JRC bo zagotoviti podporo politiki Skupnosti in posameznim obveznostim iz Pogodbe. Ob usmeritvi svojih dejavnosti na področja, pri katerih je vključevanje Skupnosti primerno, JRC deluje tam, kjer njegov evropski značaj zagotovi dodano vrednost in kjer je njegovo delovanje upravičeno zaradi čezmejnih vidikov jedrske varnosti in zaščite ali zaradi javnega interesa. Glavni cilj bo nadaljnji razvoj pospeševanja sodelovanja z mreženjem, kar naj bi pripeljalo do splošnega konsenza glede cele vrste teh vprašanj na evropski in svetovni ravni. Posebna pozornost bo namenjena sodelovanju z državami kandidatkami. Izobraževalne dejavnosti bodo pomemben del prizadevanj JRC, da bi pomagal za Skupnost izšolati prihodnjo generacijo znanstvenikov s potrebno usposobljenostjo in strokovnostjo. Glavna področja raziskovalne dejavnosti bodo torej naslednja [1]:

3.1 Jedrska varnost in zaščita

Raziskave ravnanja z odpadki in skladiščenja (zlasti tehnik ločevanja in transmutacije dolgoživih aktinidov) in zaščite pred sevanjem; varnost različnih vrst reaktorjev, pri čemer imajo prednost reaktorji v državah kandidatkah, in razvoj kontrolnih metod v zvezi s cepljivimi materiali ter tehnična podpora pri jedrskem neširjenju. Zagotovljeno bo osebje za nadzor razgradnje zastarelih jedrskih naprav.

3.2 Meritve in referenčna gradiva

Meroslovje radionukleidov, zlasti v primeru nizke aktivnosti in krožnih testov v okviru mrež odličnih laboratorijev; medsebojno učinkovanje nevtronov in materije za generacijo osnovnih podatkov za študije v zvezi s transmutacijo odpadkov in za razvoj novih sistemov. Ta dejavnost bo zagotavljala predvsem horizontalno podporo za ukrepe pod zgornjim naslovom 3.1.

[1] Poleg tega je JRC upravičen do sodelovanja pri vseh raziskovalnih dejavnostih na enaki podlagi kot subjekti, ustanovljeni v državah članicah.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NAJVIŠJI SKUPNI ZNESEK, USTREZNI DELEŽI IN OKVIRNA RAZČLENITEV

(v milijonih EUR) |

1. | Prioritetna tematska področja raziskav | | 890 |

1.1 Nadzorovana termonuklearna fuzija | 750 | |

1.2 Ravnanje z radioaktivnimi odpadki | 90 | |

1.3 Varovanje pred sevanjem | 50 | |

2. | Druge dejavnosti na področju jedrske tehnologije in varnosti | | 50 |

3. | Dejavnosti Skupnega raziskovalnega središča (JRC) na področju jedrske tehnike | | 290 |

Skupaj | | 1230 |

--------------------------------------------------

PRILOGA III

INSTRUMENTI

Uvod

Proračunski posegi Skupnosti pri posrednih ukrepih (to je tistih, ki jih ne izvaja JRC) so namenjeni raziskovalnim centrom, univerzam, gospodarskim družbam in nacionalnim ali mednarodnim organom v državah članicah in pridruženih evropskih državah, ki opravljajo raziskovalne dejavnosti. Slednje lahko delujejo tudi kot posredniki pri proračunskih posegih Skupnosti. Organi v novih neodvisnih državah (NND) in mednarodnih organizacijah lahko izjemoma prejmejo finančna sredstva Skupnosti, če se pokaže, da je to potrebno za doseganje ciljev programa.

1. INSTRUMENTI NA PODROČJU FUZIJSKE ENERGIJE

Posebna narava dejavnosti pri raziskavah na področju fuzijske energije iz naslova 1.1 Priloge I zahteva uporabo posebnih režimov. Uvedeni projekti se bodo izvajali na podlagi postopkov, določenih v:

- pridružitvenih pogodbah,

- Evropskem sporazumu o razvoju fuzije (EFDA),

- katerem koli drugem večstranskem sporazumu, sklenjenem med Skupnostjo in pridruženimi organizacijami in/ali pravnimi osebami, ki se lahko sklenejo, potem ko pristojni posvetovalni odbor poda svoje mnenje,

- drugih pogodbah z omejeno veljavnostjo, zlasti z organi v državah članicah ali državah, pridruženih Euratomovemu okvirnemu programu,

- mednarodnih sporazumih, ki obsegajo projekte, izvajane v okviru sodelovanja s tretjimi državami, kot je ITER.

Dejavnosti zaradi usklajevanja in podpore raziskavam fuzijske energije se lahko nanašajo na študije v podporo tem dejavnostim, podporo izmenjavi informacij, angažiranje zunanjih strokovnjakov, tudi zaradi neodvisnega vrednotenja dejavnosti, štipendije in programe usposabljanja, objave in druge ukrepe za pospeševanje prenosa tehnologije.

2. INSTRUMENTI NA DRUGIH PODROČJIH

Na področjih ravnanja z radioaktivnimi odpadki in zaščite pred sevanjem v sklopu prioritetnih tematskih področij raziskav iz naslovov 1.2 in 1.3 v Prilogi I ter drugih dejavnosti iz naslova 2 bo Skupnost v skladu s pogoji posebnih programov in pravil o sodelovanju prispevala:

- k mrežam odličnosti, usmerjenim v krepitev in razvoj znanstvene in tehnološke odličnosti Skupnosti z integracijo na evropski ravni, raziskovalnih kapacitet, ki trenutno obstajajo ali nastajajo na nacionalni in regionalni ravni,

- k integriranim projektom, zasnovanim zaradi večjega zagona za konkurenčnost Skupnosti ali zaradi obravnavanja poglavitnih družbenih potreb, tako da se aktivira kritična masa raziskovalno- in tehnološko-razvojnih virov in sposobnosti,

- k posebnim ciljno usmerjenim projektom, zasnovanim za pridobivanje novega znanja, da bi bistveno izboljšali obstoječe ali razvili nove proizvode, postopke ali storitve ali da bi izpolnjevali druge potrebe družbe in politik Skupnosti ali da bi prikazali uporabnost novih tehnologij, ki sicer nudijo potencialno ekonomsko prednost, vendar jih ni mogoče neposredno tržiti,

- k ukrepom za pospeševanje in razvoj človeških virov in mobilnosti,

- k koordinacijskim aktivnostim, katerih namen je pospeševati in podpirati usklajene pobude cele vrste raziskovalnih in inovacijskih subjektov, usmerjenih v boljšo integracijo,

- k posebnim podpornim ukrepom, kot so ukrepi, katerih cilj je izkoriščanje raziskovalnih rezultatov in prenos znanja, ter ukrepi za podporo raziskovalni infrastrukturi, ki je npr. povezana z nadnacionalnim dostopom ali tehničnimi pripravami (vključno s študijami izvedljivosti),

- k integriranim infrastrukturnim pobudam, ki v enem samem ukrepu kombinirajo več dejavnosti, bistvenih za krepitev in razvoj raziskovalne infrastrukture, zaradi zagotavljanja storitev na evropski ravni.

3. NEPOSREDNI UKREPI – SKUPNO RAZISKOVALNO SREDIŠČE

Neposredne ukrepe bo izvajal JRC.

--------------------------------------------------