Odločba Komisije

z dne 17. julija 2002

o vprašalniku v zvezi z Direktivo Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi

(notificirana pod dokumentarno številko K(2002) 2656)

(2002/605/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi [1], in zlasti člena 19(4) Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 19(4) Direktive 96/82/ES določa, da države članice poročajo o izvajanju Direktive vsaka tri leta.

(2) Poročilo mora biti sestavljeno na podlagi vprašalnika ali predloga, ki ga sestavi Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS z 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju določenih direktiv, ki se nanašajo na okolje [2].

(3) Triletno obdobje mora zajemati leta od 2003 do vključno 2005.

(4) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega na podlagi člena 6 Direktive 91/692/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Sprejet je vprašalnik, priložen v Prilogi.

Člen 2

Države članice sestavijo poročilo, ki zajema obdobje let od 2003 do vključno 2005, v skladu z vprašalnikom v Prilogi.

Člen 3

Države članice predložijo to poročilo Komisiji najkasneje do 30. septembra 2006.

Člen 4

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 17. julija 2002

Za Komisijo

Margot Wallström

Članica Komisije

[1] UL L 10, 14.1.1997, str. 13.

[2] UL L 377, 31.12.1991, str. 48.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Vprašalnik za triletno poročilo iz člena 19(4) Direktive 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (Seveso II)

1. Splošne informacije

(a) Kateri so glavni pristojni organi, odgovorni za izvajanje Direktive Seveso II in katere so njihove glavne naloge?

(b) Za vsako od treh let, zajetih v poročevalnem obdobju [1]:

(i) Koliko organizacij je bilo predmet določb, ki prenašajo člen 6, in ne določb, ki prenašajo člen 9? (organizacije "nižje stopnje")

(ii) Koliko organizacij je bilo predmet določb, ki prenašajo člen 9? (organizacije "višje stopnje")

(iii) Koliko organizacij ni bilo zajetih v Direktivi in se je pridružilo kategoriji "nižje stopnje" zaradi sprememb Direktive ali sistema razvrščanja nevarnih snovi? (Organizacije, ki niso bile zajete v Direktivi in so sedaj prvič v tekočem letu zajete v določbah o "nižji stopnji" zaradi zakonodajne spremembe.)

(iv) Koliko "ne-Seveso" organizacij se je pridružilo kategoriji "višje stopnje" zaradi sprememb Direktive ali sistema razvrščanja nevarnih snovi? (Organizacije, ki niso bile zajete v Direktivi in so sedaj zajete v določbah o "višji stopnji".)

(v) Koliko "Seveso nižje stopnje" organizacij se je pridružilo kategoriji "višje stopnje" zaradi sprememb Direktive ali sistema razvrščanja nevarnih snovi? (Organizacije "nižje stopnje", ki so postale organizacije "višje stopnje".)

(vi) Koliko "Seveso nižje stopnje" organizacij ne sodi več v področje veljavnosti Direktive zaradi njenih sprememb ali sistema razvrščanja nevarnih snovi? (Organizacije "nižje stopnje", ki niso več predmet določb Direktive Seveso.)

(vii) Koliko "Seveso višje stopnje" organizacij je postalo organizacij "nižje stopnje" zaradi sprememb Direktive ali sistema razvrščanja nevarnih snovi?

(viii) Koliko "Seveso višje stopnje" organizacij ne sodi več v področje uporabe Direktive zaradi njenih sprememb ali sistema razvrščanja nevarnih snovi? (Organizacije "višje stopnje", ki niso več predmet določb Direktive Seveso.)

2. Varnostna poročila

(a) Skupno število organizacij, ki sodijo v področje uporabe člena 9 in še niso predložile nobenega varnostnega poročila (od začetka veljavnosti Direktive), ob koncu vsakega leta, zajetega v poročevalnem obdobju?

(b) Koliko je 31. decembra 2005 organizacij višje stopnje, pri katerih je:

(i) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat prilagojeno zadnjemu stanju pred 1. januarjem 2003;

(ii) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat prilagojeno zadnjemu stanju v letu 2003;

(iii) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat prilagojeno zadnjemu stanju v letu 2004;

(iv) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat prilagojeno zadnjemu stanju v letu 2005;

(v) datum zadnje prilagoditve zadnjemu stanju neznan.

(d) Odgovor na to vprašanje je neobvezen. V zvezi s pregledom varnostnega poročila, zahtevanim po členu 9(5), lahko upravljavec pregleda varnostno poročilo in se nato odloči, da ga ne bo spremenil. V tem primeru, koliko je 31. decembra 2005 organizacij, pri katerih je:

(i) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat pregledano pred 1. januarjem 2003 in pregled ni privedel do nobene spremembe varnostnega poročila;

(ii) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat pregledano v letu 2003 in pregled ni privedel do nobene spremembe varnostnega poročila;

(iii) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat pregledano v letu 2004 in pregled ni privedel do nobene spremembe varnostnega poročila;

(iv) bilo njihovo varnostno poročilo zadnjikrat pregledano v letu 2005 in pregled ni privedel do nobene spremembe varnostnega poročila;

(v) datum zadnjega pregleda neznan.

3. Načrti za ukrepanje ob nesrečah

1. Koliko organizacij višje stopnje nima notranjega načrta za ukrepanje ob nesrečah [2], kot ga zahteva člen 11(1)(a) Direktive?

2. Koliko organizacij višje stopnje ima notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah, kot ga zahteva člen 11(1)(a) Direktive?

3. Pri koliko organizacij višje stopnje se še preverja ali imajo notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah?

4. Za koliko organizacij višje stopnje organi, določeni v skladu s členom 11(1)(c) Direktive, niso izdelali zunanjih načrtov za ukrepanje ob nesrečah, ki jih niso izdelali? (Treba je dodati kratko razlago, če to število ni nič.)

5. Na kratko obrazložite način preskušanja zunanjih načrtov za ukrepanje ob nesrečah (npr. delni preskus, popolni preskus, vključitev služb za ukrepanje ob nesrečah, teoretičen preskus itd.) in podrobno navedite merila za ugotavljanje, ali je bil zunanji načrt za ukrepanje ob nesrečah preskušen.

6. Pri koliko organizacijah višje stopnje je bil zunanji načrt za ukrepanje ob nesrečah zadnjikrat preskušen v letu 2003?

7. Pri koliko organizacijah višje stopnje je bil zunanji načrt za ukrepanje ob nesrečah zadnjikrat preskušen v letu 2004?

8. Pri koliko organizacijah višje stopnje je bil zunanji načrt za ukrepanje ob nesrečah zadnjikrat preskušen v letu 2005?

9. V koliko primerih so se pristojni organi na podlagi informacij iz varnostnega poročila odločili, da se zahteva za izdelavo zunanjega načrta za ukrepanje ob nesrečah ne uporabi, kakor je predvideno v členu 11(6)? Na kratko obrazložite in utemeljite primere.

4. Verižni učinki

(a) Navedite splošne informacije o metodologiji določanja organizacij ali skupin organizacij iz člena 9(1).

(b) Koliko skupin organizacij je bilo določenih, pri katerih se lahko povečata verjetnost in možnost ali posledice večje nesreče zaradi lokacije in bližine takšnih organizacij, kakor je navedeno v členu 8(1) Direktive v zvezi z verižnim učinkom?

(d) Kolikšno je število organizacij v najmanjši skupini (skupina z najmanjšim številom organizacij)? (neobvezno)

(e) Kolikšno je število organizacij v največji skupini (skupina z največjim številom organizacij)? (neobvezno)

(f) S kakšno strategijo se zagotavlja, da se na primeren način izmenjujejo ustrezne informacije za organizacije, ki jih lahko prizadene verižni učinek? Ponazorite strategijo z enim ali dvema konkretnima primeroma in osvetlite težave, ki se pojavljajo v praksi.

5. Načrtovanje rabe prostora

Navedite splošne informacije o konkretnih ukrepih za doseganje ciljev člena 12 na splošno in zlasti za zagotovitev nadzora nad novimi posegi v okolici obstoječih lokacij ter določanjem novih lokacij.

6. Informacije o varnostnih ukrepih

1. Koliko organizacij je v letih od 2003 do 2005 vsaj enkrat obvestilo javnost v skladu s členom 13?

2. Za koliko organizacij so pristojni organi dali na voljo drugim državam članicam dovolj informacij, da so jim omogočili pripravo načrtov za ukrepanje ob nesrečah, kakor zahteva člen 13(2)?

3. Za koliko organizacij so pristojni organi prejeli dovolj informacij od drugih držav članic, da jim je bila omogočena priprava načrtov za ukrepanje ob nesrečah, kakor zahteva člen 13(2)?

4. V koliko primerih so pristojni organi predložili drugi državi članici informacije o organizacijah v bližini ozemlja druge države članice, ki ne predstavljajo nevarnosti večje nesreče izven območja organizacije, kakor je navedeno v členu 13(3)?

5. Na kratko opišite strategijo obveščanja javnosti. Kdo je odgovoren za obveščanje javnosti? Katera sredstva so uporabljena za obveščanje javnosti? Kdo nosi stroške takega obveščanja? Ali obstaja kakšna ocena stroškov obveščanja javnosti? Ali so informacije res dostopne javnosti in kako se to spremlja? Ali se kakovost in točnost strategije obveščanja javnosti redno preverjata in kako?

7. Prepoved obratovanja

1. Kateri različni prisilni instrumenti se lahko uporabijo v primeru kršitve zakonodaje (upravno pravni ukrepi, denarne kazni, prepoved obratovanja iz člena 17 itd.)?

2. V koliko primerih je bil uporabljen vsak od teh instrumentov?

8. Inšpekcijski nadzor

(a) Podajte pregled strategije in sredstev za inšpekcijski nadzor, vključno z okvirno oceno vseh delovnih ur inšpektorata, za izpolnjevanje zahtev iz direktive, naloge inšpektorjev in njihovo najmanjšo usposobljenost.

(b) Za vsako od treh let, ki jih zajema poročevalno obdobje, podajte število organizacij višje stopnje, v katerih je bil vsaj enkrat opravljen inšpekcijski nadzor [3].

(c) Za vsako od treh let, ki jih zajema poročevalno obdobje, podajte število organizacij nižje stopnje, v katerih je bil vsaj enkrat opravljen inšpekcijski nadzor.

(d) V koliko organizacijah višje stopnje ni bil opravljen niti en inšpekcijski nadzor v letih 2003, 2004 in 2005?

(e) V koliko organizacijah nižje stopnje ni bil opravljen niti en inšpekcijski nadzor v letih 2003, 2004 in 2005?

9. Pristanišča in ranžirne postaje (neobvezno)

Z dolžnim upoštevanjem Pogodbe in v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti lahko države članice ohranijo ali sprejmejo ustrezne ukrepe za dejavnosti, povezane s prevozom v dokih, na grajenih nabrežjih in ranžirnih postajah, ki so izvzete iz te direktive, da bi zagotovile raven varnosti, enakovredno ravni, določeni z direktivo. Cilj tega neobveznega vprašanja je torej izmenjava informacij o sprejetih ukrepih in večjih nesrečah na tem področju.

(a) Podajte pregled različnih ukrepov "podobnih ukrepom Seveso" (zunanji načrti za ukrepanje ob nesrečah, načrtovanje rabe prostora, obveščanje javnosti itd.), ki lahko veljajo tudi za pristanišča in/ali ranžirne postaje.

(b) Koliko večjih nesreč, ki ustrezajo merilom za obveščanje o nesreči iz Priloge VI k Direktivi, se je zgodilo v pristanišču?

(c) Koliko večjih nesreč, ki ustrezajo merilom za obveščanje o nesreči iz Priloge VI k Direktivi, se je zgodilo na ranžirni postaji?

+++++ TIFF +++++

[1] Naslednja vprašanja (i) do (viii) so pomembna samo za države članice, ki Komisiji niso poslale ustreznih podatkov prek sistema SPIRS.

[2] Lahko se domneva, da ima organizacija notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah, kadar imajo pristojni organi na podlagi pregleda varnostnega poročila dokazilo, da notranji načrt za ukrepanje ob nesrečah obstaja. Domneva se, razen če drugi elementi kažejo drugače, da organizacija nima notranjega načrta za ukrepanje ob nesrečah, če varnostno poročilo ni bilo poslano ali če je bilo varnostno poročilo pregledano in ni dokazalo obstoja notranjega načrta za ukrepanje ob nesrečah. V primerih, ko je bilo varnostno poročilo prejeto, ni pa še bilo pregledano, je treba tako stanje označiti kot "v preverjanju".

[3] V vprašanjih 8(b), 8(c), 8(d) in 8(e) se izraz "opravljen inšpekcijski nadzor" nanaša na inšpekcijske nadzore, ki so privedli do priprave poročila, kakor zahteva člen 18(2)(b).

--------------------------------------------------

32002D0605