Uradni list L 007 , 11/01/2002 str. 0028 - 0047
Odločba Komisije z dne 21. decembra 2001 o vzpostavitvi delovnega načrta za znak Skupnosti za okolje (notificirana pod dokumentarno številko K(2001) 4395) (Besedilo velja za EGP) (2002/18/ES) KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje [1] in zlasti člena 5 Uredbe, ob upoštevanju naslednjega: (1) Uredba (ES) št. 1980/2000 predvideva, da mora Komisija vzpostaviti delovni načrt za znak Skupnosti za okolje. (2) Delovni načrt naj bi vseboval strategijo za razvoj sistema, določitev ciljev za okoljsko izboljšanje in prodor na trg, neizčrpen seznam skupin proizvodov, ki jih je treba upoštevati kot prednostne pri delovanju Skupnosti, in načrte za uskladitev in sodelovanje med sistemom Skupnosti in drugimi sistemi podeljevanja znakov za okolje v državah članicah. (3) Nadalje je treba v delovnem načrtu predvideti ukrepe za izvajanje strategije in vključiti načrtovano financiranje sistema. (4) Nazadnje je treba v delovnem načrtu navesti pregled storitev, za katere sistem ne velja, ob tem pa upoštevati Uredbo (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2001 ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) [2]. (5) Delovni načrt je treba občasno pregledati. (6) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega po členu 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000 – SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO: Člen 1 Sprejme se delovni načrt za znak Skupnosti za okolje, določen v Prilogi, za obdobje od 1. januarja 2002 do 31. decembra 2004. Člen 2 Pregled delovnega načrta je treba začeti pred 31. decembrom 2004. Člen 3 Ta odločba je naslovljena na države članice. V Bruslju, 21. decembra 2001 Za Komisijo Margot Wallström Članica Komisije [1] UL L 237, 21.9.2000, str. 1. [2] UL L 114, 24.4.2001, str. 1. -------------------------------------------------- PRILOGA DELOVNI NAČRT ZA ZNAK SKUPNOSTI ZA OKOLJE UVOD Znak Skupnosti za okolje je bil uveden leta 1992 kot spodbuda podjetjem za razvijanje proizvodov, ki imajo v celotnem življenjskem ciklusu zmanjšan vpliv na okolje, in kot zagotovitev boljšega informiranja potrošnikov o teh vplivih. Od takrat so bili razviti novi politični pristopi k trajnostnemu blagu in storitvam. Ta prizadevanja na vseh političnih ravneh so dosegla višek v Zeleni knjigi o integrirani politiki do proizvodov [1] (IPP). Ta dokument predlaga novo strategijo za utrditev in novo osredotočenje okoljskih političnih usmeritev v zvezi s proizvodi in za razvijanje trga za zelene proizvode, kar bo tudi eden od ključnih inovativnih elementov šestega okoljskega akcijskega programa — Okolje 2010: "Naša prihodnost, naša izbira" [2]. O strategiji, kakršno je predlagala Komisija v Zeleni knjigi o integrirani politiki do proizvodov, se trenutno razpravlja z drugimi evropskimi institucijami in interesnimi skupinami. Rezultat te široke razprave bo zagotovil vpogled v to, kako je mogoče strategijo integrirane politike do proizvodov uspešno integrirati v okoljsko politiko. Razprava bo tudi osnova za prihodnjo Belo knjigo, ki bo obrazložila sklepe Komisije za izvajanje takega pristopa IPP. Strategija, kakršno predlaga Zelena knjiga, vsebuje tri glavne elemente, in sicer cenovne mehanizme, povpraševanje okoljsko ozaveščenega potrošnika in ukrepe v korist okolju prijaznejše uporabe proizvodov. Med drugim bi bilo treba potrošnikom omogočiti boljši dostop do razumljivih, relevantnih in verodostojnih informacij preko utrjene in na novo osredotočene strategije o okoljskem označevanju. To odpira nove možnosti za evropski znak za okolje, ki je moral doslej delovati z le malo ali nič podpore drugih političnih ukrepov in še ni dosegel zadovoljive ravni prepoznavnosti na trgu. V evropskem sistemu znaka za okolje je veliko informacij in strokovnega znanja o politiki do proizvodov, ki temelji na upoštevanju življenjskega kroga, ki ga je treba približati interesnim skupinam, ki sodelujejo v nadaljnjem razvijanju pristopa integrirane politike do proizvodov. Na ta delovni načrt je zato treba gledati v smislu potekajoče razprave o integrirani politiki do proizvodov EU in razvijanja šestega okoljskega akcijskega programa ter strategije trajnostnega razvoja Skupnosti. Strategija trajnostnega razvoja Evropske unije sestavlja del njenih priprav na Svetovni vrh o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002. Na tem vrhu po Riu leta 1992 bo Evropska unija poskusila doseči "globalni dogovor" o trajnostnem razvoju. Na Evropskem svetu v Göteborgu [3] junija 2001 so se dogovorili o strategiji za trajnostni razvoj in lizbonskemu postopku za zaposlovanje, gospodarski reformi in socialni koheziji dodali okoljsko dimenzijo. Evropski svet je sam poudaril, kako pomembno je, da se gospodarsko rast loči od uporabe virov, s tem ko je izrecno navedel integrirano politiko do proizvodov kot nalogo skupne odgovornosti in pozval industrijo, naj sodeluje pri razvoju in širši uporabi okolju prijaznih tehnologij. Okoljsko označevanje bo pomemben element v okviru vseh teh novih pristopov, k čemur bistveno prispevajo oznake ISO vrste-I (na življenjskem krogu temelječe okoljske oznake, ki jih certificirajo tretje stranke v skladu z ISO 14024), kot je znak Skupnosti za okolje. Treba je priznati, da znak za okolje kot prostovoljen in izbiren sistem nima vpliva in univerzalnosti, ki jo lahko zagotovijo ukrepi, kot so predpisi. Vendar bodo dobri sistemi okoljskega označevanja ostali privlačni za potrošnike zaradi svoje neposrednosti in preprostosti. Prijazni so tudi podjetništvu, saj povečujejo vrednost izdelkov in imajo tržne prednosti na prodajnem mestu. Poleg tega znak za okolje ponuja referenco za okoljsko odličnost na evropski ravni, na primer pri zelenih javnih naročil in za določanje zelenih izdelkov, za katere bi se lahko zmanjšalo obdavčenje. Poleg tega osnutek direktive o vplivu električne in elektronske opreme na okolje predlaga, da bi bilo na osnovi znaka za okolje mogoče predpostaviti usklajenost z zahtevami direktive. Nazadnje pa je jasno, da ima znak Skupnosti za okolje sedaj z naborom skupin proizvodov, ki se nenehno širi, s proizvodi, označenimi z znakom za okolje, v skoraj vseh državah članicah in z vedno novimi vlogami za podelitev znaka za okolje, čeprav še ni dosegel zadovoljivega prodora na trg, boljše izhodišče kot kadarkoli doslej. Poleg tega nove perspektive, kot je IPP na splošno in zlasti okoljsko ozaveščeno izvajanje javnih naročil, odpirajo doslej neizkoriščene tržne priložnosti. Kljub temu je treba še veliko narediti, da bo znak za okolje bolj zanimiv za proizvajalce, distributerje, potrošnike in druge interesne skupine. Predvsem mora biti širše spoznano, da je znak za okolje oznaka okoljske odličnosti, ki ima nekaj edinstvenih prednosti. Je edina resnično evropska okoljska oznaka, ki velja po vseh 15 državah članicah EU in treh državah članicah EGP. Je javna oznaka, ne zasebna, razvita pod vodstvom evropskih institucij. Merila se razvijejo po zelo obširnem posvetovanju med vsemi zainteresiranimi stranmi, vključno z javnimi oblastmi, predstavniki potrošniških in okoljevarstvenih nevladnih organizacij, industrijo, malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), distributerji in drugimi. Je okoljska oznaka, ne oznaka za zdravje ali kakovost, čeprav se upoštevajo tudi ti vidiki. Upošteva vse faze življenjskega kroga proizvoda, to pomeni, da ni oznaka za eno samo lastnost ali omejena na značilnosti izdelka samega. Uporablja isti logo za širok izbor skupin proizvodov in tako jo potrošnik enostavno prepozna in je lahko prepričan, da je proizvod, opremljen z oznako, eden najboljših glede okoljske uspešnosti. To ni samo izjava proizvajalca, saj usklajenost z merili potrdi, preveri in spremlja neodvisna tretja stranka (eden od pristojnih organov za znak za okolje). Osnovni cilj tega delovnega načrta je torej, da gradi na teh trdnih temeljih in določi program dela, ki bo v naslednjih treh letih: - znak za okolje povzdignil v bolj uspešen in učinkovit inštrument za izboljšanje okoljske kakovosti izdelkov in storitev, - prispeval k temu, da bo potrošnja postala bolj trajnostna, in k uresničevanju političnih ciljev, določenih v strategiji Skupnosti za trajnostni razvoj, šestem okoljskem akcijskem programu in prihodnji Beli knjigi o strategiji integrirane politike do proizvodov, - čim bolj učinkovito izkoristil vire, ki jih sistemu dodelijo Komisija, države članice in člani Odbora Evropske unije za znak za okolje (EUEB) [4]. STRATEGIJA ZA RAZVOJ SISTEMA OD 2002 DO 2004 1. Politika in strategija Znak Skupnosti za okolje se nenehno razvija in prilagaja svojo dolgoročno politiko in strategijo, ki mora biti tesno integrirana med drugim s potekajočimi razpravami o integrirani politiki do proizvodov EU, z razvojem šestega okoljskega akcijskega programa in s strategijo Skupnosti za trajnostni razvoj. Znak za okolje mora tudi intenzivno slediti širšemu razvoju označevanja izdelkov, vključno z oznakami ISO vrste II in III ter etičnimi, kakovostnimi in zdravstvenimi oznakami. Za bolj učinkovito vodenje različnih razprav v zvezi s tem in toka informacij, tako znotraj sistema kot v zunanjih forumih, in za pripravo in vodenje razprave o prihodnosti sistema je treba sestaviti dejavno in stalno skupino za vodenje politike. Cilj Nadaljevanje razvijanja in prilagajanja dolgoročne politike in strategije sistema ter integracije znaka za okolje v različne politične usmeritve, ki se razvijajo v zvezi s trajnostnim potrošništvom (kot je IPP, zelena javna naročila, označevanje širše, nižje obdavčenje zelenih izdelkov itd.). Ukrepi za izvajanje EUEB mora sestaviti stalno skupino za vodenje politike, da bo razvil in prilagodil svojo dolgoročno politiko in strategijo ter uskladil in zagotovil izhodišča za zgoraj navedeni politični razvoj. O teh političnih vprašanjih je treba razpravljati tudi na predsedstvenih sestankih [5]. 2. Cilji za okoljsko izboljšanje in prodor na trg Cilji za okoljsko izboljšanje in prodor na trg so predvsem: (a) širjenje števila trgov, ki so potencialno odprti izdelkom z znakom za okolje, tako da se postopno razširi izbor skupin proizvodov za znak za okolje, (b) bistveno povečanje prepoznavnosti znaka za okolje (tj. števila proizvodov z znakom za okolje na trgu) v okviru vsakega od teh trgov/skupin proizvodov, (c) in s tem nenehno utrjevanje splošne okoljske koristi sistema in njegovega prispevka k temu, da postaja potrošništvo vedno bolj trajnostno. (a) Razvoj skupine proizvodov Trenutno so sprejeta merila za 17 skupin proizvodov (tissue papir za higienske namene uporabe, stroji za pomivanje posode, sredstva za izboljšanje tal, vzmetnice, notranje barve in laki, obuvala, tekstilni izdelki, osebni računalniki, detergenti za perilo, detergenti za strojno pomivanje posode, kopirni papir, žarnice, prenosni računalniki, hladilniki, pralni stroji, univerzalna čistila in čistila za sanitarne prostore, detergenti za ročno pranje posode). Delo poteka na vsaj petih novih skupinah proizvodov (trde obloge za tla, televizorji, pohištvo, sesalci za prah in turistične nastanitve) in bi se moralo končati leta 2002. Dolgoročni cilj je vzpostaviti vrsto skupin proizvodov, ki bo predstavljala dovolj zaključen izbor proizvodov, ki bi zbudil zanimanje trgovcev na drobno, proizvajalcev ter potrošnikov in jo bo mogoče upravljati tudi v smislu dela, potrebnega za vzpostavitev in redno pregledovanje meril zanje. Kratkoročno bi to pomenilo 25 do 35 skupin proizvodov (za neizčrpen seznam prednostnih skupin proizvodov glej oddelek 4a in oddelke 3a ter Prilogo II). Obseg vsake skupine proizvodov je treba, če je to primerno, postopno razširiti, na primer tudi za vključitev nekaterih proizvodov za profesionalno uporabo. Sistem, njegovi postopki in viri so trenutno taki, da lahko Komisija vsako leto sprejme štiri do osem odločb o merilih za skupine proizvodov. Revizija sedanjih skupin proizvodov bi morala na splošno potekati vsaka štiri do pet let (čeprav je to obdobje treba prilagoditi za vsak posamezen primer), kar bi v povprečju pomenilo približno štiri do šest revizij vsako leto in tako bi bilo mogoče vzpostaviti morda dve novi skupini proizvodov vsako leto. Cilj Vzpostavitev vrste skupin proizvodov, ki bo predstavljala dovolj zaključen in obvladljiv izbor proizvodov, ki bo zbudil zanimanje trgovcev na drobno, proizvajalcev in potrošnikov. V petih letih je treba število vzpostavljenih skupin proizvodov povečati na 25 do 35. Ukrepi za izvajanje Ob upoštevanju prednostnih skupin proizvodov morajo Komisija, EUEB in države članice poleg izvajanja potrebnih revizij vzpostaviti eno ali dve novi skupini proizvodov vsako leto delovnega načrta. Merila za skupino proizvodov morajo na splošno veljati štiri do pet let (čeprav je treba to obdobje, podano kot vodilo, prilagoditi za vsak posamezen primer). Da se omogoči določanje meril, mora EUEB imenovati delovno skupino za reševanje horizontalnih vprašanj, ki so skupna več skupinam proizvodov (npr. zaviralci gorenja, pakiranje itd.). (b) Prodor na trg, prepoznavnost in ozaveščenost potrošnika Obstajajo štirje parametri za merjenje prepoznavnosti znaka za okolje: - organizacije: število organizacij, ki jim je podeljen znak za okolje, - proizvodi: število proizvodov, za katere imajo organizacije znak za okolje, - artikli: število trženih artiklov teh proizvodov z znakom za okolje, - vrednost: prodajna vrednost teh artiklov franko tovarna. Trenutno (avgust 2001) 83 organizacij uporablja znak za okolje (v primerjavi s 37 marca 2000) na nekaj sto svojih proizvodih. Tekstil in barve ter laki so daleč najuspešnejše skupine proizvodov glede na število vložnikov. Tissue papir za higienske namene uporabe pokriva bistveni delež celotne vrednosti prodaje predmetov z znakom za okolje. Razporeditev imetnikov znakov za okolje in njihovih proizvodov po Evropski uniji in Evropskem gospodarskem prostoru je še zmeraj precej neenakomerna, vendar je v primerjavi s situacijo pred letom dni opaziti veliko boljšo in bolj uravnovešeno vključenost proizvodov v 12 od 17 skupin proizvodov z imetniki licence v 13 od 18 sodelujočih državah. Za leto 2000 začasni podatki navajajo vrednost prodaje približno 17 milijonov artiklov, označenih z znakom za okolje, z vrednostjo franko tovarna približno 38 milijonov evrov. Glede dejanskega prodora na trg so proizvodi z znakom Skupnosti za okolje vseeno še zmeraj relativno nepomembni, saj trenutno predstavljajo manj kot 1 % skupnega trga za različne skupine proizvodov. Na primer prodajna vrednost franko tovarna notranje barve in lake, označene z znakom za okolje, v EU je bila leta 1999 približno 8 milijonov evrov v primerjavi s skupno prodajno vrednostjo vseh dekorativnih barv v višini približno 7200 milijonov evrov. Kratkoročni cilj je zato bistveno povečati število označenih proizvodov, da bo znak za okolje na trgu postal bolj prepoznaven in bo povečal svoj vpliv na varstvo okolja. Dolgoročnejši cilj je nenehno utrjevati to prepoznavnost, tako da prodor znaka za okolje na trg doseže celoten teoretični potencial, ki na splošno znaša med 1 % in 30 % celotnega trga (odvisno od skupine proizvodov in selektivnosti njenih meril za znak za okolje). Poudariti je treba, da po globalnih izkušnjah z okoljskimi oznakami vrste I kaže, da komaj kdaj dosežejo le približno take ravni prodora na trg, če pa jim to že uspe, dosežeta to le ena ali dve skupini proizvodov na geografsko omejenih trgih. Znak za okolje mora zato zajeti realistične, vendar hkrati visoko zastavljene cilje. Kratkoročno bi bilo za doseg minimalne ravni prepoznavnosti potrebno letno povišanje za vsaj 25 % vrednosti in/ali števila artiklov, označenih z znakom za okolje. Prepoznavnost še zdaleč ni natančen pojem, vendar bi bilo pri znaku za okolje mogoče šteti za doseženo minimalno prepoznavnost, če imajo potrošniki pri nakupovanju povsod po EU in EGP možnost izbrati proizvode, označene z znakom za okolje, različnih vrst, ne da bi jih bilo treba zelo dejavno iskati. Približna okvirna opredelitev bi lahko bila na primer, da bi bilo treba tržiti proizvode, označene z znakom za okolje, vsaj treh ali štirih različnih skupin proizvodov v vsaki državi članici v količinah, ki predstavljajo vsaj 1 % celotnega trga za navedene skupine proizvodov. V tem pogledu so pristojni organi za znak za okolje v vsaki državi članici določili nekatere obstoječe skupine proizvodov za usmerjanje njihovega trženja in promocije, vključno zlasti tekstil, obutev, barve in laki, sredstva za izboljšanje tal in tissue papir za higienske namene uporabe. Medtem ko med končno analizo odločitev, ali se bo uporabil znak za okolje ali ne, sprejmejo posamezne organizacije same (in jih sprejmejo predvsem na osnovi gospodarskih in tržnih dejavnikov), lahko EUEB, države članice in Komisija kljub temu pomembno vplivajo na prodor znaka za okolje na trg. Poleg dejavne promocije znaka za okolje pri vseh interesnih skupinah (glej tudi oddelek o skupnih promocijskih dejavnostih) sta obširno posvetovanje in dialog med vzpostavljanjem meril namenjena doseganju najboljšemu možnemu uravnovešenju med okoljskim prizadevanjem in tehnično izvedljivostjo, tako da bo znak za okolje zanimiv za proizvajalce, distributerje in potrošnike. Medtem ko se veliko več proizvajalcev in trgovcev na drobno sedaj zaveda priložnosti, ki jih ponujata znak za okolje in nov sistem v zvezi z njihovimi proizvodi, jih je kot ključne interesne skupine treba čim prej pravilno informirati. Različne raziskave, ki jih je v zadnjih letih izvedla Evropska komisija, so osvetlile nekatere skupne ovire v komunikacijskem postopku, med drugim različne, vendar kljub temu pomanjkljive informacije o sistemu in njegovih priložnostih ter pojmovanje znaka za okolje kot relativno šibkega tržnega orodja. Drugi dejavniki vključujejo nenaklonjenost samemu sodelovanju v sistemih znaka za okolje in težave vlagateljev, zlasti pri nekaterih skupinah proizvodov, pri izpolnjevanju selektivnih meril, ker nimajo vedno popolnega nadzora nad svojo celotno dobavno verigo (npr. tekstil). Večina teh ovir izvira iz težav pri komunikaciji in sodelovanju med akterji, vključenimi v spodbujanje in širjenje sistema, in se jih obravnava v tem delovnem načrtu. Nadaljnji vidik, zelo pomemben za prepoznavnost in prodor na trg ter s tem za neposredno okoljsko korist oznake, osvetljuje nedavna pogodba o trženju znaka za okolje v Grčiji, kjer so si z raziskavo prizadevali povečati prepoznavnost loga evropske marjetice — znaka za okolje v splošni javnosti. Da bi logo vplival na izbiro potrošnikov, morajo potrošniki razumeti (tako da poznajo oznako, slišijo o njej ali preberejo informacije na oznaki ali priložene brošurice itd.), da ima izdelek, označen z znakom za okolje, manjši vpliv na okolje. Tako je neka predhodna raziskava na Finskem (1999) pokazala, da je približno 39 % potrošnikov poznalo ali lahko uganilo, kaj pomeni evropski logo znaka za okolje, čeprav jo je manj sodelujočih (22 %) neposredno prepoznalo kot znak Skupnosti za okolje. Dokler je relativno majhno število proizvodov opremljenih z znakom za okolje, se morajo promocijske dejavnosti, da bodo čim bolj stroškovno učinkovite, osredotočiti bolj na proizvajalce in distributerje kot na potrošnike. Ko bo več proizvajalcev in distributerjev začelo uporabljati znak za okolje in bo v zvezi s tem potekalo več promocijskih dejavnosti, bo mogoče pričakovati povečano prepoznavanje, takrat pa bodo postale bolj smiselne tudi dejavnosti za dvigovanje ozaveščenosti med potrošniki. Medtem je Komisija pripravila vrsto brošuric z razlago o ciljih in pomenu ekološke oznake za posamezne skupine proizvodov, ki se jih priloži izdelkom z znakom za okolje ob prodaji potrošniku. Člani EUEB morajo sedaj poskrbeti za bolj sistematično razdeljevanje teh brošuric. Tudi z ogromnimi tržnimi viri traja mnoga leta, da se zaščitne znamke uveljavijo in postanejo široko znane. Dolgoročni cilj mora sicer biti, da bo več kot polovica evropskih potrošnikov poznala evropski znak za okolje kot oznako okoljske odličnosti, vendar je treba vedeti, da je treba k temu pristopiti postopno. Kratkoročno in v mejah razpoložljivih virov je treba opraviti raziskave za spremljanje stopnje poznavanja in slediti razvoju potrošniške ozaveščenosti. Raziskati je treba načine za povečanje teh številk in jih izvesti. Zlasti danska promocijska kampanja za potrošnike je v letih 2000 in 2001 pokazala, da je mogoče s tesnim sodelovanjem in koordiniranjem med proizvajalci in distributerji v določenem sektorju bistveno izboljšati poznavanje med potrošniki (v tem primeru štirikratno povečanje na 20 %). Ključni dejavnik za ta uspeh je bil, da je izdelke z znakom za okolje (tekstil in detergenti) v času oglaševalske kampanje (na televiziji, brošurice na prodajnih mestih itd.) na trg dalo veliko proizvajalcev. Cilji Letno povečanje vrednosti in/ali števila artiklov z znakom za okolje za vsaj 25 %, pred koncem delovnega načrta doseči minimalno raven prepoznavnosti v dveh tretjinah držav članic, vsi relevantni proizvajalci in trgovci na drobno se morajo zavedati pomena znaka za okolje, dolgoročno mora več kot polovica evropskih potrošnikov poznati logo znaka Skupnosti za okolje kot oznako okoljske odličnosti. Ukrepi za izvajanje EUEB mora pred koncem prvega leta delovnega načrta vzpostaviti mehanizme poročanja za sestavo letne statistike za spremljanje prodora na trg različnih skupin proizvodov. EUEB mora pred koncem prvega leta delovnega načrta razviti zgoraj navedeno merilo za minimalno raven prepoznavnosti znaka za okolje in oceniti, katere države so to že dosegle. EUEB, države članice in Komisija bi morali ves čas delovnega načrta individualno in/ali kolektivno izvajati dejavnosti za promocijo znaka Skupnosti za okolje. Ciljne skupine teh dejavnosti morajo biti predvsem trgovci na drobno in uradniki za javna naročila (glej spodaj). O teh dejavnostih je treba poročati (in izmenjati informacije o njih) na predsedstvenih sestankih EUEB, ki potekajo dvakrat na leto. Poročati je treba tudi o virih, namenjenih promociji, in če je le mogoče morajo znašati vsaj 50 % virov, namenjenih razvoju in reviziji skupin proizvodov. Vzporedno pa je treba sistematično zbirati in upoštevati povratne informacije interesnih skupin. V vsaki državi članici morajo pristojni organi za znak za okolje, interesne skupine in javne oblasti določiti posebne uveljavljene skupine proizvodov kot prednostne in, če je to primerno, osredotočiti bistveni del svojih prizadevanj na navedene skupine. EUEB bi moral razviti stroškovno učinkovito metodologijo za spremljanje poznavanja loga znaka Skupnosti za okolje med potrošniki in stroškovno učinkovite dejavnosti za postopno povečanje poznavanja. Glej tudi skupne promocijske dejavnosti (oddelka 4b in 5). (c) Okoljske koristi Celoten cilj znaka za okolje je spodbujati proizvode, ki imajo možnost za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje v primerjavi z drugimi izdelki iz iste skupine proizvodov in tako za prispevanje k učinkoviti uporabi virov in visoki ravni okoljske zaščite. Znak za okolje tako prispeva k bolj trajnostni potrošnji in k političnim ciljem, določenim v strategiji Skupnosti o trajnostnem razvoju (na primer na področju klimatskih sprememb, učinkovitosti virov in ekološki toksičnosti), šestem okoljskem akcijskem programu in Beli knjigi o strategiji integrirane politike do proizvodov, ki je v pripravi. Predhodne raziskave in poročila so pokazala, da je specifične okoljske koristi okoljskih oznak težko izračunati, ker jih je težko izolirati ter meriti ločeno od drugih okoljskih koristih, pridobljenih z drugimi okoljskimi ukrepi. Vendar je mogoče oceniti maksimalne potencialne okoljske koristi, ki bi jih bilo mogoče doseči, če bi vsi izdelki v skupini proizvodov izpolnjevali merila za znak za okolje. Ko se predlagajo nova merila za skupino proizvodov, je treba v tehničnih raziskavah kolikor je le mogoče oceniti ta maksimalni potencial. Na splošno je neposredna okoljska korist znaka za okolje tesno povezana z njenim prodorom na trg. To se doseže najprej tako s konsolidacijo kot povečanjem prodaje proizvodov z znakom za okolje, ki imajo manjši vpliv na okolje, in nato z izboljšavami, ki jih morajo izvesti njihovi proizvajalci, da izpolnijo merila za znak za okolje. Napredek pri povečanju okoljske koristi znaka za okolje je seveda odvisen od različnih promocijskih in tržnih dejavnosti, ki se že izvajajo in so predvidene v tem delovnem načrtu. V praksi ima znak za okolje zelo pomembne posredne koristi, ki se ne izražajo v številu proizvodov, označenih z znakom za okolje, ali licenc. Te posredne koristi so pozitivne in jih je treba oceniti in spodbujati. Ena izmed ključnih posrednih okoljskih koristi znaka za okolje je vedno večja uporaba znaka ali drugih okoljskih meril pri javnih naročilih ali zasebni nabavi. Člen 10 Uredbe (ES) št. 1980/2000 navaja, da: "morajo Komisija in druge institucije Skupnosti ter druge javne oblasti na nacionalni ravni, ne glede na zakonodajo Skupnosti, za spodbujanje uporabe izdelkov z znakom za okolje dajati zgled pri določitvi svojih zahtev za proizvode". Javna naročila predstavljajo približno 14 % [6] povpraševanja na evropskem trgu, kupce v družbah in drugih vladnih in nevladnih organizacijah pa je treba bolj sistematično spodbuditi k uporabi meril za znak za okolje pri njihovih natečajih. Razlagalni dokument Komisije o javnih naročilih in okolju [7] sedaj pojasnjuje, kako je to mogoče narediti. Ozaveščenost kupcev pa še ni dovolj razvita, da bi imela bistvene učinke na trg. Zato mora biti eden specifičnih ciljev, da se v naslednjih letih poveča javno in zasebno povpraševanje kupcev po zelenih izdelkih. Treba je izvesti raziskave in raziskati ukrepe o tem, kako povečati te številke. Poudariti je treba tudi, da je to področje, kjer vpliv znaka za okolje ni nujno povezan s številom proizvodov, označenih z znakom za okolje. Proizvod lahko izpolnjuje merila za znak za okolje in bi ga kupec zato raje kupil, tudi če nima znaka za okolje. Podobna posredna korist, ki se prav tako ne izraža vedno v številu izdelkov z znakom za okolje, je dejstvo, da organizacije vedno več uporabljajo merila za znak za okolje kot standard za okoljsko odličnost pri razvijanju in tudi trženju svojih proizvodov. Nekatere družbe na primer poskrbijo, da njihovi izdelki izpolnjujejo nekatera ali vsa merila za znak za okolje, ne da bi predložile vlogo za njegovo podelitev. Cilji Prispevati k bolj trajnostni potrošnji in političnim ciljem, določenim v strategiji Skupnosti o trajnostnem razvoju, šestem okoljskem akcijskem programu in Beli knjigi o strategiji integrirane politike do proizvodov, ki je v pripravi, postopno razviti kakovostne in količinske ocene neposrednih in posrednih koristi znaka za okolje, srednjeročno je treba uradnike za javna naročila obvestiti o možnostih uporabe meril za znak za okolje pri njihovih natečajih, srednjeročno je treba izrecno oblikovati vlogo meril za znak za okolje kot standarda okoljske odličnosti. Ukrepi za izvajanje EUEB, države članice in Komisija morajo ves čas delovnega načrta za znak za okolje individualno in/ali kolektivno izvajati dejavnosti za informiranje uradnikov za javna naročila in zasebno nabavo o priložnostih za uporabo kriterijev za znak za okolje v natečajih. EUEB mora razviti in izboljšati metodologijo in parametre za ocenjevanje neposrednih in posrednih okoljskih koristi znaka za okolje v prvih treh letih tega načrta. Pri vzpostavljanju novih ali revidiranih meril je treba za vsako skupino proizvodov sistematično oceniti maksimalne potencialne koristi. Razviti je treba strategijo za spremljanje, ocenjevanje in povečevanje posrednih okoljskih koristi meril za znak za okolje. 3. Neizčrpen seznam prednostnih skupin proizvodov (a) Prednostne skupine proizvodov Da se skupina proizvodov šteje kot prednostna za znak Skupnosti za okolje, morajo biti izpolnjeni številni pogoji. Člen 2(2) Uredbe (ES) št. 1980/2000 posebej navaja nekatere ključne zahteve o ustreznosti za opremljanje z ekološko oznako. Proizvod mora biti pomemben za notranji trg in se mora prodajati za končno uporabo. Imeti mora bistvene vplive na varstvo okolja, na katere lahko pozitivno vpliva potrošnikova izbira, proizvajalci in trgovci na drobno pa morajo biti pripravljeni svoje izdelke opremiti z znakom za okolje. Drugače povedano, skupine proizvodov je treba oceniti glede na njihovo relevantnost, potencial in vodljivost. Relevantnost se nanaša na vrsto in razsežnost s tem povezanih vplivov na varstvo okolja, potencial se nanaša na potencialne okoljske koristi, vodljivost pa se nanaša na obseg, v katerem je na skupino proizvodov mogoče vplivati z znakom za okolje. Priloga 1 povzema glavne točke vrednotenja "možne" skupine proizvodov. Na osnovi tega kontrolnega seznama vprašanj je treba vsako možno skupino proizvodov oceniti kot "visoko prednostna", "srednje prednostna", "nizko prednostna" ali "ni prednostna" in temu ustrezno dodeliti vire. Pri nobenem proizvodu, ki se oceni kot "ni prednosten", se delo ne sme nadaljevati. Zaenkrat ostaja relativna utež vsakega vprašanja nedoločena in se lahko od primera do primera logično razlikuje. Razen tega je treba upoštevati razvoj IPP (npr. možnosti za razvoj označevanja ISO vrste II ali III za zadevne skupine proizvodov). Celotno ocenjevanje prednosti vsake skupine proizvodov mora potekati ob razpravah in konsenzu v EUEB. Metodologijo (in zato Prilogo I) je treba nadalje izboljšati in posodobiti ter uporabiti za prednostne skupine proizvodov, uvrščene na seznam v Prilogi 2, ki vključuje uveljavljene in v prihodnje načrtovane skupine proizvodov ter predloge za možne nove skupine proizvodov. Nato se temu ustrezno posodobi Priloga 2 in, če je potrebno, prilagodi imena možnih skupin proizvodov, tako da se bolj upošteva njihov prihodnji obseg. Opozoriti je treba, da je treba med revizijo uveljavljenih skupin proizvodov, če je to primerno, njihov obseg postopno razširiti, na primer vključiti nekatere proizvode za profesionalno uporabo. Poudarja se, da seznami v Prilogi 2 niso dokončni, kakor določa člen 5 Uredbe (ES) št. 1980/2000. Komisija lahko kadarkoli pooblasti EUEB, da razvije in občasno pregleda okoljska merila ter zahteve za oceno in preverjanje za skupino proizvodov, ki ni uvrščena na seznam v Prilogi 2. Tudi te sezname je mogoče posodobiti v času veljavnosti tega delovnega načrta (v skladu s postopkom, določenim v členu 17 Uredbe (ES) št. 1980/2000) in dodati nove skupine proizvodov. Cilji Čim bolje izkoristiti vire, dodeljene skupini proizvodov, z osredotočenjem pozornosti na tiste skupine proizvodov, ki so najbolj primerne za znak Skupnosti za okolje. Ukrepi za izvajanje EUEB bi moral razviti in izboljšati metodologijo določanja prednosti, zlasti bi si moral prizadevati razviti okoljsko razvrščanje po stopnjah in ustrezno tehtanje vprašanj. Sem se med drugim šteje uspešnost ali neuspešnost uveljavljenih skupin proizvodov, kar bi bilo treba posebej analizirati. Prilogo 1 je treba ustrezno posodobiti. Preglednico prednostnih skupin proizvodov in njim pripisanih prednosti v Prilogi 2 je treba po posvetovanju z EUEB redno posodabljati in uporabiti zgoraj opisano metodologijo. Zlasti za skupine proizvodov v Prilogi 2, katerih razvrstitev po stopnjah je treba še oceniti, je treba to oceno opraviti čim prej. Ob reviziji vsake skupine proizvodov mora njeno prednost ponovno oceniti EUEB. (b) Pregled storitev, za katere sistem ne velja Člen 2 Uredbe (ES) št. 1980/2000 izrecno ne izključuje nobene storitve iz obsega sistema za podeljevanje znaka za okolje. Vendar morajo vse skupine proizvodov, ne glede na to, ali gre za blago ali storitve, izpolniti pogoje, določene v Prilogi 2(2), in morajo biti predmet odločbe Komisije o vzpostavitvi okoljskih meril za podelitev znaka za okolje navedeni skupini proizvodov. Podobno člen 3 Uredbe (ES) št. 761/2001 Evropskega parlamenta in Sveta, ki dopušča prostovoljno sodelovanje organizacij v sistemu Skupnosti za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) izrecno ne izključuje nobene storitve iz obsega EMAS. Na splošno lahko vsak ponudnik storitev, ki posveča pozornost izboljšanju svoje celotne okoljske uspešnosti, na lastno pobudo predloži vlogo za registracijo pri EMAS, ne glede na vrsto storitve, ki jo ponuja. Ni vnaprej določenega razloga, da bi znak za okolje dolgoročno izključeval katero koli storitev iz svojega obsega. Omejitve člena 2(2) Uredbe (ES) št. 1980/2000 bi že izključile mnogo več storitev kot blaga z razlago, da nimajo bistvenih vplivov na varstvo okolja ali ker odločitev potrošnika, ali jih kupi ali ne, ne predstavlja bistvenega potenciala za izboljšanje varstva okolja. Znak Skupnosti za okolje mora, vsaj na začetku, bolj upoštevati storitve, ki so tesno povezane z blagom, kot so pralnice avtomobilov (ki porabljajo vodo, energijo in detergente) ali pralnice za tekstil (ki uporabljajo pralne stroje, prevoz, energijo, detergente, nastajajo odpadki itd.). Eden od razlogov za to je, da je pri znaku Skupnosti za okolje ali nacionalnih oznakah bistveno manj izkušenj s storitvami kot z blagom in z uporabo metodologij življenjskega kroga za storitve. Vzpostavitev in prve izkušnje s prvo skupino proizvodov v zvezi s storitvami "turistične namestitve" bodo v tem smislu dragocene. Lahko pa je priporočljivo, da se med tem delovnim načrtom začnejo raziskave izvedljivosti ene ali dveh drugih skupin proizvodov v zvezi s storitvami, med drugim zato, da se poglobi izkušnja s storitvami in njihovim razumevanjem. Obstajajo jasni tržni argumenti v prid temu, da se najprej zaključijo "družine" blaga, ki so najbolj zanimive za proizvajalce, trgovce na drobno in potrošnike, ter morda z njimi tesno povezane storitve, preden se začne uvajanje novih družin storitev, kot je zeleno financiranje ali javna uprava. Zaradi vloge znaka Skupnosti za okolje v širšem smislu IPP in tudi na drugih področjih politike je vsaj na začetku potrebna širitev izbora vključenega blaga, preden se razvije izbor storitev, zajetih v sistem. Vendar lahko ob vedno boljšem razumevanju blaga in storitev ter nastajanju in razvoju vloge sistema znaka za okolje nekatere storitve, zaenkrat še neugotovljene, postanejo legitimna prednost za znak za okolje. Za zaključek je treba poudariti, da ni primerno izključiti nobene določene storitve. Uporaba gornjega kontrolnega seznama za vsak primer posebej mora zagotoviti objektiven način razvrščanja skupin proizvodov za blago in storitve. Upoštevati je treba tudi, ali ima neka storitev jasno zvezo z obstoječimi skupinami proizvodov. Nazadnje je treba poudariti komplementarne in vzajemno podporne vloge znaka za okolje in EMAS (ter drugih sistemov za okoljsko ravnanje, kot je ISO 14001). Kratko rečeno je organizacija, ki ima EMAS, samoumevno taka, da je sistematično vodena z okoljskega vidika in nenehno izboljšuje svojo okoljsko uspešnost precej nad minimalnimi pravnimi zahtevami. Proizvod, označen z znakom za okolje, je nedvomno eden najboljših z okoljskega vidika. Organizacija z EMAS bi imela koristi, če bi merila za znak za okolje v svoji okoljski politiki uporabljala kot jasen in pozitiven okoljski cilj za svoje proizvode. Organizacija, ki ima ali želi znak za okolje za svoje izdelke, bi imela korist od uporabe EMAS pri upravljanju in vzdrževanju svoje usklajenosti z vsemi s tem povezanimi kriteriji. Po novem sistemu za podeljevanje znaka za okolje so postala možna različna znižanja pristojbin, na primer za družbe s certifikati EMAS in ISO, MSP in prve v poslu. Ukrepi za izvajanje EUEB bi moral v prvih treh letih delovnega načrta razviti metodologijo za vzpostavitev okoljskih meril za storitve in preučiti nabor storitev glede na ocenjevanje njihove stopnje prednosti. EUEB bi moral v prvih dveh letih delovnega načrta analizirati možno medsebojno dopolnjevanje med znakom za okolje in EMAS ter z drugimi sistemi za okoljsko ravnanje, kot je ISO 14001. 4. Sodelovanje in koordinacija med sistemom EU in drugimi sistemi okoljskih znakov v državah članicah Koordinacija in sodelovanje med organi za znak Skupnosti za okolje in organi za druge okoljske oznake v državah članicah morata postopno postati bolj sistematična in obširna. To lahko bistveno utrdi prispevek sistemov označevanja v Evropi pri njihovih dejavnosti za spodbujanje in razvoj trajnostne potrošnje. Na nekaterih področjih obstaja tako sodelovanje in koordinacija, vključno z izmenjavo informacij, skupno promocijo in razvijanjem skupin proizvodov. Z boljšo koordinacijo razvijanja skupine proizvodov bi bilo mogoče doseči zlasti bistveno varčevanje virov. Cilj Postopno in sistematično razviti sodelovanje in koordinacijo med organi za znak Skupnosti za okolje in organi za druge okoljske oznake v državah članicah. Ukrepi za izvajanje EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo vzpostaviti stalno skupino za upravljanje sodelovanja in koordinacije. (a) Koordinacija razvijanja skupine proizvodov Med organi za znak Skupnosti za okolje in organi za druge oznake mora sistematično potekati izmenjava informacij o obstoječih skupinah proizvodov in o njihovih programih za razvijanje skupine proizvodov ter, če je to primerno, koordinacija njihovih prizadevanj, zbiranja virov, strokovnega znanja in rezultatov. To bi pripeljalo do vzajemnega varčevanja, pojasnjene bi bile posamezne vloge različnih sistemov, omogočena pa bi bila tudi harmonizacija (v primerih, da imajo podobne oznake podobne cilje). Številni različni pristopi imajo vsak svoje prednosti in bi jih bilo treba razvijati vzporedno. Za vsako skupino proizvodov posamezne oznake je treba sprejeti skupno odločitev glede na naslednje različne situacije in možnosti: EU da, nacionalno ali regionalno ne: v primerih, da za neko skupino proizvodov obstajajo kriteriji EU, za nacionalno ali regionalno oznako pa ne, morajo organi, pristojni za nacionalno (ali regionalno) oznako, odločiti (in obvestiti EUEB), ali: (i) ne bodo razvili kriterijev za to skupino proizvodov (tj. na voljo bi bila le oznaka EU). Prednost tega bi bila bolj enostavna izbira proizvajalcev, oznaka EU bi se uveljavila, potrebno pa bi bilo bolj dejavno trženje oznake EU za navedeno skupino proizvodov; (ii) bodo sprejeli merila EU kot nacionalna merila (na primer kot je naredila Avstrija pri žarnicah). Prednost tega bi bila, da bi nacionalnim proizvajalcem lahko ponudili izbiro med nacionalno oznako in/ali oznako EU za lokalno trženje in oznako EU za trženje v drugih državah članicah. Na to je treba gledati kot na uveljavitev obeh oznak; (iii) bodo sprejeli merila, ki se razlikujejo od meril za oznako EU. Motivacija za to bi morala izhajati iz različnih okoljskih ali tržnih ciljev in bi jo bilo treba jasno razložiti vsem interesnim skupinam na nacionalni ravni in ravni EU. Na primer, če so merila EU zelo stroga, se lahko nacionalna oznaka legitimno usmeri v širši tržni segment, tako da sprejme manj stroga merila in obratno. Nacionalna oznaka lahko ima tudi posebne okoljske cilje, ki jih želi poudariti v merilih in so na evropski ravni morda manj relevantni ali primerni. Vendar si je v večini primerov na obeh straneh treba prizadevati za zbliževanje meril, kjer je to primerno. EU ne, nacionalno da: v primerih, da nacionalna (ali regionalna) merila obstajajo, je treba to upoštevati pri znaku Skupnosti za okolje pri ocenjevanju prednosti za možno vzpostavitev skupine proizvodov na ravni EU. Če se sprejme odločitev, da se bo ravnalo v tej smeri, mora EUEB upoštevati obstoječa nacionalna merila pri razvijanju meril EU. Poiskati je treba vse razlike med nacionalnimi in končnimi merili, jih opisati in razložiti ter sporočiti zadevnim interesnim skupinam. EU ne, nacionalno ne: v primerih, da ne obstajajo niti nacionalna niti EU merila, morajo organi za znak Skupnosti za okolje in organi za nacionalne oznake razpravljati za vsak primer posebej, ali je razvijanje meril bolj ustrezno na ravni EU ali na nacionalni ravni ali oboje (v tem primeru je treba razjasniti, kakšni bi bili komplementarni pristopi in zakaj) ter kakšno ravnanje bi bilo najbolj učinkovito. EU da, nacionalno da: v primerih, da za skupino proizvodov obstaja tako nacionalna okoljska oznaka kot znak Skupnosti za okolje, je treba sprejeti odločitev, ali se merila postopno uskladijo (npr. ena od obeh strani sprejme merila druge), se sprejmejo komplementarni pristopi (glej zgoraj) ali ena (ali obe) umakneta skupino proizvodov. Cilj Postopno koordinirati razvijanje skupine proizvodov v različnih sistemih označevanja v EU. Ukrepi za izvajanje EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo narediti pregled in katalog vseh skupin proizvodov, ki jih zajemajo okoljske oznake v državah EU in državah kandidatkah (in morebiti v drugih državah), in uvesti mehanizem za vzpostavitev in aktualiziranje centralnega registra teh skupin proizvodov in njihovih meril. EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo uvesti mehanizem za postopno koordiniranje svojih delovnih programov in za izmenjavo informacij. EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo za vsako skupino proizvodov vsake oznake določiti, katere situacije in pristopi, navedeni v pregledu oddelka 4(a), bi se morali uporabljati. EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo čim bolj uskladiti svoje podatkovne baze o sestavinah detergentov (seznami DID) in podobna vprašanja. EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo med potekajočim razvijanjem skupin proizvodov preučiti možnosti primernega vzajemnega priznavanja pol- ali končnih izdelkov, ki so opremljeni z drugo oznako v državah članicah, na primer v smislu skupin proizvodov, pri katerih uporaba oznak zbuja zaupanje. EUEB mora upoštevati ustrezno delo, ki poteka preko mreže za globalno okoljsko označevanje (Global Eco-labelling Network — GEN). (b) Skupne dejavnosti za promocijo sistema EU in drugih okoljskih oznak v državah članicah in njihovih proizvodov z okoljskimi oznakami, med drugim za dvig ozaveščenosti med potrošniki in njihovo razumevanje skupnih in komplementarnih vlog sistemov Različnim interesnim skupinam je treba dati informacije o okoljski vrednosti različnih okoljskih oznak v Evropi, ki predstavljajo različne sisteme ne kot konkurenčne, temveč bolj kot komplementarne, čeprav zajemajo različne skupine proizvodov in cilje, in ki vedno prispevajo k skupnemu končnemu cilju trajnostnega razvoja in ustreznih potrošniških vzorcev. Za to bi bila potrebna skupna razprava med organi za oznako EU in organi za druge oznake v državah članicah, da bi dosegli skupno razumevanje in predstavitev sistemov in njihovih skupnih in komplementarnih ciljev in vlog. Eden izmed specifičnih vidikov bi morale biti skupne promocijske kampanje za skladne skupine proizvodov, ki bi potrošniku pojasnjevale različne okoljske vidike (če obstajajo) in koristi, ki izhajajo iz skladnih sistemov. Pomembno je tudi, da se razvije skupna spletna stran/podatkovna baza, ki bo evropskim potrošnikom ter javnim in zasebnim kupcem omogočila, da bodo laže našli proizvode z okoljsko oznako (tj. z informacijami o tem, kje jih je mogoče kupiti, kdo je proizvajalec, informacije za stik). Kadar imajo tako nacionalne (ali regionalne) oznake kot oznake EU merila za dano blagovno skupino, je jasno, da je najboljši možni rezultat (glede na informiranje potrošnika in utrjevanje okoljskega označevanja kot orodja za spodbujanje trajnostne potrošnje) ta, da vlagatelji predložijo vloge in prejmejo obe oznaki. Nacionalno bi imel proizvajalec koristi od lokalnega slovesa nacionalne oznake in evropske razsežnosti oznake EU, s prodajo svojih izdelkov v drugih državah članicah (kjer je njegova nacionalna oznaka na splošno manj znana) pa bi imel koristi od oznake EU. Ena ob drugi bi obe oznaki utrdili potrošniško ozaveščenost o obeh logotipih in okrepili oba sistema. Za spodbujanje uporabe obeh oznak je treba prilagoditi strukture pristojbin, tako da bi vlagatelj, ki želi obe oznaki, prejel ustrezen popust. Na primer lahko bi mu bilo dovoljeno, da od svojih pristojbin za eno oznako odšteje ceno, ki jo plača za drugo. Finančne posledice (tako pozitivne kot negativne, kratko- in dolgoročne) tega je treba skrbno preučiti, prav tako vrsto postopkov za razvrščanje možnih komplikacij. Cilj Postopno dvigniti ozaveščenost o skupnih in komplementarnih ciljih in vlogah oznake EU ter drugih oznak v državah članicah. Ukrepi za izvajanje Komisija, države članice, EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo v prvem letu delovnega načrta skupaj razviti informacije za interesne skupine (proizvajalce, potrošnike, distributerje, javne kupce itd.) o tem, da obstajajo nacionalne oznake in oznake EU in imajo skupne in komplementarne vloge in cilje. Sprožiti je treba dejavnosti za širjenje teh informacij v drugem letu delovnega načrta. EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo izmenjati in širiti informacije o tem, kateri proizvodi z okoljsko oznako se kje prodajajo. Komisija, EUEB in organi za druge oznake v državah članicah morajo raziskati možnosti za ustanovitev skupne "zelene trgovine" z izdelki z okoljsko oznako na internetu (in/ali povezanih dejavnosti). Če so ugodne, je treba sočasno predlagati časovni načrt in proračun za ustanovitev trgovine. EUEB in organi za nacionalne oznake morajo razviti skupne dejavnosti za spodbujanje uporabe meril za okoljsko oznako pri javnih naročilih in zasebni nabavi. Komisija mora ob posvetovanju z EUEB raziskati možnosti in priložnosti za prilagoditev strukture pristojbine za znak Skupnosti za okolje, da se vlagateljem, ki želijo tako znak Skupnosti za okolje kot eno ali več drugih oznak v državah članicah, ponudi primeren popust, ob tem pa upoštevati finančne posledice (tako pozitivne kot negativne, kratko- in dolgoročne) in, če je to primerno, predlagati spremenjeno odločbo. Drugi organi za oznake v državah članicah morajo narediti isto. 5. Skupne dejavnosti za promocijo ( Opomba: te skupne dejavnosti za promocijo oznake EU poleg skupne dejavnosti z organi za nacionalne oznake, opisanimi zgoraj, ter poleg potekajoče promocijske dejavnosti izvajajo posamezne države članice in člani EUEB in Komisija ) Prostovoljni sistem je lahko uspešen in bistveno vpliva na trg le, če ga podpira pomembno število tržnih in promocijskih dejavnosti. Člen 10 revidirane uredbe zahteva od držav članic in Komisije, da v sodelovanju s člani EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z dejavnostmi, ki dvigajo ozaveščenost, in informacijskimi kampanjami za potrošnike, proizvajalce, trgovce, trgovce na drobno in splošno javnost. Vključevanje različnih interesnih skupin, zlasti takih, ki lahko delujejo kot krovne organizacije (kot je sektor za prodajo na drobno ter potrošniške in okoljske nevladne organizacije), je ključnega pomena. Te je treba jasno opredeliti in razviti ciljno strategijo, kako bi vsako od teh interesnih skupin najbolje informirali. EUEB mora nadaljevati zlasti z organiziranjem rednih srečanj dvakrat na leto, ki se posvečajo predvsem trženju in promociji ter razvijanju strategije, in mora sestaviti stalno delovno skupino za upravljanje trženja, ki bo razvila in koordinirala skupne promocijske dejavnosti vseh vrst, vključno s tistimi, ki jih izvajajo Komisija in države članice. Kot je navedeno zgoraj (glej oddelek o prodoru na trg) morajo biti celotni viri, posvečeni promociji in trženju (ne glede na to, ali je skupno ali individualno), bistveni in znašati vsaj 50 % obsega virov, namenjenih tehničnemu razvijanju skupine proizvodov. Cilj EUEB, Komisija in države članice morajo v ustrezni meri koordinirati tržna prizadevanja ter razviti in izvajati skupne dejavnosti. Ukrepi za izvajanje EUEB mora ustanoviti stalno skupino za upravljanje trženja. Viri, namenjeni promociji (skupaj ali drugače), se morajo, kolikor je le mogoče, povečati na višino 50 % virov, ki so namenjeni razvoju in reviziji skupine proizvodov. EUEB se mora srečati dvakrat na leto in razpravljati predvsem o trženju in promociji ter strateškem razvoju sistema (predsedstveni sestanki). EUEB, Komisija in države članice morajo skupaj poiskati različne ključne ciljne skupine ter opredeliti in izvesti strategijo za vsako od njih. (a) Skupne promocijske dejavnosti za dvig ozaveščenosti interesne skupine Glavni cilj je nenehno informirati proizvajalce, potrošnike in krovne organizacije (trgovce na drobno in nevladne organizacije), pravzaprav vse interesne skupine, o znaku za okolje in njenem razvoju. Tiskano gradivo (brošurice in okrožnice, članki) in spletna stran so nekatera od primernih sredstev. Vzporedno je treba sistematično zbirati povratne informacije in jih upoštevati. Kar zadeva brošurice, je že na voljo cela serija gradiva (informacijska oprema za ekološko oznako), ki ga je oblikovala Komisija in različni pristojni organi in bi ga bilo treba sistematično dati na razpolago relevantnim interesnim skupinam, prav tako pa redno posodabljati in izpopolnjevati. Le-te bi bilo mogoče bolje uporabiti, EUEB, Komisija in države članice pa morajo bolj učinkovito koordinirati svoja prizadevanja, da bi omejene vire bolj učinkovito uporabljali za oblikovanje brošuric, okrožnic in spletne strani ter jih bolj sistematično širiti med ključne ciljne skupine. Podobno je tudi spletna stran znaka Skupnosti za okolje (http://europa.eu.int/ecolabel) že osrednji vir vseh relevantnih informacij in jih je treba dejavno in skupno upravljati in redno posodabljati. Za krepitev njene verodostojnosti in preglednosti morajo redne vnose spodbujati vse interesne skupine, vključno s potrošniškimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami. Razen zagotavljanja primernih orodij je pomembno tudi upoštevanje dogodkov, kot so razstave in sejmi, na katerih se evropski znak za okolje predstavi širši javnosti. Doslej ni bila opravljena sistematična analiza za poizvedbo, katere razstave ali sejmi so najbolj ustrezni za promocijo znaka za okolje. Naslednji pomemben vidik, ki ga je treba nadalje raziskati, je možnost uporabe proizvodov z znakom za okolje na "mega-dogodkih", kot so svetovna prvenstva, olimpijske igre ali festivali itd. Nazadnje, še vedno vlada napačno prepričanje, da je prijava za znak za okolje nadležen, birokratski in drag postopek, medtem ko je nedavna revizija uredbe in strukture pristojbin prijavni postopek poenostavila in pocenila. Poleg tega je pri postavljanju meril za vsak proizvod treba posvečati posebno pozornost temu, da stroški preskušanja ostanejo minimalni, in pojasnjevanju, kakšno dokumentacijo in preskusna poročila mora zagotoviti vlagatelj. Podrobnejše informacije o teh točkah je treba interesnim skupinam posebej sporočiti. Cilj Nenehno informirati vse interesne skupine o znaku za okolje in njegovem razvoju. Vzporedno je treba sistematično zbirati povratne informacije in jih upoštevati. Ukrepi za izvajanje EUEB in Komisija morata organizirati posodabljanje in nenehno izboljševanje spletne strani znaka za okolje. EUEB mora organizirati in koordinirati oblikovanje in distribucijo brošuric in drugega tiskanega gradiva. EUEB mora sestaviti seznam dogodkov, kjer bi bilo treba predstaviti znak za okolje, in predlog za uporabo proizvodov, označenih z znakom za okolje, na izbranih "mega-dogodkih". EUEB mora zagotoviti, da informacije interesnim skupinam pojasnjujejo postopke, čas in stroške v zvezi s predložitvijo vloge za znak za okolje. (b) Skupne promocijske dejavnosti za dvig ozaveščenosti javnega in zasebnega kupca Gornji oddelek o prodoru na trg poudarja potencial javnih in zasebnih kupcev. Skupne promocijske dejavnosti se morajo osredotočiti na to ključno ciljno skupino. Informacije so potrebne tako o pravnem okviru (kako lahko kupec vključi kriterije za znak za okolje v svoje javne natečaje, ki so sedaj pojasnjeni v razlagi Komisije o javnih naročilih in okolju) kot o merilih, ki so na razpolago za različne skupine proizvodov. Tudi tukaj bi morala spletna stran znaka za okolje igrati pomembno vlogo. Organizirati je treba skupna srečanja med EUEB in javnimi kupci, predvideti pa je treba tudi nacionalne in/ali regionalne kampanje. Cilj Srednjeročno je treba uradnike za javna naročila informirati o možnostih uporabe meril za znak za okolje pri javnih natečajih. Ukrepi za izvajanje EUEB, Komisija in države članice morajo pred iztekom drugega leta delovnega načrta razviti skupno strategijo in vrsto skupnih dejavnosti za spodbujanje uporabe meril za znak za okolje pri javnih naročilih in zasebni nabavi. Komisija mora sestaviti priročnik o zelenih javnih naročilih, v katerem je treba med drugimi vidiki navesti, kako je merila mogoče uporabiti pri javnih natečajih. EUEB, Komisija in države članice morajo zagotoviti najširše možno razdeljevanje tega priročnika javnim kupcem in organizirati usposabljanje in informativne sestanke ter druge tovrstne dejavnosti. Tovrstne informacije morajo biti objavljene na spletni strani znaka za okolje. (c) Skupna promocija in podpora MSP in distributerjem Poleg različnih promocijskih dejavnosti, podrobno opisanih v gornjih oddelkih, je treba vzpostaviti mreže za podporo vlog MSP za znak za okolje. MSP nimajo zmeraj primernih sredstev ali informacij za upoštevanje priložnosti, ki jih ponuja znak za okolje, in pripravo uspešne vloge. Pomagati jim je treba z mrežami, ki vključujejo druge vlagatelje, interesne skupine, pristojne organe in druge tovrstne organizacije, kot so podjetniška združenja ali regionalne oblasti. Tudi prodajalci na drobno morajo kot posredniki med proizvajalci in potrošniki igrati ključno vlogo. Lahko bi na primer uporabili znak za okolje za izboljšanje podobe kakovosti proizvodov svoje lastne zaščitne znamke ter poskusili ponuditi druge proizvode, označene z znakom za okolje, svojim potrošnikom. Zato mora biti razvijanje strateških partnerstev s trgovci na drobno prioriteta. Ukrepi za izvajanje EUEB mora razviti strategijo in dejavnosti za vzpostavitev podpornih mrež za pridobitev znaka za okolje za MSP. EUEB mora razviti strateška partnerstva s trgovci na drobno. 6. Načrtovano financiranje sistema Zaradi vključevanja mnogih organizacij, vključno z javno upravo (proračun Komisije na primer je leten), ni mogoče pripraviti natančnih proračunov za prihodnja leta. Kljub temu sistem znaka za okolje zaznamujeta dve glavni zahtevi, in sicer so to viri za razvijanje skupine proizvodov in viri za trženje in promocijo. Za leto 2000 se viri, namenjeni znaku za okolje, vključno z viri, ki jih namenjajo EUEB, Komisija in države članice, ocenjujejo na približno 45 oseb in 4 milijone EUR (brez plač). Približno 2,8 milijona EUR od tega je bilo namenjenega trženju in promociji. Ta raven virov je enakovredna virom za razvijanje in revizijo skupin proizvodov in bi jo lahko odvisno od letnih proračunskih možnosti EUEB, Komisije in držav članic ohranjali v naslednjih letih. Te vire je treba uporabiti kolikor mogoče učinkovito. Celotna raven prihodka od pristojbin, ki je bila pristojnim organom na razpolago leta 2000, je znašala približno 280000 EUR in je mogoče pričakovati, da se bo z razvijanjem sistema zvišala. To bi moralo omogočiti redno povečanje ravni virov, namenjenih trženju in promociji (brez virov, ki so jih dale organizacije, katerim je bil podeljen znak za okolje), ki bi morala doseči raven vsaj 50 % virov, namenjenih razvijanju in reviziji skupin proizvodov. Cilj Načrtovati dolgoročno financiranje sistema za čim bolj učinkovito uporabo dodeljenih virov. Ukrepi za izvajanje EUEB, Komisija in države članice si morajo prizadevati za sporazum o dolgoročnem financiranju sistema. [1] COM(2001) 68 končno. [2] COM(2001) 31 končno. [3] Sklepi Predsedstva, 15. in 16. junij 2001, SN 200/01 str. 4; Sporočilo Komisije: Trajnostna Evropa za boljši svet: strategija EU za trajnostni razvoj (9175/01). [4] Opomba:Komisija deluje kot sekretariat za EUEB in sodeluje v vseh njegovih dejavnostih. [5] Srečanja EUEB dvakrat na leto organizira predsedujoči EUEB v svoji državi, da se razpravlja o politiki in trženju. [6] Razlaga Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki velja za javna naročila in možnosti za integriranje okoljskih vidikov v javna naročila, COM(2001) 274 končno. [7] Razlaga Komisije o zakonodaji Skupnosti, ki velja za javna naročila in možnosti za integriranje okoljskih vidikov v javna naročila, COM(2001) 274 končno. -------------------------------------------------- Dodatek 1 METODOLOGIJA PREDNOSTNEGA RAZVRŠČANJA Naslednji kontrolni seznam, ki ni dokončen, povzema glavna vprašanja, ki jih je treba postaviti za vsako možno skupino proizvodov (pozitiven odgovor na vsako vprašanje je ugoden za nadaljevanje in vzpostavitev okoljskih meril za navedeno skupino proizvodov): Okoljska vprašanja: Ali skupina proizvodov… 1. … ima bistvene vplive na varstvo okolja na globalni, regionalni ali splošni osnovi? 2. … ima bistveni potencial za okoljsko izboljšanje na osnovi potrošnikove izbire? 3. … je relevantna za področja prednostne okoljske politike, ima inštrumente in zakonodajo (npr. IPP, odpadki, klimatske spremembe, energetska oznaka)? Vprašanja v zvezi s trženjem: Ali skupina proizvodov… 4. … predstavlja bistveni obseg prodaje in trgovine na notranjem trgu? 5. … proizvajalcem in/ali trgovcem na drobno daje priložnosti in pobude, da si s proizvodi, označenimi z znakom za okolje, prizadevajo za konkurenčno prednost? 6. … ima okoljske argumente, že povezane z njenim trženjem? 7. … izpolnjuje izrecen interes interesne skupine za znak za okolje za to skupino proizvodov? 8. … ima bistveni obseg prodaje za končno uporabo ali potrošnjo? 9. … ima pomemben trg za javna naročila? 10. … ima pomemben trg za zasebno nabavo za to skupino proizvodov? 11. … prihaja od malih proizvajalcev? 12. … potrošniki pogosto kupujejo (npr. vsak dan ali vsak teden)? 13. … podpira obstoječo "družino" skupin proizvodov? 14. … predstavlja posebno priložnost za izboljšanje prepoznavnosti celotnega sistema? Druga vprašanja v zvezi s tem: Ali skupina proizvodov… 15. … vključuje vprašanja zdravja in varnosti potrošnika? 16. … obstaja v drugem evropskem sistemu za okoljsko oznako ali kje drugje in če obstaja, ali je skupina proizvodov uspešna v navedenem sistemu? 17. … ima vzpostavljene standarde o ustreznosti za uporabo? -------------------------------------------------- Dodatek 2 SEZNAM PREDNOSTNIH SKUPIN PROIZVODOV, KI NI DOKONČEN Obstoječe ali nastajajoče skupine proizvodov Izdelki iz tissue papirja za higienske namene uporabe Kopirni papir Sredstva za izboljšanje tal Notranje barve in laki Tekstilni izdelki Obuvala Detergenti za strojno pomivanje posode Detergenti za perilo Univerzalna čistila in čistila za sanitarne prostore Detergenti za ročno pranje posode Vzmetnice Žarnice Osebni računalniki Prenosni računalniki Pralni stroji Hladilniki Stroji za pomivanje posode Turistične nastanitve Pohištvo Trde obloge za tla Televizorji Sesalci za prah Gume Možne nove skupine proizvodov ( Opomba: EUEB in Komisija trenutno izvajata podrobno ocenjevanje ravni prednosti teh možnih novih skupin proizvodov in ugotavljata najboljši vrstni red in časovni razpored za njihovo razvijanje ). Papir za tiskanje Tiskani izdelki iz papirja Izdelki iz predelanega papirja, pisalni papir Tapete Vrečke za smeti/plastične vrečke Nakupovalne vrečke — nosilne vrečke Pisala Telefoni Kopirni stroji Manjši električni gospodinjski aparati Modni dodatki Rokavice Izdelki iz usnja Športna oprema Igrače in igre Embalaža Izdelki "naredi sam" Klimatske naprave Sistemi ogrevanja Sistemi za ogrevanje vode Izolacija Gradbene sestavine Gradbene storitve Drobno prodajne storitve Kemično čiščenje Finančne storitve Prevozne storitve Dostavne storitve Storitve za popravilo vozil Avtomobili Kuhinjska posoda, gospodinjska oprema itd. Sanitarni izdelki (sanitarne brisače in vložki itd.) Šampon in milo -------------------------------------------------- Dodatek 3 POVZETEK CILJEV IN UKREPOV ZA IZVAJANJE Cilji | Ukrepi za izvajanje | 2002 | 2003 | 2004 | Politika in strategija Nadaljevanje razvijanja in prilagajanja dolgoročne politike in strategije sistema ter integracije znaka za okolje v različne politične usmeritve v zvezi s trajnostno potrošnjo. | Sestaviti stalno skupino za vodenje politike, da se razvije in prilagodi dolgoročna politika in strategija ter uskladijo in zagotovijo izhodišča za tovrstni politični razvoj. | Nadaljevanje. | Nadaljevanje. | Razvijanje skupine proizvodov Vzpostavitev vrste skupin proizvodov, ki sestavlja dovolj zaključen in obvladljiv izbor izdelkov, ki bi zbudil zanimanje trgovcev na drobno, proizvajalcev in potrošnikov. V petih letih je treba število vzpostavljenih skupin proizvodov povečati na 25 do 30. | Vzpostavitev novih skupin proizvodov. Prilagoditev veljavnosti meril na splošno na štiri do pet let. Razvoj metodologije za vzpostavitev meril za storitve. Sestaviti delovno skupino za reševanje horizontalnih vprašanj, ki so skupna več skupinam proizvodov. | Vzpostavitev novih skupin proizvodov. | Vzpostavitev novih skupin proizvodov. | Čim bolje uporabiti vire, ki so dodeljeni razvijanju skupin proizvodov, pri tem pa osredotočiti pozornost na tiste skupine proizvodov, ki so najbolj primerne za znak Skupnosti za okolje. | Razvoj in izboljšanje metodologije za postavljanje prednosti. Uskladitev z drugimi okoljskimi oznakami. | Nadaljevanje. Nadgradnja preglednice prednostnih skupin proizvodov. Oceniti vrsto skupine proizvodov. | Nadaljevanje. | Trženje, promocija Koordinacija tržnih prizadevanj ter razvoj in izvajanje skupnih dejavnosti. | Sestaviti stalno skupino za upravljanje trženja. EUEB se sreča dvakrat na leto za razpravo o trženju, promociji in strateškem razvoju sistema (predsedstveni sestanki). | Določitev različnih ključnih ciljnih skupin ter opredelitev in izvajanje strategije za vsako od njih. | Nadaljevanje. | Letni porast izdelkov z znakom za okolje za vsaj 25 %. Doseči vsaj minimalno raven prepoznavnosti v dveh tretjinah držav članic. Nenehno obveščanje vseh interesnih skupin o znaku za okolje in njegovem razvoju. Vzporedno zbirati povratne informacije od interesnih skupin. Vsi relevantni proizvajalci in trgovci na drobno bi se morali zavedati pomena znaka za okolje. Več kot polovica evropskih potrošnikov bi morala prepoznati znak Skupnosti za okolje kot oznako okoljske odličnosti. | Organiziranje promocije. V vsaki državi članici določiti in osredotočiti tržna prizadevanja na ključne skupine proizvodov. Posodobiti in izpopolniti obliko internetne strani znaka za okolje. Organizacija in koordinacija oblikovanja in distribucije brošuric ter drugega tiskanega gradiva. Sestaviti seznam dogodkov, kjer je treba predstaviti znak za okolje. Informiranje morebitnih vlagateljev o postopkih in stroških za predložitev vloge. Vzpostavitev mehanizmov poročanja za ugotavljanje letne statistike za sledenje prodora na trg. | Organiziranje promocije. Nadaljevanje posodabljanja spletne strani, razdeljevanja brošuric, obiskovanja dogodkov in informiranja o stroških itd. Razviti strategije in dejavnosti za podporne mreže MSP in strateška partnerstva s trgovci na drobno. Razviti stroškovno učinkovito metodologijo za spremljanje prepoznavanja loga znaka Skupnosti za okolje med potrošniki in razviti stroškovno učinkovite dejavnosti za postopno povečanje prepoznavanja. | Organiziranje promocije. Nadaljevanje posodabljanja spletne strani, razdeljevanja brošuric, obiskovanja dogodkov in informiranja o stroških itd. Viri, namenjeni promociji, bi morali znašati vsaj 50 % virov, namenjenih razvijanju skupin proizvodov. | | Razviti merilo za minimalno raven prepoznavnosti znaka za okolje, oceniti, v katerih državah je bilo to doseženo. | | | Neposredni in posredni vplivi Obvestiti uradnike za javna naročila o možnostih uporabe okoljskih meril pri javnih natečajih. | Sestaviti priročnik o zelenih javnih naročilih in merilih za znak za okolje, ga razdeliti (objaviti tudi na spletni strani) in organizirati usposabljanje in informativne sestanke. | Razviti skupno strategijo in vrsto skupnih dejavnosti za promocijo uporabe meril za znak za okolje pri javnih naročilih in zasebni nabavi. | Nadaljevanje. | Prispevek k bolj trajnostno usmerjeni potrošnji. Postopen razvoj kakovostnega in količinskega ocenjevanja neposrednih in posrednih koristi znaka za okolje. Izrecno je treba razviti vlogo meril znaka za okolje kot znamenje okoljske odličnosti. | Razviti metodologijo in parametre za ocenjevanje neposrednih in posrednih okoljskih koristi znaka za okolje. Pri vzpostavljanju novih ali revidiranih meril je treba za vsako skupino proizvodov sistematično oceniti maksimalne potencialne okoljske koristi. Razviti je treba strategijo za spremljanje, ocenjevanje in povečanje posrednih okoljskih koristi meril za znak za okolje. | Nadaljevanje. Analizirati medsebojno dopolnjevanje med znak za okolje in EMAS. | Nadaljevanje. | Sodelovanje in koordinacija Postopni razvoj sodelovanja in koordinacije med organi za znak Skupnosti za okolje in organi za druge okoljske oznake v državah članicah. Postopno koordinirati razvoj skupine proizvodov v različnih sistemih označevanja v EU. | Oblikovanje stalne skupine za upravljanje sodelovanja in koordinacije. Pregledati in izdelati katalog vseh skupin proizvodov, ki jih zajemajo okoljske oznake v EU in državah kandidatkah. Uvesti mehanizem za vzpostavitev in posodabljanje centralnega registra skupin proizvodov in njihovih meril. Za vsako skupino proizvodov v vsaki oznaki ugotoviti, kako se sklada z evropsko in/ali nacionalno shemo. | Uvesti mehanizem za postopno koordiniranje delovnih programov različnih sistemov in za izmenjavo informacij. Preučiti možnosti "priznavanja" pol- ali končnih izdelkov, ki so opremljeni z drugo oznako. Upoštevati, da se tovrstno delo izvaja preko mreže za globalno okoljsko označevanje (Global Eco-labelling Network — GEN). | Uskladiti svoje podatkovne baze o sestavinah detergentov (seznami DID) in podobna vprašanja. | Postopno dvigniti ozaveščenost o skupnih in komplementarnih ciljih in vlogah oznake EU in drugih oznak v državah članicah. | Skupaj razviti in razširjati informacije interesnim skupinam o tem, da obstajajo nacionalne oznake in oznaka EU in imajo skupne in komplementarne vloge in cilje. Izmenjava informacij o tem, kateri proizvodi z oznako se kje prodajajo. | Nadaljevanje. Raziskati možnosti za ustanovitev skupne zelene trgovine z izdelki z znakom za okolje na internetu. Razviti skupne dejavnosti za spodbujanje uporabe meril za znak za okolje pri javnih naročilih. | Nadaljevanje. Raziskati možnosti in priložnosti za prilagoditev strukture pristojbin za znak Skupnosti za okolje, da se vlagateljem, ki želijo tako okoljsko oznako EU kot eno ali več drugih oznak v državah članicah, ponudi primerno znižanje. | Financiranje Načrtovati dolgoročno financiranje sistema za čim bolj učinkovito uporabo dodeljenih virov. | | Prizadevati si za sporazum o dolgoročnem financiranju sistema. | Nadaljevanje. | --------------------------------------------------