Uredba Komisije (ES) št. 2419/2001

z dne 11. decembra 2001

o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 495/2001 [2], in zlasti člena 12 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Integrirani upravni in kontrolni sistem za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljen z Uredbo (EGS) št. 3508/92 (v nadaljevanju imenovan "integrirani sistem") se je pokazal kot učinkovito in uspešno sredstvo za izvajanje programov neposrednih plačil, najprej uvedenih kot rezultat reforme skupne kmetijske politike leta 1992 in kasneje še nadalje razvitih v okviru ukrepov Agende 2000. Uredba Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2721/2000 [4], je bila od začetka veljavnosti večkrat spremenjena. Poleg tega so izkušnje in še zlasti uvedba računalniških orodij za upravljanje programov pokazali, da bi bilo treba preveriti več določb te uredbe. Ker je treba izvesti nadaljnje spremembe, se zaradi jasnosti in racionalizacije Uredba (EGS) št. 3887/92 nadomesti s to uredbo.

(2) Da bi se zagotovil učinkovit nadzor in preprečilo vlaganje večnamenskih zahtevkov za pomoč pri različnih plačilnih agencijah znotraj ene države članice, morajo države članice zagotoviti enoten sistem za registriranje identitete nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za pomoč v okviru integriranega sistema. Vendar pa je treba državam članicam zagotoviti prehodno obdobje za uvedbo tega sistema.

(3) Spričo različnih identifikacijskih sistemov v Skupnosti je treba države članice pooblastiti, da vzpostavijo sisteme za identifikacijo površin na osnovi enot, ki niso enake enotam rabe ali poljinam. To možnost je treba vezati na nekatere obveznosti, da bi se zagotovila zanesljiva identifikacija. Nadalje mora vsaka država članica zaradi učinkovitega spremljanja določiti minimalno velikost enote rabe ali poljine, ki se sme navesti v zahtevku za pomoč na površino.

(4) Da bi se zagotovila pravilna prijava in identifikacija parcel, je treba razjasniti pojma "enota rabe ali poljina" in "krmna površina".

(5) Predvideti je treba določbe glede vsebine zahtevkov za pomoč na površino. Zaradi učinkovitih kontrol je treba v zahtevku za pomoč na površino navesti kakršno koli rabo površin. Vendar če so države članice uvedle upravne in kontrolne sisteme za druge programe pomoči Skupnosti, ki so vezani na površino, in ki so združljivi z integriranim sistemom skladno s členom 9a Uredbe (EGS) št. 3508/92, morajo imeti države članice možnost, da odstopajo od te zahteve.

(6) Sprejeti je treba posebne določbe za poseben položaj skupnosti proizvajalcev v sektorju ovčjega in kozjega mesa, kakor je določeno v členu 1(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 3493/30 z dne 27. novembra 1990 o splošnih pravilih za odobravanje premij proizvajalcem ovčjega in kozjega mesa [5], kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2825/2000 [6].

(7) Zahtevka za pomoč na površino, vloženega samo zaradi prijave trajnega pašnika, ni treba nujno predložiti pristojnim organom v enakih rokih, kot se na splošno vlaga zahtevke za pomoč na površino, še zlasti zato, ker upravljanja kontrolnega programa za trajne pašnike ni treba izvesti v enakem časovnem okvirju kot kontrole površin za poljščine. Države članice morajo zato imeti možnost, da za takšne zahtevke za pomoč na površino predvidijo kasnejši datum vlaganja, kot je določen skladno s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 3508/92. Vendar pa datum, ki ga določi država članica, ne sme biti po 1. juliju.

(8) Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo imeti pravico, da dopolnijo njihove zahtevke za pomoč na površino najkasneje do zadnjega datuma za setev skladno z Uredbo Sveta (ES) št. 1251/1999 z dne 17. maja 1999 o uvedbi sistema podpore za pridelovalce določenih poljščin, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1038/2001 [7], pod pogojem, da so izpolnjene vse posebne zahteve, ki veljajo v zadevnem sektorju, in da pristojni organ nosilca kmetijskega gospodarstva še ni obvestil o napakah v zahtevku za pomoč niti o kontroli na kraju samem pri kateri so odkrite napake, ki se nanašajo na del zahtevka na katerega imajo dopolnitve vpliv.

(9) Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo samo za pomoč, ki ni vezana na površino, naj bi bili izvzeti iz obveznosti, da predložijo zahtevke za pomoč na površino.

(10) Zaradi poenostavitve upravljanja različnih programov pomoči na žival, je treba predvideti skupne določbe v zvezi s podatki, ki jih je treba vključiti v zahtevke za pomoč na žival.

(11) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o vzpostavitvi sistema za identifikacijo in registracijo goveda ter o označevanju govejega mesa in izdelkov iz govejega mesa ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 [8] zavezuje imetnike goveda, da posredujejo podatke o teh živalih v računalniško zbirko podatkov. Člen 21 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za goveje in telečje meso [9], kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1512/2001 [10], določa, da se pomoč lahko plača samo za živali, ki so pravilno označene in registrirane skladno z Uredbo (ES) št. 1760/2000. Računalniška zbirka podatkov je pridobila daljnosežen pomen za upravljanje programov pomoči. Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke v okviru zadevnih programov pomoči, morajo zato pravočasno dobiti dostop do relevantnih podatkov.

(12) Države članice morajo biti pooblaščene, da uporabljajo podatke vsebovane v računalniški zbirki podatkov z namenom uvajanja poenostavljenih postopkov, pod pogojem, da je računalniška zbirka podatkov zanesljiva. Zato je treba predvideti, da lahko podatki, vsebovani v računalniški zbirki podatkov, sestavljajo del zahtevka za pomoč.

(13) Zaradi novih načinov komuniciranja morajo imeti države članice možnost, da sprejmejo nacionalne določbe, ki dovoljujejo nosilcu kmetijskega gospodarstva, da se prijave v okviru integriranega sistema, vlagajo v elektronski obliki.

(14) Če vsebujejo zahtevki za pomoč očitne napake, mora obstajati možnost, da se kadar koli popravijo.

(15) Upoštevanje rokov za vlaganje zahtevkov za pomoč in za dopolnitev zahtevkov za pomoč na površino je neobhodno potrebno, da bi lahko državne uprave načrtovale in kasneje izvajale učinkovite kontrole pravilnosti zahtevkov za pomoč. Zato bi bilo treba določiti roke, v katerih so sprejemljive zakasnele vloge. Da bi nosilce kmetijskih gospodarstev spodbudili k upoštevanju rokov, naj se v primeru zakasnele vloge znesek pomoči zmanjša. Če nosilec kmetijskega gospodarstva prijavlja samo trajni pašnik in mora zato vložiti zahtevek za pomoč na površino, se lahko kontrole programirajo različno. Za te primere se lahko predvidijo manjša znižanja in daljša zakasnitev. Če države članice izkoristijo možnost, da določijo kasnejši datum za vlaganje zahtevka za pomoč na površino, ki se nanaša samo na trajni pašnik, vlaganje zahtevkov po datumu, ki ga je določila država članica, ne sme biti več dopustno.

(16) Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo imeti pravico, da kadar koli umaknejo zahtevek za pomoč v celoti ali deloma pod pogojem, da pristojni organ nosilca kmetijskega gospodarstva še ni obvestil o napakah v zahtevku za pomoč niti o kontroli na kraju samem pri kateri so odkrite napake, ki se nanašajo na umaknjeni del.

(17) Upoštevanje določb programov pomoči, ki se obravnavajo v okviru integriranega sistema je treba učinkovito spremljati. V ta namen in zaradi zagotavljanja usklajene ravni spremljanja v vseh državah članicah je potrebno natančno določiti kriterije in tehnične postopke za izvajanje upravnih kontrol in kontrol na kraju samem tako za pomoč na površino kot na žival. Kjer je to primerno naj države članice izvajajo istočasno različne kontrole iz te uredbe in kontrole, ki so predvidene z drugimi določbami Skupnosti.

(18) Določi naj se najmanjše število nosilcev kmetijskih gospodarstev, za katere je v okviru različnih programov pomoči, potrebno izvesti kontrole na kraju samem. V zvezi z nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo za pomoč v okviru različnih programov za govedo, se predvidi integrirani pristop, ki temelji na kmetijskem gospodarstvu.

(19) Vzorec minimalnega obsega kontrol na kraju samem naj se oblikuje deloma na osnovi analize tveganja in deloma naključno. Določiti je treba glavne dejavnike, ki naj se upoštevajo pri analizi tveganja.

(20) Če se ugotovijo bistvene nepravilnosti, je treba povečati obseg kontrol na kraju samem v tekočem in naslednjem letu, da bi tako dosegli zadovoljivo raven zaupanja glede pravilnosti zahtevkov za pomoč.

(21) Ni nujno, da se kontrole na kraju samem pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za pomoč, izvedejo za vsako posamezno žival ali na vsaki posamezni enoti rabe ali poljini.V nekaterih primerih zadoščajo kontrole na osnovi vzorca. Kjer je to dopustno mora biti vzorec dovolj velik, da zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo zaupanja. V nekaterih primerih se lahko izkaže da je potrebno vzorec razširiti na popolno kontrolo. Države članice morajo določiti kriterije za izbor vzorca, ki ga je potrebno prekontrolirati.

(22) Da bi bila kontrola na kraju samem učinkovita, je pomembno, da je osebje, ki izvaja kontrolo, seznanjeno z razlogom za izbor za kontrolo na kraju samem. Države članice morajo voditi evidence o takšnih podatkih.

(23) Da bi lahko državne oblasti kot tudi pristojne oblasti Skupnosti sledile opravljenim kontrolam na kraju samem, je potrebno podrobne podatke o kontroli zapisati v zapisnik. Nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov zastopnik mora imeti možnost, da podpiše zapisnik. Pri kontrolah z daljinskim zaznavanjem je treba državam članicam dovoliti, da zagotovijo to pravico samo v primerih, ko se pri kontrolah pokažejo nepravilnosti. Poleg tega mora nosilec kmetijskega gospodarstva, ne glede na vrsto opravljene kontrole na kraju samem, v primeru odkritja nepravilnosti prejeti kopijo zapisnika.

(24) Kontrole površin na kraju samem praviloma sestojijo iz dveh delov. Pri prvem delu gre za preverjanje in meritve prijavljenih enot rabe ali poljin na osnovi grafičnih materialov, letalskih posnetkov in tako dalje. Drugi del sestoji iz materialnega pregleda enot rabe ali poljin da se preverijo prijavljene poljščine in njihova kvaliteta kot tudi dejanska velikost enot rabe ali poljin. Po potrebi se opravijo tudi meritve. Materialni pregled na terenu se lahko opravi na osnovi vzorca.

(25) Določiti je treba podrobna pravila za ugotavljanje površin in merilne metode, ki se bodo uporabljale. Pri ugotavljanju površine enot rabe ali poljin, ki izpolnjujejo pogoje za plačila na površino, so izkušnje pokazale da je potrebno določiti sprejemljivo širino nekaterih posebnosti kulturne krajine, še zlasti živih meja, jarkov, kamnitih ograj in suhozidov. Z ozirom na posebne okoljske potrebe je treba predvideti nekaj fleksibilnosti v okviru omejitev, ki so se upoštevale pri določanju regionalnega pridelka skladno z Uredbo (ES) št. 1251/1999.

(26) Določiti je treba pogoje za uporabo daljinskega zaznavanja za kontrole na kraju samem in predvideti izvedbo materialnih pregledov v primerih, ko fotointerpretacija ne daje jasnih rezultatov.

(27) Določiti je treba časovno razporeditev in minimalni obseg kontrol na kraju samem pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo za pomoč na žival, da bi se zagotovila usklajena raven kontrole v vseh državah članicah. Da bi se lahko učinkovito preverila pravilnost prijav v zahtevkih za pomoč in prijav v računalniško zbirko podatkov je bistvenega pomena, da se večji del takšnih kontrol na kraju samem opravi v obdobju obvezne reje, ko morajo biti živali še na kmetijskem gospodarstvu.

(28) Skladno s členom 21 Uredbe (ES) št. 1254/1999 je pravilna identifikacija in registracija goveda pogoj za pomoč. Zagotoviti je torej treba, da se pomoč Skupnosti odobri samo za tisto govedo, ki je označeno in registrirano skladno z Uredbo (ES) št. 1760/2000. Kontrole naj vključujejo tudi tisto govedo, ki še ni navedeno v zahtevku za pomoč, ampak bi lahko bilo vključeno v takšnem zahtevku v prihodnosti. Zaradi vzpostavitve različnih programov pomoči za govedo, se zahtevek za govedo v veliko primerih vloži šele, ko so živali že zapustile kmetijsko gospodarstvo.

(29) Posebne določbe je treba predvideti za kontrole, ki se izvajajo v klavnicah, da bi se preverilo, ali so živali, za katere je vložen zahtevek za pomoč, upravičene do le-te, in ali so podatki v računalniški zbirki podatkov pravilni. Države članice se morajo pooblastiti, da pri izboru klavnic za te kontrole uporabljajo dve različni zbirki podatkov.

(30) V zvezi s klavno premijo, odobreno po izvozu goveda, so zaradi različnih kontrolnih namenov poleg splošnih določb Skupnosti, ki se nanašajo na kontrolo izvoza potrebne tudi posebne določbe.

(31) Kontrolne določbe, predvidene za pomoč na žival, naj se po potrebi uporabljajo tudi za dodatna plačila skladno s členom 15 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

(32) Da bi se finančni interesi Skupnosti učinkovito zavarovali, je treba sprejeti primerne ukrepe za boj proti nepravilnostim in prevaram. Zaradi različne narave programov pomoči je treba določiti ločene določbe za programe pomoči na površino na eni strani in za programe pomoči na žival na drugi strani.

(33) Določiti je treba znižanja in izključitve, upoštevajoč načelo sorazmernosti in posebne probleme, povezane s primeri višje sile ter izrednimi in naravnimi okoliščinami. Takšna znižanja in izključitve se razvrstijo glede na težo storjene nepravilnosti in naj sežejo do popolne izključitve iz enega ali večih programov pomoči za določeno obdobje.

(34) Pri določanju znižanj in izključitev je treba upoštevati posebnosti različnih programov pomoči v okviru integriranega sistema. Pri zahtevkih za pomoč na površino nepravilnosti običajno zadevajo dele površin. Prevelika prijava pri eni enoti rabe ali poljini se lahko poračuna s premajhno prijavo pri drugi enoti rabe ali poljini iste skupine poljščin. Pri zahtevkih za pomoč na žival nepravilnosti vodijo do tega, da zadevna žival ni upravičena do pomoči. V zvezi z zahtevki za pomoč na površino v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti, je treba predvideti, da se zahtevki za pomoč lahko uskladijo znotraj določene tolerančne meje, znižanja pa začnejo veljati, ko so te meje presežene. Pri zahtevkih za pomoč na žival je treba predvideti znižanja, ko se pri prvi živali ugotovijo nepravilnosti, vendar pa naj se, ne glede na stopnjo znižanja, izvajajo manj stroge kazni, če se nepravilnosti ugotovijo pri treh ali manjšem številu živali. V vseh ostalih primerih naj strogost kazni zavisi od deleža živali, pri katerih so bile ugotovljene nepravilnosti.

(35) Potrebne so posebne določbe, da bi se upoštevale posebnosti nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo za pomoč na žival in za ta namen prijavijo krmno površino. Če prevelika prijava takšne površine ne vodi do višjega plačila za živali, naj se kazen ne predvidi.

(36) Nosilcem kmetijskih gospodarstev je treba dovoliti, da nadomestijo krave dojilje, telice in krave molznice v okviru meja, ki so dovoljene skladno z relevantnimi sektorskimi predpisi.

(37) V zvezi s programi pomoči za govedo in skladno s sistemom za identifikacijo in registracijo goveda skladno z Uredbo (ES) št. 1760/2000 je treba predvideti določbe glede goveda, za katero je že bil vložen zahtevek za pomoč, na eni strani, ter govedo, za katero še ni bil vložen zahtevek in bi lahko bilo predmet takšnega zahtevka v prihodnosti, na drugi strani. Takšno govedo, ki še ni bilo predmet zahtevka za pomoč, predstavlja potencialni riziko za Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS). Zaradi strukture programov pomoči, neskladnosti s sistemom pogosto ni več mogoče ugotoviti, ko so te živali že prijavljene v zahtevku za pomoč. Poleg tega je skladnost s sistemom za identifikacijo in registracijo goveda bistvenega pomena za, vpeljavo poenostavljenih postopkov za vlaganje zahtevkov na osnovi računalniške zbirke podatkov. Za učinkovito zaščito finančnih interesov Skupnosti je bistvenega pomena, da se ta sistem upošteva preden je zahtevek za pomoč dejansko vložen. Načelo, da se očitne napake lahko kadar koli popravijo, naj velja tudi za napačne prijave ali vpise v elemente tega sistema.

(38) Če nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi naravnih okoliščin ne more izpolniti obveznosti glede obdobja obvezne reje v okviru sektorskih predpisov, se znižanja in izključitve naj ne izvajajo.

(39) Glede na pomen klavnic za ustrezno delovanje nekaterih programov pomoči za govedo, je treba predvideti določbe za primere, v katerih klavnice zaradi grobe malomarnosti ali namenoma izdajo napačna potrdila ali prijave.

(40) Pri nepravilnostih v zvezi z dodatnimi plačili skladno s členom 14 Uredbe (ES) št. 1254/1999 morajo države članice predvideti kazni, ki so enakovredne tistim, ki so predvidene za programe pomoči na površino in na žival, razen, če to ni primerno. V tem zadnjem primeru morajo države članice predvideti primerne enakovredne kazni.

(41) Praviloma naj se znižanja in izključitve ne uporabljajo, če je nosilec kmetijskega gospodarstva posredoval dejansko pravilne podatke ali če lahko na drugačen način dokaže, da ne nosi krivde.

(42) Pri nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki pristojni državni organ obvestijo o nepravilnih zahtevkih za pomoč, se ne glede na vzrok napake, znižanje in izključitev ne uporabljata, pod pogojem, da pristojni organ kmeta še ni obvestil o svoji nameri, da izvede kontrolo na kraju samem, ter da ga še ni obvestil o kakršnih koli nepravilnostih v njegovem zahtevku. Isto velja za nepravilne podatke v računalniški zbirki podatkov.

(43) Če se morajo pri istem nosilcu kmetijskega gospodarstva uporabljati različna znižanja, jih je treba uporabljati neodvisno eno od drugega in posamično. Znižanja in izključitve, predvidene s to uredbo, naj se uporabljajo ne glede na dodatne kazni v okviru drugih predpisov Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

(44) Upravljanje manjših zneskov pomeni veliko obremenitev za pristojne organe držav članic. Zato bi bilo primerno, da se države članice pooblasti, da se zneski pomoči pod določenim najnižjim zneskom ne plačajo, in da se ne zahteva vračilo nepravilno plačanih zneskov, če gre za zelo majhne zneske.

(45) Če nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi višje sile ali izrednih okoliščin ne more izpolniti svojih obveznosti, predvidenih skladno s sektorskimi pravili, ne sme izgubiti svoje pravice do plačila pomoči. Določiti je treba, katere primere pristojni organi zlasti lahko priznajo kot izredne okoliščine.

(46) Da bi se zagotovila enotna uporaba načela dobre vere v celotni Skupnosti je treba pri vračilu neupravičeno plačanih zneskov določiti pogoje, pod katerimi se lahko prizadeti sklicuje na to načelo, ne glede na obravnavanje zadevnih izdatkov v okviru potrditve obračuna skladno z Uredbo (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike [11].

(47) Urediti je treba pravila, kdo je upravičen do pomoči v določenih primerih, ko se kmetijsko gospodarstvo prenese.

(48) Načeloma morajo države članice sprejeti vse nadaljnje ukrepe, ki so potrebni za pravilno izvajanje te uredbe. Države članice si morajo po potrebi nuditi medsebojno pomoč.

(49) Če je to na mestu, morajo države članice obvestiti Komisijo o vseh ukrepih, ki so jih sprejele za uvedbo sprememb v njihovo izvajanje integriranega sistema. Da bi lahko Komisija učinkovito spremljala integrirani sistem, ji morajo države članice posredovati določene letne kontrolne statistike.

(50) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Odbora sklada –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I SPLOŠNO

Člen 1

Obseg uporabe

Ta uredba vsebuje podrobna pravila za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema (v nadaljevanju imenovanega "integrirani sistem"), vzpostavljenega z Uredbo (EGS) št. 3508/92. Uredba velja ne glede na posebne določbe, predvidene v uredbah o posameznih programih pomoči.

Člen 2

Definicije

Za namene te uredbe veljajo naslednje definicije:

(a) "Sistem za identifikacijo in registracijo goveda": sistem za identifikacijo in registracijo goveda, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 1760/2000;

(b) "Ušesna znamka": znamka za označitev posamezne živali skladno s točko (a) člena 3 in členom 4 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(c) (c)"Računalniška zbirka podatkov": računalniška zbirka podatkov skladno s točko (b) člena 3 in členom 5 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(d) "Potni listi": potni list, ki se izda skladno s točko (c) člena 3 in členom 6 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(e) "Register živali na gospodarstvu": register živali na gospodarstvu, ki ga vodijo imetniki živali skladno s členom 4 Direktive Sveta 92/102/EGS [12] ali skladno s točko (d) člena 3 in členom 7 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(f) "Elementi sistema za identifikacijo in registracijo goveda": elementi, navedeni v členu 3 Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(g) "Identifikacijska številka živali": identifikacijska številka živali, kot je navedena v členu 4(1) Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(h) "Nepravilnosti": vsakršna neskladnost z ustreznimi pravili za odobravanje zadevnih pomoči;

(i) "Zahtevek za pomoč na površino": zahtevek za plačilo pomoči v okviru programov pomoči skladno s členom 1(1)(a) in (b)(iii) Uredbe (EGS) št. 3508/92 in vključno s prijavo kakršnih koli drugih rab površin, še zlasti prijavo krmnih površin za namene zahtevkov za pomoč na žival;

(j) (j)"Zahtevek za pomoč na žival": zahtevki za plačilo pomoči v okviru programov pomoči skladno s členom 1(1)(b)(i) in (ii) Uredbe (EGS) št. 3508/92;

(k) "Raba": raba zemljišč v smislu vrste kulture ali pokrovnosti tal ali brez kulture;

(l) "Programi pomoči za govedo": programi pomoči, navedeni v členu (1)(b)(i) Uredbe (EGS) št. 3508/92;

(m) "Programi pomoči za ovce in koze": programi pomoči, navedeni v členu 1(1)(b)(ii) Uredbe (EGS) št. 3508/92;

(n) "Govedo, za katero je vložen zahtevek": govedo, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč na živali v okviru programov pomoči za govedo;

(o) "Govedo, za katero ni vložen zahtevek": govedo, za katero še ni bil vložen zahtevek za pomoč na živali, vendar pa je potencialno upravičeno do pomoči v okviru programov pomoči za govedo;

(p) "Obdobje obvezne reje": obdobje, v katerem mora žival, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč, ostati na kmetijskem gospodarstvu v skladu z naslednjimi določbami:

- člen 5 in člen 9(1) Uredbe Komisije (EG) št. 2342/1999 [13], v zvezi s posebno premijo za bike in vole,

- člen 16 Uredbe (ES) št. 2342/1999 v zvezi s premijo za krave dojilje,

- člen 37 Uredbe (ES) št. 2342/1999 v zvezi s klavno premijo,

- člen 1(3) Uredbe Komisije (EGS) št. 2700/93 [14] v zvezi s pomočmi, plačanimi za ovce in koze;

(q) "Imetnik živali": vsaka fizična ali pravna oseba, ki je odgovorna za živali bodisi stalno ali začasno, tudi med prevozom ali na živinskem sejmu;;

(r) "Ugotovljena površina": površina, za katero so izpolnjeni vsi pogoji skladno s pravili za odobritev pomoči;

(s) "Ugotovljena žival": žival, za katero so izpolnjeni vsi pogoji skladno s pravili za odobritev pomoči;

(t) "Premijsko obdobje": obdobje, na katero se nanašajo zahtevki za pomoč, ne glede na čas vložitve.

Člen 3

Identifikacija nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za pomoč v okviru integriranega sistema

Države članice vpeljejo enoten sistem za registriranje identitete vsakega nosilca kmetijskega gospodarstva, ki vloži zahtevek za pomoč v okviru integriranega sistema.

Člen 4

Identifikacija in minimalna velikost enot rabe ali poljin

1. Identifikacijski sistem iz člena 4 Uredbe (EGS) št. 3508/92 deluje na nivoju enote rabe ali poljine. Države članice lahko zagotovijo, da se namesto enote rabe ali poljine uporablja drugačna enota, kot na primer katastrska parcela ali proizvodni blok. V takšnih primerih države članice zagotovijo, da so enote rabe ali poljine zanesljivo identificirane. Še zlasti zahtevajo, da zahtevki za pomoč na površino vsebujejo podatke ali so jim priloženi dokumenti, ki jih je natančno določil pristojni organ, na osnovi katerih se lahko ugotovi lokacija posamezne enote rabe ali poljine in opravi njena meritev.

2. Vsaka država članica določi minimalno velikost enote rabe ali poljine, za katero se lahko vloži zahtevek za pomoč, vendar pa minimalna velikost ne sme presegati 0.3 ha.

Člen 5

Splošna načela v zvezi z enotami rabe ali poljinami

1. Za namene te uredbe:

(a) enota rabe ali poljina na kateri so drevesa in se hkrati uporablja za pridelavo poljščin v smislu člena 1 Uredbe (EGS) št. 3508/92 se šteje za enoto rabe ali poljino, pod pogojem, da lahko načrtovana pridelava na istem območju poteka na podoben način kot na enotah rabe ali poljinah, ki so brez dreves;

(b) Če je krmna površina v skupni rabi, jo pristojni organi porazdelijo na državni ravni med posamezne nosilce kmetijskih gospodarstev v razmerju z njihovo uporabo ali pravico uporabe te površine.

(c) Vsaka krmna površina mora biti na voljo za rejne živali za najmanj sedem mesecev, začenši z datumom, ki ga določijo države članice, ki mora biti med 1. januarjem in 31. marcem.

2. Če leži krmna površina v državi članici, ki ni tista država, v kateri ima nosilec kmetijskega gospodarstva glavni poslovni sedež, se šteje ta površina na zahtevo nosilca kmetijskega gospodarstva kot del njegovega kmetijskega gospodarstva, pod pogojem, da:

(a) se nahaja v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva, in

(b) večji del vseh kmetijskih površin, ki jih uporablja ta nosilec kmetijskega gospodarstva, leži v državi članici, v kateri se nahaja njegov glavni poslovni sedež.

NASLOV II ZAHTEVKI ZA POMOČ

POGLAVJE I Zahtevki za pomoč na površino

Člen 6

Pogoji, ki se nanašajo na zahtevke za pomoč na površino

1. Zahtevek za pomoč na površino vsebuje vse podatke, ki so potrebni, da se ugotovi upravičenost do pomoči, še zlasti:

(a) podatke o identiteti nosilca kmetijskega gospodarstva;

(b) podatke, ki omogočajo identifikacijo vseh enot rabe ali poljin kmetijskega gospodarstva, njihovo površino, izraženo v hektarjih na dve decimalki, lego v prostoru, rabo, podatek ali se namakajo, ter zadevni program pomoči;

2. V zahtevku za pomoč na površino, ki jo vloži nosilec kmetijskega gospodarstva, ki je član skupnosti proizvajalcev, kot je določeno v členu 1(2) Uredbe (EGS) št. 3493/90, in ki v istem koledarskem letu vloži zahtevek za pomoč v okviru programa pomoči za ovce/koze in za pomoč v okviru nekega drugega programa pomoči Skupnosti, se navede vse enote rabe ali poljine, ki jih uporablja skupnost proizvajalcev. V takšnih primerih se krmna površina porazdeli na nacionalni ravni med zadevne nosilce kmetijskih gospodarstev v sorazmerju z njihovimi individualnimi omejitvami, določenimi skladno s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 2467/98 [15], veljavnimi 1. januarja zadevnega leta.

3. Če se zahtevek za pomoč na površino nanaša samo na trajne pašnike, lahko zadevna država članica predvidi, da se zahtevek vloži do kasnejšega datuma, kot je določen v skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 3508/92, ki pa ne sme biti po 1. juliju.

Tretji pododstavek člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 3508/92 se uporablja s potrebnimi spremembami.

Člen 7

Prijave, ki se nanašajo na posebne rabe

1. Rabe zemljišč, naštete v prilogi Uredbe (EGS) št. 3508/92, se prijavijo ločeno.

2. Rabe zemljišč, ki niso naštete v členu 1(1) ali v prilogi Uredbe (EGS) št. 3508/92, se prijavijo pod enega ali več naslovov "Druge rabe".

3. Države članice lahko predvidijo, da se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, če so ti podatki posredovani pristojnim organom v okviru drugih upravnih in kontrolnih sistemov, ki zagotavljajo združljivost z integriranim sistemom skladno s členom 9a Uredbe (EGS) št. 3508/92.

Člen 8

Dopolnitve zahtevkov za pomoč na površino

1. Po poteku roka za vlaganje zahtevkov za pomoč na površino se ob upoštevanju odstavka 3, lahko posamezne enote rabe ali poljine, ki še niso prijavljene v zahtevku za pomoč, dodajo in spreminjajo glede rabe ali programa pomoči, pod pogojem, da se upoštevajo pogoji iz sektorskih predpisov, ki se nanašajo na zadevni program pomoči.

2. Dodajanje enot rabe ali poljin in dopolnitve skladno z odstavkom 1 se pisno sporočijo pristojnemu organu najkasneje do datuma, določenega za setev, ali določenega skladno z Uredbo (ES) št. 1251/1999.

Tretji pododstavek člena 6(2) Uredbe (EGS) št. 3508/92 se uporablja s potrebnimi spremembami.

3. Če je pristojni organ nosilca kmetijskega gospodarstva že obvestil o nepravilnostih v zahtevku za pomoč ali če ga je obvestil, da namera opraviti kontrolo na kraju samem, ali kjer je kontrola na kraju samem odkrila nepravilnosti, dodajanje in spremembe skladno z odstavkoma 1 in 2 za enote rabe ali poljine, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti, niso več dovoljene.

Člen 9

Oprostitev vlaganja zahtevkov za pomoč na površino.

Zahtevka za pomoč na površino ni potrebno vlagati nosilcem kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za katero od naslednjih pomoči na žival:

(a) izvensezonsko premijo, predvideno s členom 5 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(b) klavno premijo, predvideno s členom 11 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(c) posebno premijo za bike in vole in/ali premijo za krave dojilje, če je nosilec kmetijskega gospodarstva oproščen zahteve glede obremenitve skladno s členom 12(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999 pod pogojem, da ne zaprosi za ekstenzifikacijsko plačilo, predvideno s členom 13 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(d) pomoč, predvideno v okviru programa pomoči za ovce/koze.

POGLAVJE II Zahtevki za pomoč na žival

Člen 10

Pogoji, ki se nanašajo na zahtevke za pomoč na žival

1. Zahtevek za pomoč na žival vsebuje vse podatke, ki so potrebni, da se ugotovi upravičenost do pomoči, še zlasti:

(a) podatke o identiteti nosilca kmetijskega gospodarstva;

(b) sklicevanje na zahtevek za pomoč na površino, če je bila le-ta že vložena;

(c) število živali vsakega tipa, za katere je bila zaprošena kakršna koli pomoč, ter pri govedu identifikacijska številka živali;

(d) po potrebi, zavezo kmeta, da bo obdržal živali iz točke (c) na svojem kmetijskem gospodarstvu v obdobju obvezne reje, ter navedbo kraja ali krajev, kjer se bodo živali nahajale, vključno z navedbo obdobja ali obdobij;

(e) po potrebi, individualne omejitve ali individualne zgornje meje za zadevne živali;

(f) po potrebi, individualne referenčne količine mleka, ki so na voljo nosilcu kmetijskega gospodarstva 31. marca, ali v primeru, če se zadevna država članica odloči, da uporabi odstopanje, predvideno v členu 44a Uredbe (ES) št. 2342/1999, 1. aprila zadevnega koledarskega leta; če ta količina na dan vložitve zahtevka ni znana, jo je treba sporočiti pristojnemu organu takoj, ko je to mogoče;

(g) izjavo nosilca kmetijskega gospodarstva, da se zaveda pogojev, ki se nanašajo na zadevno pomoč.

Če bo v obdobju obvezne reje žival prestavljena na drugo lokacijo, mora nosilec kmetijskega gospodarstva to vnaprej pisno sporočiti pristojnemu organu.

2. Države članice zagotavljajo vsakemu imetniku živali pravico, da bo brez omejitev v primernih časovnih razmakih in brez pretiranih zamud od pristojnega organa prejel podatke iz računalniške zbirke podatkov, ki se nanašajo nanj in na njegove živali. Pri vlaganju zahtevkov za pomoč nosilec kmetijskega gospodarstva izjavi, da so ti podatki pravilni in popolni, ali da bo popravil nepravilne ali dodal manjkajoče podatke.

3. Države članice se lahko odločijo, da nekaterih podatkov iz odstavka 1, ki so že bili posredovani pristojnemu organu, ni več potrebno navesti v zahtevku za pomoč.

Države članice lahko zlasti uvedejo postopke, pri katerih bi se podatki, ki so vsebovani v računalniški zbirki podatkov, lahko uporabljali za namene zahtevkov za pomoč, pod pogojem, da računalniška zbirka podatkov zagotavlja potrebno raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih programov pomoči.

4. Države članice lahko predvidijo, da se nekateri podatki iz odstavka 1 lahko ali morajo posredovati preko organa ali organov, ki so jih države članice odobrile. Vendar pa nosilec kmetijskega gospodarstva ostane odgovoren za posredovane podatke.

POGLAVJE III Skupne določbe

Člen 11

Elektronski prenos

1. Države članice lahko dovolijo, da se komunikacije zahtevane po tej uredbi, od nosilca kmetijskega gospodarstva do pristojnega organa opravijo z elektronskim prenosom. V tem primeru je treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da:

(a) se nosilec kmetijskega gospodarstva nedvoumno identificira in upošteva vse zahteve;

(b) pristojni organi prejmejo vse potrebne spremljajoče dokumente v enakem roku, kot v primeru prenosa z neelektronskimi sredstvi;

(c) ni diskriminacije med nosilci kmetijskih gospodarstev, ki ne uporabljajo elektronskega prenosa za vlaganje zahtevkov, in tistimi, ki se odločijo za elektronski prenos.

2. Prijave v računalniško zbirko podatkov se štejejo kot elektronski prenos v smislu odstavka 1, pod pogojem, da računalniška zbirka podatkov zagotavlja potrebno raven zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih programov pomoči.

Člen 12

Popravljanje očitnih napak

Ne glede na člene 6 do 11 se lahko zahtevek za pomoč popravi kadar koli po vložitvi, če vsebuje očitne napake, ki jih je priznal pristojni organ.

Člen 13

Zakasnela vložitev zahtevka

1. Razen v primerih višje sile in izrednih okoliščin v smislu člena 48 se pri vložitvi zahtevka za pomoč na površino ali zahtevka na žival po rokih, ki so določeni v ustreznih sektorskih predpisih, zniža znesek pomoči za vsak delovni dan zamude za 1 % zneska, do katerega bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen, če bi bil zahtevek vložen pravočasno.

Če zamuda znaša več kot 25 koledarskih dni, se zahtevek šteje za nedopustnega.

V primeru zamude pri vložitvi zahtevka za pomoč na površino, ki se nanaša samo na trajne pašnike, se znesek pomoči zniža za vsak delovni dan zamude za 0,5 % zneska, do katerega bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno z zadevnim programom pomoči. Če so takšni zahtevki za pomoč vloženi po 1. juliju, se štejejo za nedopustne.

Če pa država članica izkoristi možnost, predvideno v členu 6(3), se pri zahtevkih za pomoč, vloženih pred datumom, ki ga določi država članica, znižanja ne uporabljajo. Zahtevki za pomoč, vloženi po tem datumu, se štejejo za nedopustne.

2. Če se dopolnitev zahtevka za pomoč na površino vloži po roku za setev skladno s členom 8(2), se znesek pomoči, ki se nanaša na dejansko rabo zadevnih enot rabe ali poljin, zniža za 1 % za vsak delovni dan.

Dopolnitve zahtevka za pomoč na površino so dopustne samo do zadnjega datuma za vložitev zahtevka za pomoč na površino skladno z odstavkom 1. Če pa je ta termin pred ali na isti datum, kot je zadnji datum za setev skladno s členom 8(2), se spremembe zahtevkov za pomoč na površino po tem zadnjem datumu za setev štejejo za nedopustne.

3. Zakasnela vložitev zahtevka za pomoč na površino nima za posledico znižanja ali izključitve pomoči na žival iz člena 9.

4. Glede krmnih površin se znižanja zaradi zakasnele vložitve zahtevka za pomoč na površino dodajo k tistim znižanjem, ki se uporabljajo pri zakasneli vložitvi zahtevkov za pomoč skladno s členoma 12 in 13 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

Člen 14

Umik zahtevkov za pomoč

1. Zahtevek za pomoč se lahko kadar koli umakne v celoti ali deloma.

Če pa je pristojni organ nosilca kmetijskega gospodarstva že obvestil o nepravilnostih v njegovem zahtevku ali če ga je že obvestil o svojem namenu, da opravi kontrolo na kraju samem, in če se pri tej kontroli na kraju samem ugotovijo nepravilnosti, umik tistih delov zahtevka, v katerih je bila ugotovljena nepravilnost, ni dovoljen.

2. Umiki zahtevkov skladno z odstavkom 1 postavijo prosilca ponovno v tisti položaj, v katerem se je nahajal pred vložitvijo zadevnega zahtevka za pomoč ali dela le-tega.

NASLOV III KONTROLE

Člen 15

Splošna načela

Upravne kontrole in kontrole na kraju samem se izvajajo na takšen način, da se lahko zanesljivo preveri, ali so bili upoštevani pogoji, pod katerimi se pomoč odobri.

POGLAVJE I Upravne kontrole

Člen 16

Navzkrižno preverjanje

Upravne kontrole iz člena 8(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92 vključujejo še zlasti:

(a) navzkrižno preverjanje prijavljenih enot rabe ali poljin in živali, da bi se preprečila neupravičena večkratna odobritev iste pomoči za isto koledarsko ali tržno leto ter neupravičeno kumuliranje pomoči, odobrene v okviru programov pomoči Skupnosti v zvezi s prijavljenimi površinami;

(b) navzkrižno preverjanje z računalniško zbirko podatkov, da se preveri upravičenost do pomoči.

POGLAVJE II Kontrole na kraju samem

Oddelek I Skupne določbe

Člen 17

Splošna načela

1. Kontrole na kraju samem so nenapovedane. Če pa namen kontrole ni ogrožen, je dovoljena vnaprejšnja napoved kontrole, ki mora biti omejena na najnujnejši časovni minimum. Taka napoved ne sme biti izvedena, razen v upravičenih primerih, več kot 48 ur vnaprej.

2. Po potrebi se kontrole na kraju samem, predvidene s to uredbo, in druge kontrole, predvidene s predpisi Skupnosti, izvedejo istočasno.

3. Zadevni zahtevek ali zahtevki se zavrnejo, če nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov zastopnik prepreči izvedbo kontrole na kraju samem.

Člen 18

Pogostost kontrol

1. Skupno število kontrol na kraju samem, ki se opravijo vsako leto, zajema vsaj:

(a) 5 % vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke za pomoč na površino;

(b) 5 % vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo zahtevke na žival v okviru programov pomoči za govedo, razen v primerih, ko računalniška zbirka podatkov ne zagotavlja potrebne ravni zanesljivosti in vzpostavljenosti, ki je potrebna za pravilno upravljanje vključenih programov pomoči, in se v tem primeru odstotek poviša na 10 %. Te kontrole na kraju samem zajemajo tudi vsaj 5 % vseh živali na program pomoči, za katere je bila zaprošena pomoč;

(c) 10 % vseh nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so vložili zahtevke za pomoč na žival v okviru programa pomoči za ovce/koze.

2. Če kontrole na kraju samem odkrijejo bistvene nepravilnosti v zvezi z določenim programom pomoči ali na določenem območju ali delu območja, pristojni organ ustrezno poveča število kontrol na kraju samem v tekočem letu, in ustrezno poveča odstotek nosilcev kmetijskih gospodarstev za katere, je treba izvesti kontrolo na kraju samem v naslednjem letu.

3. Če se predvideva, da je mogoče nekatere elemente kontrol na kraju samem izvesti na osnovi vzorca, mora ta vzorec zagotavljati zanesljivo in reprezentativno raven kontrole. Države članice določijo kriterije za izbor vzorca. Če pregledi vzorca razkrijejo nepravilnosti, se obseg vzorca ustrezno poveča.

Člen 19

Izbor zahtevkov, ki se kontrolirajo na kraju samem

1. Pristojni organ izbere nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih bo opravljena kontrola na kraju samem, na osnovi analize tveganja in elementa reprezentativnosti vloženih zahtevkov za pomoč. Analiza tveganja upošteva:

(a) znesek pomoči;

(b) število enot rabe ali poljin in površino ali število živali, za katere je bila zahtevana pomoč;

(d) ugotovitve kontrol, opravljenih v preteklih letih;

(e) primere kršitve Uredbe (ES) št. 1760/2000;

(f) nosilce kmetijskih gospodarstev, ki so tik nad ali pod omejitvami, ki se upoštevajo pri odobritvi pomoči;

(g) nadomestitve živali skladno s členom 37;

(h) drugi dejavniki, ki jih določijo države članice.

Zaradi zagotavljanja reprezentativnosti države članice naključno izberejo od 20 % do 25 % minimalnega števila nosilcev kmetijskih gospodarstev, pri katerih se opravi kontrola na kraju samem.

2. Pristojni organ vodi evidenco o razlogih za izbor vsakega posameznega nosilca kmetijskega gospodarstva za kontrolo na kraju samem. Inšpektor, ki bo izvajal kontrolo na kraju samem, mora biti o razlogih obveščen pred začetkom kontrole na kraju samem.

Člen 20

Zapisnik o kontroli

1. Za vsako kontrolo na kraju samem je treba izdelati zapisnik, ki omogoča prikaz podrobnosti opravljenih kontrol. V zapisniku so navedeni zlasti:

(a) programi pomoči in zahtevki, ki so bili prekontrolirani;

(b) prisotne osebe;

(c) prekontrolirane enote rabe ali poljine, izmerjene enote rabe ali poljine, rezultati meritev za izmerjene enote rabe ali poljine in uporabljena metoda merjenja;

(d) število in tip ugotovljenih živali, in po potrebi, ušesne številke, vpise v register in v računalniško zbirko podatkov ter pregledane spremljajoče dokumente, rezultate kontrol in, po potrebi, posebne opombe glede posameznih živali in/ali njihovih identifikacijskih številk;

(e) ali je bil nosilec kmetijskega gospodarstva vnaprej obveščen o kontroli in koliko časa vnaprej je bil obveščen;

(f) podatki o drugih izvedenih kontrolah.

2. Nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov zastopnik ima možnost, da podpiše zapisnik in s tem potrdi svojo prisotnost pri kontroli ter doda svoje pripombe. Če so ugotovljene nepravilnosti, prejme nosilec kmetijskega gospodarstva kopijo zapisnika o kontroli.

Če je kontrola na kraju samem opravljena na osnovi daljinskega zaznavanja skladno s členom 23, se lahko države članice odločijo, da nosilcu kmetijskega gospodarstva ali njegovemu zastopniku ne dajo možnosti, da podpiše zapisnik o kontroli, če pri kontroli z daljinskim zaznavanjem niso bile ugotovljene nepravilnosti.

Oddelek II Kontrole zahtevkov za pomoč na površino na kraju samem

Člen 21

Elementi kontrol na kraju samem

Kontrole na kraju samem zajemajo vse enote rabe ali poljine, za katere je bila zahtevana pomoč v okviru programov pomoči v smislu člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92. Vendar pa se dejanska inšpekcija na terenu kot del kontrole na kraju samem lahko omeji na vzorec vsaj polovice enot rabe ali poljin, za katere so bili vloženi zahtevki.

Člen 22

Ugotovitev površin

1. Površine enot rabe ali poljin se ugotovijo s katerim koli primernim načinom, ki ga je predvidel pristojni organ, in ki zagotavlja meritve vsaj z enakovredno natančnostjo, kot se zahteva za uradne meritve skladno z nacionalnimi določbami. Pristojni organ določi tolerančno mejo, upoštevajoč uporabljeno metodo merjenja, natančnost razpoložljivih uradnih dokumentov, lokalne dejavnike kot so nagib in oblika enote rabe ali poljine ter določbe odstavka 2.

2. Upošteva se lahko skupna površina enote rabe ali poljine, pod pogojem, da se v celoti uporablja skladno z običajnimi standardi države članice ali zadevne regije. V drugih primerih se upošteva površina dejanske rabe.

Pri tistih regijah, v katerih so nekatere značilnosti, še zlasti žive meje, jarki, kamnite ograje in suhozidi tradicionalen sestavni del dobre kmetijske prakse pri pridelavi ali rabi, se lahko države članice odločijo, da se njihova ustrezna površina šteje za del dejansko uporabljene površine, pod pogojem, da ne presega skupne širine, ki jo določijo države članice. Ta širina mora ustrezati tradicionalni širini v zadevni regiji, in ne sme presegati 2 metrov.

Države članice lahko po predhodnem obvestilu Komisiji dovolijo večjo širino od 2 metrov, če so bile te površine upoštevane pri določanju pridelka zadevnih regij.

3. Upravičenost enot rabe ali poljin se preverja s katerim koli primernim načinom. V ta namen se po potrebi zahteva predložitev dodatnih dokazil.

Člen 23

Daljinsko zaznavanje

1. Če neka država članica uporablja daljinsko zaznavanje na celotnem ali delu vzorca iz člena 18(1)(a), veljajo naslednja pravila:

(a) cone, ki se bodo kontrolirale z daljinskim zaznavanjem se, kolikor je to mogoče, izberejo z upoštevanjem ustreznih dejavnikov tveganja, ki jih določi država članica;

(b) določbe člena 19 veljajo samo, če se kontrola na kraju samem z daljinskim zaznavanjem ne izvaja pri vseh nosilcih kmetijskih gospodarstev, ki so vložili zahtevke za pomoč, in so znotraj izbrane cone.

2. V zvezi s kontrolami z daljinskim zaznavanjem države članice:

(a) izvedejo fotointerpretacijo satelitskih ali letalskih posnetkov vseh enot rabe ali poljin, ki jih je treba pregledati, da se identificira pokrovnost tal in izmeri površina;

(b) opravijo kontrolo na kraju samem za vse zahtevke, pri katerih s fotointerpretacijo ni mogoče potrditi točnosti prijave v skladu z zahtevami pristojnega organa.

3. Če država članica uporablja daljinsko zaznavanje, se dodatne kontrole iz člena 18(2) opravijo z običajnimi kontrolami na kraju samem, če jih v tekočem letu ni več mogoče izvesti z daljinskim zaznavanjem.

Oddelek III Kontrole na kraju samem za zahtevke za pomoč na žival

Člen 24

Časovni razpored kontrol na kraju samem

1. Minimalno število kontrol na kraju samem, predvidenih s členom 18(1)(b), razen za programe pomoči iz člena 4(6) in člena 11 Uredbe (ES) št. 1254/1999 se opravi v obdobju obvezne reje za vsaj enega od zadevnih programov pomoči.

2. Vsaj 50 % minimalnega števila kontrol na kraju samem skladno s členom 18(1)(c) se opravi v obdobju obvezne reje. V državah članicah, v katerih se skladno z Direktivo 92/102/EGS uvedeni sistem za ovce in koze zlasti v zvezi z identifikacijo živali in pravilnim vodenjem registrov živali na gospodarstvih, še ne izvaja in uporablja v celoti, se minimalno število kontrol na kraju samem v celoti izvede v obdobju obvezne reje.

Člen 25

Elementi kontrol na kraju samem

1. Kontrole na kraju samem zajemajo vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč v okviru programov pomoči, ki jih je treba prekontrolirati, in v primeru kontrol programov pomoči za govedo tudi govedo, za katero niso bil vloženi zahtevki.

2. Kontrole na kraju samem vključujejo zlasti:

(a) kontrolo, ali število živali, prisotnih na kmetijskem gospodarstvu, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, in število goveda, za katero niso bili vloženi zahtevki za pomoč, ustreza številu živali, vpisanih v registre živali na gospodarstvih, in v primeru goveda, številu živali, prijavljenih v računalniško zbirko podatkov;

(b) v zvezi s programi pomoči za govedo, kontrole

- pravilnosti vpisov v register govedi na gospodarstvu in prijav v računalniško zbirko podatkov na osnovi vzorca spremljajočih dokumentov kot na primer računov o nakupu in prodaji, potrdil o zakolu, veterinarskih potrdil in kjer je to ustrezno potnih listov za tiste živali, za katere so bili v zadnjih 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem vloženi zahtevki za pomoč,

- da podatki v računalniški zbirki podatkov ustrezajo podatkom v registru govedi na gospodarstvu na osnovi vzorca živali, za katere so bili v zadnjih 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem vloženi zahtevki za pomoč,

- da so vse živali, prisotne na kmetijskem gospodarstvu, za katere še velja obdobje obvezne reje, upravičene do zahtevane pomoči,

- da je vse govedo, ki je prisotno na kmetijskem gospodarstvu, označeno z ušesnimi znamkami in kjer je to ustrezno, spremljano s potnimi listi in vpisano v registru govedi na gospodarstvu ter da je bilo pravilno prijavljeno v računalniško zbirko podatkov. Te kontrole se opravijo posamično za bike in vole, za katere še velja obdobje obvezne reje, in za katere je bil vložen zahtevek za posebno premijo za govedo, razen tistih, ki so bili vloženi skladno s členom 4(6)(ES) št. 1254/1999. V vseh ostalih primerih se kontrola pravilnega vpisa v potne liste, v register govedi na gospodarstvu in prijav v zbirko podatkov izvede na osnovi vzorca;

(c) v zvezi s programom pomoči za ovce/koze kontrole na osnovi registra živali na gospodarstvu, da so vse živali, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč, v 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem ostale na kmetijskem gospodarstvu v celotnem obdobju obvezne reje, ter kontrole pravilnih vpisov v register živali na gospodarstvu na osnovi vzorca spremljajočih dokumentov kot na primer računov o nakupu in prodaji in veterinarskih potrdil.

Člen 26

Kontrolni ukrepi v zvezi s kontrolami v klavnicah

1. V zvezi s posebno premijo za govedo, predvideno s členom 4(6) Uredbe (ES) št. 1254/1999, in klavno premijo, predvideno v členu 11 iste Uredbe, se kontrole na kraju samem izvajajo v klavnicah. V tem primeru opravijo države članice preglede na kraju samem bodisi:

(a) v najmanj 30 % vseh klavnic, izbranih na osnovi analize tveganja, in v tem primeru kontrole zajemajo vzorec 5 % skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem, ali

(b) v najmanj 20 % tistih klavnic, ki so bile vnaprej potrjene na osnovi posebnih kriterijev zanesljivosti, ki jih določijo države članice, in so bile izbrane na osnovi analize tveganja, in v tem primeru kontrole zajemajo vzorec 2 % skupnega števila goveda, ki je bilo zaklano v zadevni klavnici v 12 mesecih pred kontrolo na kraju samem.

Te kontrole na kraju samem zajemajo naknadne preglede dokumentov, primerjavo z vpisi v računalniško zbirko podatkov in preverjanje zbirnikov, ki se nanašajo na potrdila o zakolu, ali podatke, ki so bili poslani drugim državam članicam skladno s členom 35(3) Uredbe (ES) št. 2342/1999.

2. Kontrole na kraju samem v klavnicah zajemajo fizične preglede postopkov zakola in se izvedejo na osnovi vzorca na dan kontrole na kraju samem. Po potrebi se preveri, ali so trupi, poslani v tehtanje, upravičeni do pomoči.

Člen 27

Kontrolni ukrepi v zvezi s premijo odobreno za izvoz

1. V zvezi s klavno premijo, odobreno za govedo, izvoženo v tretje države skladno s členom 11 Uredbe (ES) št. 1254/1999, se vsi postopki nakladanja kontrolirajo na kraju samem na naslednji način:

(a) med nakladanjem se preveri, ali je vso govedo označeno z ušesnimi znamkami. Poleg tega se vsaj 10 % tako preverjenega goveda prekontrolira še posamično zaradi preveritve njihove identifikacije;

(b) pri zapuščanju območja Skupnosti:

- če je bilo prevozno sredstvo opremljeno z uradno carinsko plombo, se prekontrolira, da je plomba nepoškodovana. Če je plomba nepoškodovana, se opravi kontrola vzorca samo, če obstaja dvom glede pravilnosti tovora,

- če prevozno sredstvo ni bilo opremljeno z uradno carinsko plombo, ali če je carinska plomba poškodovana, se ponovno prekontrolira najmanj 50 % goveda, ki je bilo posamično pregledano ob nakladanju.

2. Potni listi se izročijo pristojnemu organu skladno s členom 6(5) Uredbe (ES) št. 1760/2000.

3. Plačilna agencija v smislu člena 4(2) Uredbe (ES) št. 1258/1999, ki je odgovorna za plačilo premije, preveri zahtevke za pomoč na osnovi plačilnih dokumentov in ostalih razpoložljivih podatkov, pri čemer posveti posebno pozornost dokumentom, ki se nanašajo na izvoz, in pripombam pristojnih kontrolnih organov, ter preveri, ali so bili potni listi izročeni skladno z odstavkom 2.

Člen 28

Posebne določbe glede dodatnih plačil

Glede dodatnih plačil iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1254/1999 država članica, kjer je to primerno, uporabi določbe tega naslova. Če uporaba teh določb ni primerna zaradi strukture programa dodatnih plačil, države članice predvidijo kontrole, ki zagotavljajo tej uredbi enakovredno kontrolno raven.

Člen 29

Posebne določbe glede zapisnika o kontroli

1. Če države članice izvajajo kontrole na kraju samem skladno s to uredbo v povezavi z inšpekcijami skladno z Uredbo Komisije (ES) št. 2630/97 [16], se zapisnik o kontroli, predviden s členom 20, dopolni z zapisniki, skladno s členom 2(5) Uredbe (ES) št. 2630/97.

2. Glede kontrol v klavnicah, predvidenih s členom 26(1), lahko zapisnik o kontroli iz člena 20 vsebuje navedbo v zapiskih klavnice, katere živali so bile pregledane.

Glede kontrol v smislu člena 26(2) vsebuje zapisnik med drugim identifikacijske številke, težo trupov in datum zakola za vse živali, ki so bile zaklane in prekontrolirane na dan kontrole na kraju samem.

3. Glede kontrol, predvidenih s členom 27, zadostuje, če zapisnik o kontroli vsebuje samo navedbo na ta način pregledanih živali.

4. Če se med kontrolami na kraju samem, izvedenimi v skladu s to uredbo, odkrijejo kršitve določb naslova I Uredbe (ES) št. 1760/2000, se kopije zapisnika o kontroli, predvidenega s členom 20, nemudoma pošljejo organom, odgovornim za izvajanje Uredbe (ES) št. 2630/97.

NASLOV IV OSNOVA ZA IZRAČUN POMOČI, ZNIŽANJ IN IZKLJUČITEV

POGLAVJE I Ugotovitve v zvezi z zahtevki za pomoč na površino

Člen 30

Splošna načela

Za namene tega poglavja ločimo naslednje skupine kmetijskih rastlin:

(a) krmne površine, prijavljene za namene člena 12 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(b) krmne površine, ki niso pašniki, in niso površine za pridelavo poljščin v smislu člena 13(3)(b) Uredbe (ES) št. 1254/1999, prijavljene za namene člena 13 Uredbe (ES) št. 1254/1999;

(d) trajne pašnike, prijavljene za namene člena 19 Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 [17];

(e) površine kmetijskih rastlin za katere se uporablja različna višina pomoči;

(f) površine v prahi, in kjer je to ustrezno površine v prahi za katere se uporablja različna višina pomoči.

Člen 31

Osnova za izračun

1. Če je ugotovljena površina za skupino kmetijskih rastlin večja od prijavljene v zahtevku za pomoč, se za izračun zneska pomoči uporablja prijavljena površina.

2. Če je prijavljena površina v zahtevku za pomoč na površino večja od ugotovljene površine, za to skupino kmetijskih rastlin, ki je rezultat upravne kontrole ali kontrole na kraju samem, se pomoč, ne glede na znižanja in izključitve skladno s členi 32 do 35, izračuna na osnovi ugotovljene površine za to skupino kmetijskih rastlin.

3. Izračun največje upravičene površine, za plačila na površino pridelovalcem poljščin, se opravi na osnovi določene površine v prahi in skladno z deležem vsake posamezne poljščine. Vendar pa se plačila pridelovalcem poljščin glede na določeno površino v prahi, znižajo samo do ravni, ki ustreza površini, ki bi bila potrebna za pridelavo 92 ton žit, skladno s členom 6(7) Uredbe (ES) št. 1251/1999.

4. Če nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi primera višje sile ali izrednih okoliščin ni mogel izpolniti svojih obveznosti v smislu člena 48, obdrži pravico do pomoči za tisto površino, za katero je bil upravičen do pomoči, ko se je zgodil primer višje sile ali izredne okoliščine.

Člen 32

Znižanja in izključitve v primerih prevelikih prijav

1. Če prijavljena površina posamezne skupine kmetijskih rastlin presega ugotovljeno površino skladno s členom 31(2), se pomoč izračuna na osnovi ugotovljene površine, zmanjšane za dvakratno ugotovljeno razliko, če ta razlika znaša več kot 3 % ali dva hektarja, vendar pa ne več kot 20 % od ugotovljene površine.

Če znaša razlika več kot 20 % ugotovljene površine, se pomoč vezana na površino za zadevno skupino kmetijskih rastlin ne odobri.

2. Če glede skupne ugotovljene površine, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč v okviru programov pomoči iz člena 1(1)(a) Uredbe (EGS) št. 3508/92, prijavljena površina presega ugotovljeno površino skladno s členom 31(2) za več kot 30 %, se pomoč, do katere bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s členom 31(2) v okviru imenovanih programov pomoči, zavrne za zadevno koledarsko leto.

Če znaša razlika več kot 50 %, se nosilca kmetijskega gospodarstva še enkrat izključi iz prejemanja pomoči do zneska, ki je enak tistemu znesku, ki se zavrne v skladu s prvim pododstavkom. Ta znesek se poračuna s plačili pomoči v okviru katerega koli programa pomoči iz člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92, do katerih je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v okviru zahtevkov, ki jih vloži v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno.

Člen 33

Namerne kršitve

Če je prišlo do razlik med prijavljeno površino in ugotovljeno površino skladno s členom 31(2) zaradi namernih kršitev, se pomoč, do katere bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s členom 31(2) v okviru imenovanega programa pomoči, ne odobri za zadevno koledarsko leto.

Če pa poleg tega znaša razlika več kot 20 % ugotovljene površine, se nosilec kmetijskega gospodarstva še enkrat izključi iz prejemanja pomoči do zneska, ki je enak tistemu znesku, ki se zavrne v skladu s prvim odstavkom. Ta znesek se poračuna s plačili pomoči v okviru katerega koli programa pomoči iz člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92, do katerih je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v okviru zahtevkov, ki jih vloži v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno.

Člen 34

Izračun krmne površine za premije iz člena 12 Uredbe (ES) št. 1254/1999

1. Členi 31, 32(1) in 33 veljajo za izračun krmne površine za odobritev pomoči iz člena 12 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

2. Če znaša razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino skladno s členom 31(2) več kot 50 %, se nosilec kmetijskega gospodarstva v okviru zahtevkov, ki jih vloži v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno, še enkrat izključi za krmno površino, ki je enaka površini, za katero je bila pomoč zavrnjena skladno z drugim pododstavkom člena 32(1).

3. Znižanja in izključitve skladno z odstavkoma 1 in 2 se uporabljajo samo takrat, če je ali bi prijavljena površina povzročila višje plačilo.

Člen 35

Izračun krmne površine za ekstenzifikacijsko premijo skladno s členom 13 Uredbe (ES) št. 1254/1999

1. Ekstenzifikacijsko premijo, predvideno s členom 13 Uredbe (ES) št. 1254/1999 se ne sme odobriti za večje število živali kot je tisto, za katero se lahko po uporabi člena 34 te uredbe plačajo premije iz člena 12 Uredbe (ES) št. 1254/1999.

2. Ne glede na odstavek 1 se zadevna krmna površina določi skladno s členom 31.

Če zgornja meja obremenitve za tako določeno površino ni presežena, se določena površina uporabi kot osnova za izračun ekstenzifikacijske premije.

Če je zgornja meja presežena, se skupni znesek pomoči, do katere je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen na osnovi zahtevkov za pomoč v okviru programov pomoči iz člena 12 Uredbe (ES) št. 1254/1999, vloženih v zadevnem koledarskem letu, zniža za 50 % zneska, ki ga je ali bi nosilec kmetijskega gospodarstva prejel kot ekstenzifikacijsko premijo.

3. Če je razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino posledica namernih kršitev in če je zgornja meja obremenitve za ugotovljeno površino presežena, se skupni znesek pomoči iz odstavka 2 zavrne. V tem primeru se poleg tega smiselno uporablja drugi pododstavek člena 33.

POGLAVJE II Ugotovitve v zvezi z zahtevki za pomoč na žival

Člen 36

Osnova za izračun

1. Če obstajajo individualne omejitve ali individualne zgornje meje, se število živali, navedenih v zahtevku za pomoč, zniža do omejitve ali zgornje meje določene za zadevnega nosilca kmetijskega gospodarstva.

2. V nobenem primeru pomoči ni mogoče odobriti za več živali, kot jih je navedenih v zahtevku za pomoč.

3. Če število živali, prijavljenih v zahtevku za pomoč, presega število, ugotovljenih pri upravni kontroli ali kontroli na kraju samem, se ne glede na člena 38 in 39, pomoč izračuna na osnovi ugotovljenih živali.

Če pa nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi primera višje sile ali izrednih okoliščin ni mogel izpolniti svojih obveznosti glede obdobja obvezne reje v smislu člena 48, obdrži pravico do pomoči za takšno število živali, do katere je bil upravičen, ko se je zgodil primer višje sile ali izredna okoliščina.

4. Če se ugotovijo primeri kršitev sistema za identifikacijo in registracijo goveda, velja naslednje:

(a) govedo, ki je izgubilo eno od dveh ušesnih znamk, se šteje za ugotovljeno pod pogojem, da se ga da nedvoumno in posamično identificirati na osnovi drugih elementov sistema za identifikacijo in registracijo goveda;

(b) če gre pri ugotovljenih nepravilnostih za napačne vpise v register govedi na gospodarstvu ali potne liste, se zadevna žival šteje za neugotovljeno šele takrat, če se takšne napake ugotovijo pri najmanj dveh pregledih v 24 mesecih. V vseh ostalih primerih se zadevne živali štejejo za nedoločene že po prvi ugotovitvi.

Določbe člena 12 veljajo za vpise in prijave v sistem za identifikacijo in registracijo goveda.

Člen 37

Nadomestitev

1. Govedo, prisotno na kmetijskem gospodarstvu, se šteje za ugotovljeno samo, če je navedeno v zahtevku za pomoč. Krave dojilje ali telice, za katere je zahtevana pomoč skladno s členom 6(2) ali členom 10(1) Uredbe (ES) št. 1254/1999, in krave molznice, za katere je zahtevana pomoč skladno s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 1254/1999, se lahko nadomestijo v obdobju obvezne reje v okviru meja, predvidenih v imenovanih členih, ne da bi se zaradi tega izgubila pravica do plačila za zaprošeno pomoč.

2. Do nadomestitve skladno z odstavkom 1 mora priti v 20 dneh po dogodku, zaradi katerega je nadomestitev potrebna, in mora biti vpisana v register govedi na gospodarstvu najkasneje v treh dneh po nadomestitvi. Pristojni organ, pri kateremu je bil vložen zahtevek za pomoč, mora biti obveščen v desetih delovnih dneh po nadomestitvi.

Člen 38

Znižanja in izključitve v zvezi z govedom, za katero je bil vložen zahtevek za pomoč

1. Če se v zvezi z zahtevki za pomoč v okviru programov pomoči za govedo ugotovi razlika med prijavljenim in ugotovljenim številom živali skladno s členom 36(3), se skupni znesek pomoči, do katere je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v okviru programov za zadevno premijsko obdobje zniža za odstotek, ki se ugotovi skladno z odstavkom 3, če so bile ugotovljene nepravilnosti pri največ 3 živalih.

2. Če so bile ugotovljene nepravilnosti pri več kot 3 živalih, se skupni znesek pomoči, do katere je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v okviru programov za zadevno premijsko obdobje, zniža za:

(a) odstotek, ki se ugotovi skladno z odstavkom 3, če ta ne znaša več kot 10 %, ali

(b) dvakratno višino odstotka, ki se ugotovi skladno z odstavkom 3, če ta znaša več kot 10 %, vendar pa ne več kot 20 %.

Če je odstotek, ugotovljen skladno z odstavkom 3, večji od 20 %, se za zadevna premijska obdobja pomoč v okviru tistih programov, do katerih bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s členom 36(3), zavrne.

Če znaša odstotek, ugotovljen skladno z odstavkom 3, več kot 50 %, se nosilec kmetijskega gospodarstva še enkrat izključi iz prejemanja pomoči do zneska, ki je enak tistemu znesku, ki se zavrne v skladu s prvim pododstavkom. Ta znesek se poračuna s plačili pomoči v okviru programov pomoči za govedo, do katerih je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v okviru zahtevkov, ki jih vloži v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno.

3. Da se ugotovi odstotek iz odstavkov 1 in 2, se število goveda, za katero je bila zahtevana pomoč v okviru vseh programov pomoči za govedo v zadevnem premijskem obdobju, in pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti, deli s skupnim številom ugotovljenih govedi za zadevno premijsko obdobje.

4. Če je prišlo do razlik med prijavljenim in ugotovljenim številom živali skladno s členom 36(3) zaradi namernih kršitev, se pomoč, do katere bi bil nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s členom 36(3) v okviru zadevnega programa ali programov pomoči za govedo, ne odobri za zadevno premijsko obdobje.

Če znaša razlika, ugotovljena skladno z odstavkom 3, več kot 20 %, se nosilec kmetijskega gospodarstva še enkrat izključi iz prejemanja pomoči do zneska, ki je enak tistemu znesku, ki se zavrne v skladu s prvim pododstavkom. Ta znesek se poračuna s plačili pomoči v okviru programov pomoči za govedo, do katerih je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen v okviru zahtevkov, ki jih vloži v treh koledarskih letih, ki sledijo koledarskemu letu, ko je bilo dejstvo ugotovljeno.

Člen 39

Kršitve določb o identifikaciji in registraciji goveda, za katero ni vložen zahtevek

1. Če se pri kontroli na kraju samem odkrijejo kršitve določb sistema za identifikacijo in registracijo goveda, za katero ni vložen zahtevek, se skupni znesek pomoči, do katere je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s členom 36(3) v okviru programov pomoči za govedo za zadevno premijsko obdobje, če je to primerno po uporabi znižanj skladno s členom 38, razen v primerih višje sile ali izrednih okoliščin v smislu člena 48, zniža za znesek, ki se izračuna na osnovi formule iz odstavka 2.

Isto velja, če je bilo več goveda vpisano ali prijavljeno v elemente sistema za identifikacijo in registracijo goveda, kot ga je prisotnega na kmetijskem gospodarstvu.

Člen 36(4) velja s potrebnimi spremembami.

2. Izračun iz odstavka 1 se izvrši skladno z naslednjo formulo:

+++++ TIFF +++++

V tej formuli pomeni:

a = število primerov kršitev sistema za identifikacijo in registracijo goveda;

b = število goveda, prisotnega na kmetijskem gospodarstvu v času kontrole na kraju samem;

c = povprečno število goveda na kmetijskem gospodarstvu v teku leta, ko se opravi kontrola na kraju samem, pri čemer se uporabljajo, s potrebnimi spremembami, metode, uporabljene za namene člena 32 Uredbe (ES) št. 2342/1999;

d = celotni znesek pomoči, do katere je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen skladno s členom 36(3) v okviru programov pomoči za govedo za zadevno premijsko obdobje, po potrebi po uporabi znižanj skladno s členom 38.

3. Če se pri enem nosilcu kmetijskega gospodarstva v teku enega leta opravi več kontrol na kraju samem, se morebitna znižanja skladno z odstavkom 1 izračunajo na osnovi aritmetičnega povprečja razultatov, ugotovljenih za vsako kontrolo na kraju samem.

4. Če so bile kršitve iz odstavka 1 namerne, se za zadevno premijsko obdobje ne odobri pomoč v okviru zadevnega programa ali programov pomoči.

Člen 40

Znižanja in izključitve v zvezi z ovcami/kozami, za katere je bila zahtevana pomoč

Če se pri zahtevkih za pomoč v okviru programa pomoči za ovce/koze ugotovi razlika med številom prijavljenih živali in številom živali, ugotovljenih skladno s členom 36(3), se uporablja člen 38(2), (3) in (4) s potrebnimi spremembami od prve živali, pri kateri je bila ugotovljena kršitev.

Člen 41

Naravne okoliščine

Znižanja in izključitve, predvidene v členih 38 in 40, se ne uporabljajo v primerih, ko nosilec kmetijskega gospodarstva zaradi vpliva naravnih okoliščin na čredo ne more izpolniti obveznosti, da morajo živali, za katere zahteva pomoč, ostati na kmetijskem gospodarstvu v celotnem obdobju obvezne reje, pod pogojem, da pisno obvesti pristojni organ v desetih delovnih dneh od ugotovitve zmanjšanja števila živali.

Ne glede na dejanske okoliščine, ki se upoštevajo v posameznih primerih, lahko pristojni organi priznajo še zlasti naslednje primere naravnih okoliščin na čredo:

(a) pogin živali zaradi bolezni;

(b) pogin živali zaradi nesreče, za katero nosilec kmetijskega gospodarstva ne more nositi odgovornosti.

Člen 42

Napačna potrdila in prijave, ki jih izdajo klavnice

Če se glede potrdil in prijav, ki jih izdajo klavnice v zvezi s klavno premijo skladno s členom 35 Uredbe (ES) št. 2342/1999 ugotovi, da je klavnica zaradi grobe malomarnosti ali namenoma izdala napačno potrdilo ali prijavo, zadevna država članica uporabi ustrezne državne kazni. Če se take nepravilnosti ugotovijo še drugič, se udeleženi klavnici odvzame pravica izdajanja prijav ali potrdil za namene premij za najmanj eno leto.

Člen 43

Ugotovitve v zvezi z dodatnimi plačili

Glede dodatnih plačil, predvidenih s členom 14 Uredbe (ES) št. 1254/1999, predvidijo države članice znižanja in izključitve, ki so enakovredne tistim, predvidenim s tem naslovom.

POGLAVJE III Skupne določbe

Člen 44

Izjeme pri uporabi znižanj in izključitev

1. Znižanja in izključitve, predvidene s tem naslovom, se ne uporabljajo, če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke, ali če lahko na drugačen način dokaže, da ne nosi krivde.

2. Znižanja in izključitve, predvidene s tem naslovom, se ne uporabljajo za tiste dele zahtevka za pomoč, v zvezi s katerimi nosilec kmetijskega gospodarstva pisno obvesti pristojni organ, da je zahtevek za pomoč nepravilen, ali da je postal nepravilen od trenutka vložitve, pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva ni bil obveščen o namenu pristojnega organa, da opravi kontrolo na kraju samem, in da pristojni organ nosilca kmetijskega gospodarstva še ni obvestil o kakršni koli nepravilnosti v zahtevku.

Podatki, ki jih da nosilec kmetijskega gospodarstva skladno s prvim pododstavkom, imajo za posledico, da se zahtevek za pomoč uskladi z dejansko situacijo.

Člen 45

Dopolnitve in popravljanje vpisov v računalniški zbirki podatkov

1. V zvezi z govedom, za katero je vložen zahtevek, se člen 44 uporablja od trenutka vložitve zahtevka za pomoč tudi pri napakah in pomanjkljivostih v zvezi z vpisi v računalniško zbirko podatkov.

2. Za govedo, za katero ni vložen zahtevek, se znižanja in izključitve, predvidene s členom 39 ne uporabljajo, če nosilec kmetijskega gospodarstva obvesti pristojni organ o spremembah in popravkih vpisov v računalniško zbirko podatkov, pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva ni bil obveščen o namenu pristojnega organa, da opravi kontrolo na kraju samem.

NASLOV V SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 46

Minimalna plačila

Države članice se lahko odločijo, da pomoči ne odobrijo, če znesek na zahtevek ne presega 50 evrov.

Člen 47

Stekanje kazni

1. Znižanja in izključitve skladno s to uredbo se uporabljajo neodvisno ena od druge in posamično.

2. Skladno s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 2988/95 [18] veljajo znižanja in izključitve iz te uredbe ne glede na dodatne kazni skladno z drugimi določbami v okviru predpisov Skupnosti ali nacionalnih predpisov.

Člen 48

Višja sila in izredne okoliščine

1. Primere višje sile in izrednih okoliščin je treba pisno sporočiti pristojnemu organu in priložiti ustrezna dokazila, ki so sprejemljivi za ta organ v desetih delovnih dneh od datuma, ko nosilec kmetijskega gospodarstva to lahko stori.

2. Kot izredne okoliščine pristojni organ lahko prizna med drugim naslednje primere:

(a) smrt nosilca kmetijskega gospodarstva;

(b) dolgotrajno delovno nesposobnost nosilca kmetijskega gospodarstva;

(d) uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;

(e) kužna bolezen, ki je prizadela del ali vse živali nosilca kmetijskega gospodarstva.

Člen 49

Vračilo neupravičeno izplačanih zneskov

1. V primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec kmetijskega gospodarstva vrne zadevni znesek skupaj z obrestmi, izračunanimi skladno z odstavkom 3.

2. Države članice se lahko odločijo, da se neupravičeno izplačani znesek odtegne od predplačil ali plačil v okviru programov pomoči iz člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 3508/92, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva prejme po datumu sklepa o vračilu. Vendar pa lahko nosilec kmetijskega gospodarstva ta znesek vrne in ne čaka na odtegnitev.

3. Obresti se izračunajo za obdobje, ki preteče od vročitve sklepa o obveznosti vračila nosilcu kmetijskega gospodarstva do dejanskega vračila ali odtegnitve zneska.

Uporabljena obrestna mera se izračuna skladno z določbami državnih zakonov, vendar pa ne sme biti nižja od obrestne mere, ki velja za vračila zneskov skladno z nacionalnimi določbami.

4. Obveznost vračila iz odstavka 1 ne velja, če je do plačila prišlo zaradi napake pristojnega organa samega ali nekega drugega organa, nosilec kmetijskega gospodarstva pa napake ni mogel odkriti.

Če pa se napaka nanaša na dejstva, ki so bistvena za izračun zadevnega plačila, se prvi pododstavek uporablja samo, če sklep o vračilu ni bil posredovan v 12 mesecih po plačilu.

5. Obveznost vračila iz odstavka 1 ne velja, če je med datumom plačila pomoči in datumom, ko je pristojni organ prvič obvestil upravičenca, da plačilo ni bilo upravičeno, preteklo več kot deset let.

Vendar pa se obdobje iz prvega pododstavka skrajša na štiri leta, če je upravičenec ravnal v dobri veri.

6. Za zneske, ki jih je treba vrniti zaradi uporabe znižanj in izključitev skladno s členom 13 in naslovom IV velja štiriletni zastaralni rok.

7. Odstavka 4 in 5 ne veljata v primeru predplačil.

8. Države članice se lahko odpovejo vračilu zneskov v višini 100 evrov ali manj, neupoštevajoč obresti, na nosilca kmetijskega gospodarstva in na premijsko obdobje, pod pogojem, da njihovi nacionalni zakoni vsebujejo določbe glede nevračila v takšnih primerih.

Člen 50

Prenos kmetijskih gospodarstev

1. Za namene tega člena:

(a) "prenos kmetijskega gospodarstva" pomeni prodajo, zakup ali vsako podobno vrsto posla v zvezi z zadevno proizvodno enoto;

(b) "prenosnik" je nosilec kmetijskega gospodarstva, katerega kmetijsko gospodarstvo se prenese na drugega nosilca kmetijskega gospodarstva;

2. Če se kmetijsko gospodarstvo v celoti prenese z enega nosilca kmetijskega gospodarstva na drugega po vložitvi zahtevka je za pomoč in preden so izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči, se prenosniku pomoč ne odobri za preneseno kmetijsko gospodarstvo.

3. Pomoč, za katero je zaprosil prenosnik, se odobri prevzemniku, če:

(a) prevzemnik obvesti pristojni organ o prenosu v roku, ki ga bodo določile države članice, ter zaprosi za plačilo pomoči;

(b) prevzemnik predloži vse dokaze, ki jih zahteva pristojni organ;

4. Potem ko prevzemnik obvesti pristojni organ o prenosu kmetijskega gospodarstva in zaprosi za plačilo pomoči skladno s točko (a) odstavka 3:

(a) se vse pravice in obveznosti prenosnika, ki izhajajo iz pravnega razmerja med prenosnikom in pristojnim organom v okviru zahtevka za pomoč, prenesejo na prevzemnika;

(b) vsa dejanja, ki so potrebna za odobritev pomoči, in vse prijave, ki jih je dal prenosnik pred prenosom, se za namene uporabe ustreznih predpisov Skupnosti štejejo, kakor da jih je storil ali dal prevzemnik.

(c) preneseno kmetijsko gospodarstvo se če je to potrebno šteje za ločeno kmetijsko gospodarstvo za zadevno tržno leto ali premijsko obdobje.

5. Če se zahtevek za pomoč vloži potem, ko so bili opravljeni potrebni postopki za odobritev pomoči, in je bilo kmetijsko gospodarstvo preneseno v celoti z enega nosilca kmetijskega gospodarstva na drugega po začetku teh postopkov, vendar preden so bili izpolnjeni vsi pogoji za odobritev pomoči, se lahko pomoč odobri prevzemniku pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz točk (a) in (b) odstavka 3. V tem primeru velja točka (b) odstavka 4.

6. Države članice se lahko, če je to primerno, odločijo, da odobrijo pomoč prenosniku. V tem primeru:

(a) se pomoč ne odobri prevzemniku, in

(b) države članice zagotovijo ustrezno uporabo zahtev iz odstavkov 2 do 5.

Člen 51

Dodatni ukrepi in medsebojna pomoč držav članic

1. Države članice sprejmejo vse nadaljne ukrepe, potrebne za pravilno izvajanje te uredbe, in si nudijo medsebojno pomoč potrebno za namene kontrol, ki se zahtevajo skladno s to uredbo. V tem smislu lahko države članice, če ta uredba ne predvideva primernih znižanj in izključitev, določijo tudi primerne državne kazni proti proizvajalcem in drugim tržnim udeležencem kot so klavnice ali organizacije, ki so vključene v postopke odobravanja pomoči, da bi zagotovile upoštevanje kontrolnih pogojev, kot so ažuren register živali na gospodarstvu ali obveznost sporočanja.

2. Če je to potrebno ali predpisano si države članice medsebojno pomagajo, da bi zagotovile učinkovite kontrole, in da bi zagotovile kontrolo pristnosti posredovanih dokumentov in/ali pravilnost izmenjanih podatkov.

Člen 52

Obveščanje

1. Če države članice uvedejo spremembe pri izvajanju integriranega sistema, morajo o tem obvestiti Komisijo.

2. Države članice pošljejo Komisiji najkasneje do 31. marca vsakega leta za poljščine, in najkasneje do 31. avgusta vsakega leta za živalske premije, poročilo, ki pokriva predhodno koledarsko leto, in se zlasti nanaša na naslednja področja:

(a) stanje vzpostavljenosti integriranega sistema;

(b) število zahtevkov, skupno površino in skupno število živali, razčlenjeno po posameznih programih pomoči v smislu člena 1 Uredbe (EGS) št. 3508/92;

(d) rezultat opravljenih kontrol z navedbo uporabljenih znižanj in izključitev, skladno z naslovom IV.

Ko države članice posredujejo Komisiji podatke o živalskih premijah skladno s prvim pododstavkom, pošljejo istočasno tudi podatke o skupnem številu upravičencev, ki so prejeli pomoč v okviru programov pomoči, ki jih zajema integrirani sistem.

V izrednih primerih lahko države članice v dogovoru s Komisijo odstopajo od datumov iz prvega pododstavka.

3. Države članice obvestijo Komisijo o državnih ukrepih, ki so jih sprejele pri uporabi te uredbe.

4. Računalniški podatki, vzpostavljeni kot del integriranega sistema, se uporabljajo za podporo informacijam, opredeljeno v okviru sektorskih pravil, ki jih morajo države članice poslati Komisiji.

NASLOV VI PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 53

Razveljavitev

1. Uredba (EGS) št. 3887/92 je s tem razveljavljena. Vendar pa še nadalje velja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki potečejo pred 1. januarjem 2002.

2. Sklicevanja na Uredbo (EGS) št. 3887/92 se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo skladno s korelacijsko tabelo v prilogi.

Člen 54

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Uredba velja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2002.

Člen 3 in drugi pododstavek člena 52(2) veljata od 1. januarja 2003.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 11. decembra 2001

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 355, 5.12.1992, str. 1.

[2] UL L 72, 14.3.2001, str. 6.

[3] UL L 391, 31.12.1992, str. 36.

[4] UL L 314, 14.12.2000, str. 8.

[5] UL L 337, 4.12.1990, str. 7.

[6] UL 328, 23.12.2000, str. 1.

[7] UL L 160, 26.6.1999, str. 1.

[8] UL L 145, 31.5.2001, str. 16.

[9] UL L 204, 11.8.2000, str. 1.

[10] UL L 160, 26.6.1999, str. 21.

[11] UL L 201, 26.7.2001, str. 1.

[12] UL L 160, 26.6.1999, str. 103.

[13] UL L 355, 5.12.1992, str. 32.

[14] UL L 281, 4.11.1999, str. 30.

[15] UL L 245, 1.10.1993, str. 99.

[16] UL L 312, 20.11.1998, str. 1.

[17] UL L 354, 30.12.1997, str. 23.

[18] UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

--------------------------------------------------

PRILOGA

TABELA UJEMANJA

Uredba (EGS) št. 3887/92 | Ta uredba |

člen 1 | člen 1 |

člen 2(1) | člen 5(1) |

člen 2(2) | – |

člen 2(3) | člen 5(2) |

člen 2(4) | člen 46 |

člen 3 | člen 4(1) |

člen 4(1) prvi pododstavek | člen 6(1) |

člen 4(1) drugi pododstavek | člen 2 točka (k) |

člen 4(1) tretji pododstavek | člen 7 |

člen 4(2) točka (a) | člen 8 |

člen 4(2) točka (b) | – |

člen 4(3) | člen 6(3) |

člen 4(4) | – |

člen 4(5) | člen 9 |

člen 4(6) | člen 6(2) |

člen 4(7) | člen 4(2) |

člen 5 | člen 10 |

člen 5a | člen 11 |

člen 5b | člen 12 |

člen 6(1) | člen 15 |

člen 6(2) | člen 16 |

člen 6(3) | člen 18(1) in (2) |

člen 6(3a) | – |

člen 6(4) | člen 19 |

člen 6(5) prvi pododstavek | člen 17(1) |

člen 6(5) drugi pododstavek | člen 21 |

člen 6(5) tretji pododstavek | člen 25(1) |

člen 6(5) pododstavek 4 | člen 17(2) |

člen 6(6) | člen 25(2) |

člen 6(6a) prvi, drugi in tretji pododstavek | člen 26 |

člen 6(6a) četrti pododstavek | člen 27 |

člen 6(6a) peti pododstavek | – |

člen 6(6b) | – |

člen 6(6c) | člen 18(3) |

člen 6(7) in (8) | člen 22 |

člen 6(9) | člen 28 |

člen 7(1) | člen 23 |

člen 7(2) | – |

člen 7a(1) in (2) prvi in drugi pododstavek | člen 20 |

člen 7a(2) tretji pododstavek in (3) in (4) | člen 29 |

člen 7b | člen 17(3) |

člen 8 | člen 13 |

člen 9(1) | člen 31(1) |

člen 9(2) prvi pododstavek prvi stavek | člen 31(2) |

člen 9(2) prvi pododstavek drugi stavek in drugi pododstavek | člen 31(4) in člen 32(1) |

člen 9(2) tretji pododstavek | – |

člen 9(2) četrti pododstavek | člen 30 |

člen 9(2) peti pododstavek | – |

člen 9(2) šesti pododstavek | člen 2 točka (r) |

člen 9(2) sedmi pododstavek | – |

člen 9(3) | člen 33 |

člen 9(4) prvi pododstavek | člen 34 |

člen 9(4) drugi pododstavek | člen 31(3) |

člen 10(1) do (4) | člen 36 |

člen 10(5) | člen 41 |

člen 10a | člen 37 |

člen 10b | člen 38 in 40 |

člen 10c | člen 39 |

člen 10d | člen 36(4) |

člen 10e(1) | člen 38(4) in člen 40 |

člen 10e(2) | člen 42 |

člen 10f | – |

člen 10g | člen 43 |

člen 11(1) | člen 47(2) |

člen 11(1a) | člen 44(2) |

člen 11(2) in (3) | člen 48 |

člen 12 | – |

člen 13 | – |

člen 14 | člen 49 |

člen 14a | člen 50 |

člen 15 | člen 51 |

člen 16 | – |

člen 17(1) in (2) | – |

člen 17(3) | člen 52(2) |

člen 18 | člen 52(3) in (4) |

člen 19 | člen 54 |

--------------------------------------------------

32001R2419