Uradni list L 198 , 21/07/2001 str. 0045 - 0057
Uredba Sveta (ES) št. 1454/2001 z dne 28. junija 2001 o uvedbi posebnih ukrepov za nekatere kmetijske proizvode za Kanarske otoke in o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1601/92 (Poseican) SVET EVROPSKE UNIJE JE – ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 36, 37 in 299(2) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije, ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1], ob upoštevanju naslednjega: (1) V skladu z Uredbo (EGS) št. 1911/91 [2] so Kanarski otoki del carinskega območja Skupnosti in se tam izvajajo vse skupne politike brez poseganja v kakršne koli posebne ukrepe, ki so bili sprejeti, da bi upoštevali njihove posebne omejitve in tradicionalni gospodarski in davčni sistem. Člena 2 in 10 navedene uredbe predpisujeta, da je popolno izvajanje skupne kmetijske politike odvisno od začetka veljavnosti posebnih dobavnih režimov. Poleg tega morajo izvajanje skupne kmetijske politike spremljati posebni ukrepi v zvezi s kmetijsko proizvodnjo na otokih. (2) S Sklepom 91/314/EGS [3] je Svet sprejel program posebnih možnosti zaradi oddaljenosti in otoške narave Kanarskih otokov (Poseican) v skladu s politiko pomoči Skupnosti najbolj oddaljenim regijam. Namen programa je pospešiti gospodarski in družbeni razvoj regije in ji omogočiti, da izkoristi prednosti enotnega trga, katerega sestavni del je, kljub objektivnim dejavnikom, zaradi katerih je geografsko in gospodarsko osamljena. Program zahteva izvajanje skupne kmetijske politike v tej regiji in predvideva posebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, predvsem da bi se izboljšali tamkajšnji pogoji proizvodnje in trženja kmetijskih proizvodov ter ublažile posledice njenega izjemnega geografskega položaja in omejitev, ki so ji bile pozneje priznane v členu 299(2) Pogodbe. (3) Poseben geografski položaj Kanarskih otokov nalaga dodatne prevozne stroške pri oskrbovanju z osnovnimi proizvodi za prehrano ljudi in predelavo, ter kot kmetijski vložki. Poleg tega objektivni dejavniki, ki so posledica otoške in najbolj oddaljene lege, nalagajo dodatne omejitve gospodarskim subjektom in proizvajalcem na Kanarskih otokih, kar resno ovira njihove dejavnosti. Te zapreke je mogoče ublažiti z zmanjšanjem cene teh osnovnih proizvodov. Zato je ustrezno uvesti posebne dobavne režime, da se zagotovi dobava za te otoke in nadomestijo dodatni stroški, ki izhajajo iz njihove oddaljenosti, otoške narave in najbolj oddaljene lege. (4) Zaradi tega mora biti, ne glede na člen 23 Pogodbe, uvoz zadevnih proizvodov iz tretjih držav oproščen veljavnih uvoznih dajatev. Da bi se upoštevala njihovo poreklo in carinski režim, ki sta za njih določena v skladu s predpisi Skupnosti, in da se odobrijo ugodnosti posebnih dobavnih režimov, je treba proizvode, ki so ob prihodu na carinsko območje Skupnosti namenjeni za aktivno oplemenitenje ali carinsko skladiščenje, šteti za neposredni uvoz. (5) Da bi dosegli cilj znižanja cen na Kanarskih otokih in ublažili dodatne stroške, nastale zaradi njihove oddaljenosti, otoške narave in najbolj oddaljene lege, ter istočasno ohranili konkurenčnost proizvodov Skupnosti, je treba odobriti pomoč za dobavo proizvodov s poreklom iz Skupnosti na te otoke. Ta pomoč mora upoštevati dodatne stroške za prevoz na Kanarske otoke in cene, ki veljajo za izvoz v tretje države ter v primeru kmetijskih vložkov ter proizvodov, namenjenih za predelavo, dodatne stroške, nastale zaradi otoške narave in najbolj oddaljene lege. (6) Ker so količine, ki so vključene v poseben dobavni režim, omejene s potrebami trga Kanarskih otokov, ti režimi ne škodujejo pravilnemu delovanju notranjega trga. Poleg tega gospodarske prednosti posebnih dobavnih režimov ne bi smele povzročiti preusmeritve trgovinskih tokov v zvezi z zadevnimi proizvodi. Pošiljanje naprej ali ponoven izvoz teh proizvodov s Kanarskih otokov morata torej biti prepovedana. Vendar pa je mogoče ponovno izvoziti proizvode v nepredelanem stanju ali proizvode, ki so nastali kot posledica lokalnega pakiranja takšnih proizvodov v skladu z določenimi pogoji, tako da se omogoči regionalno trgovino. V primeru predelave ta prepoved ne sme veljati za tradicionalni izvoz in pošiljke. (7) Gospodarske prednosti posebnih dobavnih režimov je treba prenesti tako, da se zmanjšajo proizvodni stroški in znižajo cene celotne verige proizvodnje in distribucije do končnega uporabnika, kar ima za posledico nižje maloprodajne cene. Odobriti jih je treba zato samo pod pogojem, da se dejansko prenesejo, kar pa je potrebno nadzorovati. (8) Treba je podpirati tradicionalne živinorejske dejavnosti, da bi prispevali k zadovoljitvi lokalnih potreb potrošnje. V ta namen so potrebna odstopanja od nekaterih predpisov skupnih tržnih ureditev, ki omejujejo proizvodnjo, da bi upoštevali razvoj in posebne pogoje lokalne proizvodnje, ki se precej razlikujejo od tistih v drugih delih Skupnosti. Za ta cilj si je mogoče prizadevati tudi posredno, s financiranjem programov genetskih izboljšav, ki vključujejo dobavo plemenskih živali čistih pasem, z nabavo komercialnih pasem, ki so bolj primerne za lokalne razmere, in z dodatki k premiji za krave dojilje in h klavni premiji. Redno se oblikuje ocena lokalnih potrošniških potreb. Da bi zagotovili učinkovito izkoriščanje podpore Skupnosti, bi moral obširen program podpore lokalnim dejavnostim na področjih živinoreje in mlečnih izdelkov omogočiti, da zadevna področja opredelijo in izvajajo strategije, prilagojene lokalnemu okviru gospodarskega razvoja, prostorski organizaciji proizvodnje in večanju strokovnosti proizvajalcev. V času razvoja lokalne živinorejske proizvodnje, lahko ta program vključuje začasno določbo za dobavo živali moškega spola za pitanje, s tem da je njihovo število letno omejeno, da ne ogrozi zgoraj omenjenega cilja. Lahko tudi določa ukrepe za podporo proizvodnje mleka na področju ovčereje in kozjereje, za strukturiranje tega področja, omejevanje težav pri predelavi in trženju lokalnih domačih sirov iz ovčjega in kozjega mleka, uravnavanje drobitve ponudbe, izboljšanje kakovosti mleka in prispevanje k raznolikosti. (9) Področje ovčereje in kozjereje prejema podporo prek dodatne premije, ki je dodeljena proizvajalcem na Kanarskih otokih za težka jagnjeta. Ta ukrep je omogočil razvoj lokalne proizvodnje, kar ima družbeni, gospodarski in okoljevarstveni pomen, ker se ta dejavnost osredotoča na najneugodnejša področja otoka v, kjer ni nobenih drugih možnosti proizvodnje. Ta ukrep je treba izvajati tudi v prihodnje. (10) Mlekarne dobijo izplačano pomoč za porabo proizvodov iz svežega kravjega mleka za prehrano ljudi, tako da je proizvedeno mleko mogoče redno prodati na lokalnem trgu. Razširitev pomoči na druge proizvode je temu področju omogočila, da se prilagodi spremenljivim potrošniškim navadam. Stopnja samozadostnosti je še vedno zelo nizka, zato je treba ukrep izvajati tudi v prihodnje. (11) Sistem pomoči na površino za sadje in užitne vrtnine, korenine in gomolje, rezano cvetje in žive rastline se je izkazal za neustreznega, še posebej zaradi počasnosti in zapletenosti postopkov ter načina strukturiranosti predlagane pomoči. Treba je potegniti koristne zaključke iz vzpodbudnih rezultatov reforme Poseidom programa na tem področju in predvideti pomoč za trženje in predelavo z namenom oskrbovanja trga na Kanarskih otokih. Ta pomoč mora prispevati k temu, da lahko lokalna proizvodnja tekmuje s proizvodi od drugod na hitro razvijajočih se trgih, k boljšemu zadovoljevanju potreb potrošnikov in novih distribucijskih poti, k izboljšanju produktivnosti kmetij in k izboljšanju kakovosti proizvodov. Treba je nadaljevati s trženjem teh proizvodov, tako svežih kot predelanih, in jih promovirati na trgu Skupnosti. Gospodarska študija bo pomagala izboljšati strukturo tega področja. (12) Proizvodnja krompirja je bistvenega pomena za Kanarske otoke, tako zaradi gospodarskih in družbenih kot okoljevarstvenih razlogov. Obdelane površine se nahajajo na področjih povprečne nadmorske višine, kjer težaven teren in majhnost posesti (terasasto obdelovanje), skupaj z visokimi cenami vložkov, prispevajo k zelo visokim proizvodnim stroškom. Za pridelovanje krompirja za prehrano ljudi je odobrena posebna pomoč za podporo domači proizvodnji, da bi ta zadovoljila porabo na otokih. Ukinitev začasnega ukrepa, ki omejuje dobavo krompirja za prehrano ljudi v občutljivih obdobjih za trženje lokalne proizvodnje, je povzročila, da je področje postalo zelo ranljivo. Zato se načrtuje odobritev pomoči za trženje te lokalne proizvodnje krompirja. (13) Gojenje vinske trte, najbolj razširjene kulture, je z gospodarskega in okoljevarstvenega vidika nujno ohraniti, ker se z vinogradništvom ukvarjajo na suhih področjih in na zemlji, ki je še posebej nagnjena k eroziji. Da bi pomagali podpreti domačo proizvodnjo, se odobri pavšalna pomoč na površino za vzgajanje vinske trte, namenjene proizvodnji kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju. Poleg tega se ne uporabijo niti premije za opustitev proizvodnje, niti tržni mehanizmi, z izjemo krizne destilacije, ki se lahko uporablja, če je trg izjemno neuravnovešen zaradi težav s kakovostjo. (14) Gojenje tobaka je za otoke zgodovinskega pomena. Z gospodarskega vidika je predelava tobaka še vedno ena od glavnih industrijskih dejavnosti v regiji. Z družbenega vidika je gojenje tobaka zelo delovno intenzivno, z njim pa se ukvarjajo male kmetije. Ker ta poljščina ne prinaša dovolj dobička, je v nevarnosti, da izumre. Trenutno gojijo tobak le na majhnem področju na otoku La Palma, kjer ga uporabljajo za ročno izdelavo cigar. Zato je treba Španijo pooblastiti, da tudi v prihodnje dodeljuje pomoč, ki dopolnjuje pomoč Skupnosti, tako da se lahko ta tradicionalna poljščina ohrani in podpira obrtno dejavnost, ki je z njo povezana. Poleg tega mora biti uvoz surovega tobaka in tobačnih polizdelkov na Kanarske otoke, da bi se ohranila izdelava tobačnih proizvodov, tudi v prihodnje oproščen carinske dajatve do letne omejitve 20000 ton proizvodov, ki ustrezajo otrebljenemu surovemu tobaku. (15) Tradicionalni med na Kanarskih otokih prideluje avtohtona pasma čebel, ki je dobro prilagojena lokalnim razmeram, ni pa najbolj produktivna. Tej pasmi grozi izumrtje, ker jo nadomeščajo pasme, ki so za čebelarje bolj donosne. Zato je treba tudi v prihodnje izplačevati pomoč združenjem čebelarjev, ki proizvajajo tradicionalni med posebne kakovosti, in prilagoditi število panjev z avtohtonimi čebelami, ki so upravičeni do pomoči. (16) Kmetijske proizvajalce na Kanarskih otokih je treba spodbujati, da dobavljajo kakovostne proizvode, in podpirati trženje teh proizvodov; v zvezi s tem lahko pri doseganju tega cilja pomaga uporaba grafičnega simbola Skupnosti. (17) Uredba (ES) št. 1257/1999 [4] določa ukrepe za razvoj podeželja, za katere je lahko odobrena podpora Skupnosti, in opredeljuje pogoje za pridobitev takšne podpore. (18) Ta uredba si prizadeva ublažiti posledice prikrajšanosti, nastalih zaradi oddaljenosti in otoške narave te regije. (19) Strukture nekaterih kmetijskih posestev ali podjetij za predelavo in trženje, ki se nahajajo na teh otokih, kažejo precejšnje pomanjkljivosti in se spopadajo s posebnimi težavami. Zato je treba za določene vrste naložb vzpostaviti predpise za odstopanje od določb, ki omejujejo ali preprečujejo odobritev nekaterih strukturnih pomoči, iz Uredbe (ES) št. 1257/1999. (20) Finančni prispevek Skupnosti za tri spremljevalne ukrepe iz člena 35 (1) Uredbe (ES) št. 1257/1999 lahko v najbolj oddaljenih regijah znaša do 85 % celotnega upravičenega stroška. Po drugi strani je, v skladu s tretjo alineo drugega pododstavka člena 47 (2) navedene uredbe, finančni prispevek Skupnosti za kmetijsko-okoljske ukrepe, ki predstavlja četrti spremljevalni ukrep, omejen na 75 % za vsa področja, zajeta v cilju 1. Glede na pomembnost, ki se pripisuje kmetijskemu okolju v okviru razvoja podeželja, je treba uskladiti stopnjo finančnega prispevka Skupnosti za vse spremljevalne ukrepe v najbolj oddaljenih regijah. (21) V skladu s členom 14 Uredbe (ES) št. 1260/1999 [5] vsak načrt, okvir podpore Skupnosti, operativni program in posamezni programski dokument pokrije obdobje sedmih let, programsko obdobje pa se začne 1. januarja2000. Zaradi kohezivnosti in da bi se izognili diskriminaciji med upravičenci do istega programa, morajo odstopanja, predvidena v tej uredbi, izjemoma veljati za celotno programsko obdobje. (22) Lahko se dopusti odstopanje od dosledne politike Komisije, da ne daje pooblastil za državno pomoč za tekoče poslovanje pri proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, zajetih v Prilogi I Pogodbe, da bi ublažili posebne omejitve kmetijstva na Kanarskih otokih, nastale zaradi oddaljenosti, otoške lege, največje oddaljenosti, majhnosti področja, goratega terena in podnebja ter njihove gospodarske odvisnosti od majhnega števila proizvodov. (23) Potrebne ukrepe za izvajanje te Uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [6] – SPREJEL NASLEDNJO UREDBO: Člen 1 Ta uredba določa posebne ukrepe za ublažitev težav, nastalih zaradi oddaljenosti, otoške narave in najbolj oddaljene lege Kanarskih otokov, v zvezi z določenimi kmetijskimi proizvodi. NASLOV I POSEBNI DOBAVNI REŽIMI Člen 2 1. Uvedejo se posebni dobavni režimi za kmetijske proizvode, naštete v Prilogi 1 te uredbe, ki so na Kanarskih otokih bistvenega pomena za prehrano ljudi, za predelavo in kot kmetijski vložki. 2. Sestavi se predvidena bilanca dobave, v kateri se navede količina kmetijskih proizvodov, naštetih v Prilogi 1, ki je potrebna za zadostitev vsakoletnih potreb trga. Lahko se sestavi ločena napovedna bilanca za potrebe predelovalne industrije in industrije za pakiranje proizvodov, namenjenih lokalnemu trgu in tradicionalnemu izvozu ali pošiljkam v druge dele Skupnosti. Člen 3 1. Za neposreden uvoz proizvodov, ki so zajeti v posebnih dobavnih režimih, na Kanarske otoke, če izvirajo iz držav nečlanic, znotraj količinskih omejitev, določenih v bilanci dobave, se ne uporabljajo nobene dajatve. Proizvodi, ki so ob prihodu na carinsko območje Skupnosti namenjeni za aktivno oplemenitenje ali carinsko skladiščenje, se za namen tega naslova štejejo za neposredni uvoz. 2. Da bi zagotovili zadovoljevanje potreb, določenih v skladu s členom 2, glede količine, cene in kakovosti, in pri tem poskrbeli, da se ohrani delež dobave iz Skupnosti, se odobri pomoč za oskrbo Kanarskih otokov s proizvodi Skupnosti, ki se nahajajo v javnih intervencijskih skladiščih, ali s tistimi, ki so na razpolago na trgu Skupnosti. Takšna pomoč se določi, da bi upoštevali dodatne stroške prevoza na Kanarske otoke in cene, ki veljajo za izvoz v države nečlanice, in v primeru kmetijskih vložkov ter proizvodov, namenjenih za predelavo, dodatni stroški, nastali zaradi otoške narave in najbolj oddaljene lege. 3. Pri izvajanju posebnih dobavnih režimov se upošteva zlasti naslednje: - posebne potrebe Kanarskih otokov in posebne zahteve glede kakovosti pri proizvodih, namenjenih za predelavo in kmetijske vložke, - trgovinske tokove z drugimi deli Skupnosti, - gospodarski vidik predlagane pomoči. 4. Za upravičenost do posebnih dobavnih režimov je potrebno izpolniti pogoj, da se gospodarska prednost, ki nastane zaradi oprostitve uvoznih dajatev ali zaradi pomoči v primeru dobave iz drugih delov Skupnost, dejansko prenese na končnega uporabnika. 5. Proizvodov, zajetih v posebne dobavne režime, se ne sme ponovno izvoziti v države nečlanice, niti poslati naprej v druge dele Skupnosti. Vendar pa je proizvode v nepredelanem stanju ali pakirane proizvode, ki so nastali kot posledica lokalnega pakiranja takšnih proizvodov, mogoče ponovno izvoziti v države nečlanice v skladu s pogoji, ki jih je določila Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2). Kadar so zadevni proizvodi predelani na Kanarskih otokih, se prej omenjena prepoved ne uporablja za tradicionalni izvoz ali pošiljke predelanih proizvodov v druge dele Skupnosti. Ne odobri se nobeno izvozno nadomestilo. 6. Podrobna pravila za uporabo tega naslova se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). Vključujejo: - določitev pomoči za dobavo iz drugih delov Skupnosti, - določbe za zagotavljanje, da se odobrene prednosti dejansko prenesejo na končnega uporabnika, - če je to potrebno, uvedbo sistema uvoznih ali dobavnih dovoljenj. Komisija sestavi bilanco dobav v skladu s postopkom iz člena 21(2). Lahko revidira te bilance in seznam proizvodov v Prilogi 1 v skladu z istim postopkom, glede na spremembe v potrebah Kanarskih otokov. NASLOV II UKREPI V KORIST LOKALNIH PROIZVODOV POGLAVJE I ŽIVINOREJA IN MLEČNI PROIZVODI Člen 4 1. Na področju živinoreje se odobri pomoč za dobavo plemenskih živali čistih pasem, živali komercialnih pasem in proizvodov živalskega izvora, ki izvirajo iz Skupnosti, na Kanarske otoke. 2. Pogoji za odobritev pomoči se določijo ob upoštevanju zlasti potreb trga Kanarskih otokov za začetek proizvodnje in genetsko izboljšanje živali ter potrebe po pasmah, ki so najbolje prilagojene lokalnim pogojem. Pomoč se izplača za dobavo blaga, ki izpolnjuje zahteve, ki jih določajo pravila Skupnosti. 3. Pri določitvi pomoči se upošteva naslednje: - pogoji in zlasti stroški preskrbe Kanarskih otokov, ki izhajajo iz njihovega geografskega položaja, - cena proizvodov na trgu Skupnosti in na svetovnem trgu, - ali se dajatve na uvoz iz držav nečlanic zaračunajo ali ne, - gospodarski vidik predlagane pomoči. 4. Člen 3 (4) in (5) se uporablja za blago, ki izpolnjuje pogoje za pomoč v skladu z odstavkom 1 tega člena. 5. Seznam proizvodov, višina pomoči iz odstavka 1 tega člena in podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). Člen 5 1. Pomoč, določena v spodnjih odstavkih 2 in 3 se odobri za podporo tradicionalnih dejavnosti v zvezi s proizvodnjo govejega in telečjega mesa in za ukrepe za izboljšanje kakovosti proizvodnje v mejah potreb potrošnikov na otokih, ki se redno ocenjujejo v okviru bilance dobave. V bilanci se upoštevajo tudi plemenske živali, dobavljene v skladu s členom 4, in živali, zajete v ukrepih, ki jih določa tretji pododstavek člena 7 (1). 2. Za vsako zaklano žival se proizvajalcem izplača dodatek h klavni premiji iz člena 11 Uredbe (ES) št. 1254/1999 [7], ki znaša 25 EUR po glavi. 3. Proizvajalcem govejega in telečjega mesa se izplača dodatek k premiji za krave dojilje iz člena 6 Uredbe (ES) št. 1254/1999. Znesek tega dodatka je 50 EUR za vsako kravo dojiljo, ki jo ima v lasti proizvajalec na dan, ko je vložen zahtevek. 4. Določbe, ki se nanašajo na: (a) regionalno zgornjo mejo, določeno v členu 4 Uredbe (ES) št. 1254/1999, v zvezi s posebno premijo; (b) individualno zgornjo mejo za živali na posestvu, določeno v členu 6 Uredbe (ES) št. 1254/1999, v zvezi z osnovno premijo za krave dojilje; (c) nacionalno zgornjo mejo, določeno v členu 11 Uredbe (ES) št. 1254/1999, v zvezi z osnovo klavno premijo; (d) gostoto živali na kmetiji, določeno v členu 12 Uredbe (ES) št. 1254/1999, v zvezi s posebno premijo in osnovno premijo za krave dojilje, ne veljajo za Kanarske otoke v primeru posebne premije, osnovne premije za krave dojilje, klavne premije ali dodatnih premij iz odstavkov 2 in 3 tega člena. 5. Osnovna in dodatna premija iz odstavkov 2 in 3 se vsako leto odobrita za največ 10000 živali moškega spola govedi ali 5000 krav dojilj ali 15000 zaklanih živali. 6. Podrobna pravila za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). Zajemajo sestavljanje bilanc iz odstavka 1 tega člena in vse popravke, namenjene upoštevanju sprememb pri potrebah, ter: (a) ob upoštevanju posebnih premij za živali moškega spola govedi določajo: - "zamrznitev" števila živali, za katere je bila na Kanarskih otokih odobrena premija za leto 2000, v okviru regionalne zgornje meje, opredeljene v členu 4 Uredbe (ES) št. 1254/1999, - odobritev premij z omejitvijo 90 živali na starostno skupino, koledarsko leto in posestvo; (b) ob upoštevanju premij za krave dojilje ta podrobna pravila: - vključujejo določbe, da se v ustrezni meri zagotovijo pravice proizvajalcev, ki jim je bila odobrena premija v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1254/1999, - lahko določajo oblikovanje posebne rezerve za Kanarske otoke in posebne pogoje za dodelitev in prerazporeditev pravic ob upoštevanju zastavljenih ciljev na področju živinoreje; obseg rezerve se določi na podlagi zgornje meje iz odstavka 5, in števila premij, odobrenih za leto 2000; (c) ob upoštevanju klavnih premij določajo: - "zamrznitev" števila živali, za katere je bila odobrena klavna premija za leto 2000, v okviru zgornje meje iz člena 38(1) Uredbe (ES) št. 2342/1999 [8]. Podrobnejše določbe za izvajanje lahko vključujejo dodatne pogoje za odobritev dodatnih premij. Komisija lahko popravi zgornje meje, določene v odstavku 5, v skladu z istim postopkom. Člen 6 1. Dodatna premija k premiji za ovce, ki je izplačljiva v skladu s členom 5(3) Uredbe (ES) št. 2467/98 [9], se odobri proizvajalcem lahkih jagnjet, določenih v členu 4(3) te uredbe. Znesek dodatne premije je enak razliki med zneskom premij, določenih v členu 5(2) in (3) Uredbe (ES) št. 2467/98, izplačljivih proizvajalcem težkih jagnjet in proizvajalcem lahkih jagnjet, ki se ji prišteje razlika med zneski posebnih pomoči za ukrepe za razvoj podeželja, omenjene v prvi in drugi alinei člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 1323/90 [10]. 2. Dodatna premija, določena v skladu z odstavkom 1, se izplača tudi proizvajalcem kozjega mesa, ne da bi to posegalo v izplačilo premije iz člena 5(5) Uredbe (ES) št. 2467/98. 3. Premije iz odstavkov 1 in 2 tega člena se odobrijo pod istimi pogoji, kot so določeni za odobritev premije za proizvajalce ovčjega mesa in kozjega mesa v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2467/98. 4. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo po potrebi v skladu s postopkom iz člena 21(2). Člen 7 1. V obdobju od leta 2002 do 2006 se odobri pomoč za izvajanje obsežnega programa podpore proizvodnji in trženju lokalnih proizvodov na področjih živinoreje in mlečnih proizvodov na Kanarskih otokih. Ta program lahko vključuje ukrepe, ki spodbujajo izboljšanje kakovosti in higiene, trženje kakovostnih proizvodov, strukturiranje področij, racionalizacijo proizvodnih in tržnih struktur, ki omogoča skupno nabavo, lokalno komunikacijo v zvezi s kakovostnimi proizvodi in nudenje tehnične pomoči. Na področju govejega in telečjega mesa lahko program vključuje možnosti dobave živali moškega spola za pitanje, dokler lokalno število mladih živali moškega spola govedi ne doseže takšne stopnje, da se lahko obdrži tradicionalna proizvodnja govejega mesa, in je v mejah bilance iz člena 5. Prednost pri teh živalih imajo proizvajalci, ki imajo v lasti živali za pitanje, od katerih je najmanj 50 % živali lokalnega izvora. Program pripravijo in izvajajo pristojni organi, ki jih imenuje država članica, v tesnem sodelovanju z najbolj reprezentativnimi organizacijami proizvajalcev ali njihovimi združenji na zadevnih področjih. Ne sme vključevati odobritve pomoči, dodane individualnim premijam, ki so neposredno izplačane proizvajalcem na področju živinoreje v skladu s to uredbo na podlagi členov 5, 6 in 8. 2. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se določijo v skladu s postopkom iz člena 21(2). Pristojni organi predstavijo Komisiji osnutke programov, ki naj trajajo največ pet let. Komisija jih odobri v skladu s postopkom iz člena 21(2). 3. Španske oblasti vsako leto predstavijo poročilo o izvajanju programa. Pred koncem leta 2005 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o oceni izvajanja ukrepa iz tega člena, ki ga spremljajo ustrezni predlogi, če je to primerno. Člen 8 1. Pomoč se odobri za prehrano ljudi z lokalno proizvedenimi proizvodi iz kravjega mleka v mejah potreb potrošnikov na otokih, ki se periodično ocenjujejo. Pomoč se izplača mlekarnam. Pomoč znaša 8, 45 EUR na 100 kg polnomastnega mleka. 2. Komisija popravi pomoč iz odstavka 1 tega člena in sprejme podrobnejše določbe za uporabo tega člena v skladu s postopkom iz člena 21(2). Pri izplačilu se upošteva, da je iz njega izhajajoča korist dejansko prenesena na uporabnika. POGLAVJE II SADJE, ZELENJAVA, RASTLINE IN REZANO CVETJE Člen 9 1. Pomoč se odobri za sadje, užitno vrtnino, korenine in gomolje, rezano cvetje in žive rastline, naštete v poglavjih 6, 7 in 8 kombinirane nomenklature, pridelane na Kanarskih otokih in namenjene za preskrbo trga Kanarskih otokov. Pomoč se odobri za proizvode, ki so v skladu s skupnimi standardi, določenimi z zakonodajo Skupnosti, ali z določili, vnesenimi v dobavne pogodbe, kadar takšni standardi ne obstajajo. Pri odobritvi pomoči se odobri kadar so sklenjene pogodbe o dobavi za obdobje enega ali več let med posameznimi proizvajalci, skupinami proizvajalcev ali organizacijami proizvajalcev, kot so navedeni v členih 11, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 2200/96 [11], in prehrambeno industrijo ali distributerji, restavracijami in podobnimi ali lokalnimi oblastmi. Pomoč se izplača zgoraj navedenim posameznim proizvajalcem, skupinam proizvajalcev ali organizacijam proizvajalcev v mejah letnih količin, določenih za vsako skupino proizvodov. Znesek pomoči se določi pavšalno za vsako od skupin proizvodov, ki jih je treba opredeliti, na podlagi povprečne vrednosti zajetih proizvodov. Znesek pomoči se razlikuje glede na to, ali upravičenec je ali ni ena od organizacij proizvajalcev iz členov 11, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 2200/96. Pomoč se ne odobri za banane pod tarifno številko KN 080300, paradižnike pod tarifno številko KN 070200 ali novi krompir pod tarifno številko KN 07019050, pridelan od 1. januarja do 31. marca. 2. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). Skupine proizvodov in zneski pomoči iz odstavka 1, se določijo v skladu z istim postopkom. Člen 10 1. Pomoč se odobri za sklenitev letnih pogodb v zvezi s trženjem svežih in predelanih proizvodov, specificiranih v členu 9, in zdravilnih rastlin pod tarifno oznako KN 1211, pridelanih na Kanarskih otokih. Ta pomoč se odobri tudi za paradižnike pod tarifno oznako KN 070200 pod pogoji, določenimi v tretjem pododstavku odstavka 2 tega člena. Pogodbe se sklenejo med posameznimi proizvajalci ali organizacijami proizvajalcev iz členov 11, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 2200/96 s sedežem na Kanarskih otokih in fizičnimi ali pravnimi osebami s sedežem v drugih delih Skupnosti. 2. Znesek pomoči je 10 % vrednosti tržene proizvodnje, dostavljene na cilj. Ta pomoč se izplača do zgornje meje 10000 ton po proizvodu na leto. Vendar pa je za paradižnike pod tarifno oznako KN 070200 znesek pomoči 0,76 EUR/100 kg do meje 300000 ton na leto. 3. Pomoč se odobri kupcem, ki se obvežejo, da bodo tržili proizvode s Kanarskih otokov v skladu s pogodbami iz odstavka 1. 4. Kadar trženje proizvodov iz odstavka 1 tega člena opravljajo mešane družbe, ki jih z namenom trženja proizvodnje s Kanarskih otokov sestavljajo proizvajalci s teh otokov ali organizacije proizvajalcev iz členov 11, 13 in 14 Uredbe (ES) št. 2200/96, ter fizične ali pravne osebe s sedežem v drugih delih Skupnosti, in kadar se partnerji obvežejo, da bodo združili znanje in izkušnje, potrebne za uresničitev cilja mešane družbe za obdobje najmanj treh let, se znesek pomoči poviša na 13 % vrednosti skupno tržene letne proizvodnje. 5. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). Člen 11 1. Skupnost prispeva do največ 100000 EUR k financiranju študije gospodarske analize in možnosti na področju svežega in predelanega sadja in zelenjave na Kanarskih otokih, zlasti tropskih proizvodov. Študija bo izdelala gospodarsko in tehnično oceno področja. Zlasti se mora osredotočiti na podatke o dobavi in stroške predelave in raziskati pogoje in možnosti za razvoj in prodajo na regionalni in mednarodni ravni ob upoštevanju konkurence na svetovnem trgu. 2. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). POGLAVJE III VINO Člen 12 Poglavje II naslova II in naslov III Uredbe (ES) št. 1493/1999 [12] in poglavje III Uredbe (ES) št. 1227/2000 [13] v zvezi s proizvodnimi možnostmi se ne uporabljajo za Kanarske otoke, razen krizne destilacije iz člena 30 Uredbe (ES) št. 1493/1999, če je trg izjemno neuravnovešen zaradi težav s kakovostjo. Člen 13 1. Pomoč na hektar se odobri za neprekinjeno gojenje vinske trte za proizvodnjo kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom na tradicionalnih proizvodnih področjih. Do pomoči so upravičena naslednja področja: (a) površine, zasajene s sortami vinske trte, vključenimi med sorte, ki so jih države članice ocenile kot primerne za proizvodnjo posameznih kakovostnih vin z zaščitenim geografskim poreklom, pridelanih na njihovem ozemlju, kot so omenjene v členu 19 Uredbe (ES) št. 1493/1999, in (b) površine, kjer je hektarski donos nižji od zgornje meje, ki jo določi država članica, izražene v količinah grozdja, mošta ali vina, v skladu s pogoji Priloge VI (I) Uredbe (ES) št. 1493/1999. 2. Znesek pomoči je 476,76 EUR na hektar na leto. Pomoč se izplača skupinam proizvajalcev ali njihovim združenjem. Vendar pa se pomoč v prehodnem obdobju odobri tudi posameznim proizvajalcem. V tem obdobju se vse pomoči urejajo v skladu s pravili, ki se jih določi v skladu s postopkom iz člena 21(2). 3. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo po potrebi v skladu s postopkom iz člena 21(2). POGLAVJE IV KROMPIR Člen 14 1. Pomoč na hektar se odobri za gojenje krompirja za prehrano ljudi s tarifnima številkama KN 07019050 in 07019090. 2. Znesek pomoči je 596 EUR na hektar. Pomoč se izplača do meje 9000 hektarov obdelane in pospravljene površine letno. 3. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). POGLAVJE V TOBAK Člen 15 Španija se s tem pooblašča, da odobri Kanarskim otokom pomoč za proizvodnjo tobaka kot dodatek k premiji, določeniv naslovu I Uredbe (EGS) št. 2075/92 [14]. Odobritev te pomoči ne sme ustvariti diskriminacije med proizvajalci na otoku. Znesek pomoči ne presega premije Skupnosti iz prvega odstavka. Dodatna pomoč se izplača za največ 10 ton letno. Člen 16 1. Nobene carinske dajatve se ne uporabljajo za neposredni uvoz na Kanarske otoke surovega tobaka in tobačnih polizdelkov, ki sodijo pod: - - tarifno številko KN 2401, in naslednje podštevilke: - 240110 Tobak, neotrebljen, - 240120 Tobak, deloma ali popolnoma otrebljen, - ex240120 Zunanji ovoji za cigare na nosilcih, v zvitkih za proizvodnjo tobaka, - 240130 Tobačni odpadki, - ex24021000 Nedokončane cigare brez ovoja, - ex24031000 Rezan tobak (gotove tobačne mešanice za proizvodnjo cigaret, cigar in cigarilosov), - ex24039100 Homogeniziran ali rekonstituiran tobak, v polah ali trakovih, - ex24039990 Ekspandiran tobak. Izjema iz prvega pododstavka velja za proizvode, namenjene lokalni proizvodnji tobačnih proizvodov, do letne meje za uvoz, ki je 20000 ton ekvivalenta otrebljenemu surovemu tobaku. 2. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). POGLAVJE VI MED Člen 17 1. Pomoč se odobri za proizvodnjo kakovostnega medu, značilnega za Kanarske otoke, ki ga prideluje lokalna pasma "črnih čebel". Pomoč se izplača združenjem čebelarjev, ki jih priznajo pristojni organi na podlagi števila panjev črnih čebel v proizvodnji, do meje 15000 panjev. Znesek pomoči je 20 EUR na proizvodni panj na tržno leto. Za namen tega člena se tržno leto začne 1. julija in konča 30. junija naslednje leto. 2. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo po potrebi v skladu s postopkom iz člena 21(2). POGLAVJE VII GRAFIČNI SIMBOL Člen 18 1. Strokovne organizacije predlagajo pogoje za uporabo grafičnega simbola, uvedenega z namenom zagotoviti večjo ozaveščenost in potrošnjo kakovostnih kmetijskih proizvodov, tako svežih kot predelanih, značilnih za Kanarske otoke kot najbolj oddaljeno regijo. Španske oblasti te predloge skupaj s svojim mnenjem pošljejo v odobritev Komisiji. Uporabo simbola nadzoruje uradni organ ali telo, ki so ga odobrile pristojne španske oblasti. 2. Podrobnejše določbe za uporabo tega člena se sprejmejo po potrebi v skladu s postopkom iz člena 21(2). NASLOV III STRUKTURNA ODSTOPANJA Člen 19 1. Ne glede na člen 7 Uredbe (ES) št. 1257/1999 skupna vrednost pomoči, izražena kot odstotek obsega vlaganj, upravičenih do pomoči, ne presega 75 % za naložbe, namenjene predvsem spodbujanju raznolikosti, preoblikovanju ali usmerjanju k trajnostnemu kmetijstvu na gospodarsko majhnih kmetijskih posestvih, ki jih je treba opredeliti v dopolnilu programa iz člena 18 (3) Uredbe (ES) št. 1260/1999. 2. Ne glede na člen 28 (2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 skupna vrednost pomoči, izražena kot odstotek obsega vlaganj,upravičenih do pomoči, ne presega 65 % za vlaganja v podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov, v glavnem lokalne proizvodnje, s področij, ki jih je treba opredeliti v dopolnilu programa iz člena 18 (3) Uredbe (ES) št. 1260/1999. Skupna vrednost pomoči za majhna in srednje velika podjetja v skladu z istimi pogoji ne presega 75 %. 3. Ne glede na tretjo alineo drugega pododstavka člena 47(2) Uredbe (ES) št. 1257/1999 je pri kmetijsko-okoljskih ukrepih iz členov 22, 23 in 24 te uredbe, prispevek Skupnosti 85 %. 4. Povzetek ukrepov, načrtovanih po tem členu, se vključi v operativne programe za to regijo iz člena 18 Uredbe (ES) št. 1260/1999. NASLOV IV SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE Člen 20 Potrebni ukrepi za izvajanje te uredbe se sprejmejo v skladu postopkom upravljanja iz člena 21(2). Člen 21 1. Komisiji pomaga Upravljalni odbor za žita, ustanovljen s členom 22 Uredbe (EGS) št. 1766/92 [15], ali upravljalni odbori, ustanovljeni z drugimi uredbami o skupni tržni ureditvi za zadevne proizvode. V primeru kmetijskih proizvodov, zajetih v Uredbi (EGS) št. 827/68 [16], in proizvodov, ki niso zajeti v skupni tržni ureditvi, Komisiji pomaga Upravljalni odbor za hmelj, ustanovljen s členom 20 Uredbe (EGS) št. 1696/71 [17]. V primeru grafičnega simbola in drugih primerih iz te uredbe, Komisiji pomaga Upravljalni odbor za sveže sadje in zelenjavo, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2200/96. Za namene izvajanja naslova III Komisiji pomagata Odbor za razvoj in preobrazbo regij in Odbor za kmetijske strukture in razvoj podeželja, ustanovljena s členom 48 in s členom 50 Uredbe (ES) št. 1260/1999. 2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljat člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES. Obdobje iz člena 4(3) Sklepa 1999/468/ES, je en mesec. 3. Odbori sprejmejo svoje poslovnike. Člen 22 Za kmetijske proizvode, zajete v Prilogi 1 k Pogodbi, za katere se uporabljajo členi 87, 88 in 89, Komisija lahko odobri pomoč za tekoče poslovanje za področja proizvodnje, predelave in trženja teh proizvodov, da bi tako ublažili posebne omejitve kmetijstva na Kanarskih otokih, nastale zaradi njihove oddaljenosti, otoške narave in najbolj oddaljene lege. Člen 23 Ukrepi iz te uredbe, razen člena 19, pomenijo intervencijo, namenjeno stabiliziranju kmetijskih trgov, v smislu člena 2 (2)Uredbe (ES) št. 1258/1999 [18]. Člen 24 Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zagotavljajo ravnanje v skladu s to uredbo, zlasti glede nadzora in upravnih kazni, in o tem obvestijo Komisijo. Podrobnejše določbe za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2). Člen 25 1. Španija Komisiji predstavi letno poročilo o izvajanju ukrepov iz te uredbe. 2. Najpozneje ob koncu petega leta uporabe sistema Komisija Parlamentu in Svetu predloži splošno poročilo, ki prikazuje učinek ukrepov, izvedenih v skladu s to uredbo, vključno s primernimi predlogi, če je to ustrezno. Člen 26 Uredba (EGS) št. 1601/92 [19] se razveljavi. Sklicevanje na Uredbo (EGS) št. 1601/92 pomeni sklicevanje na to uredbo in jih je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi II. Člen 27 Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti. Člen 19 se uporablja od 1. januarja 2000. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Luksemburgu, 28. junija 2001 Za Svet Predsednik B. Rosengren [1] Mnenje je bilo podano dne 14. junija 2001 (še ni objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti). [2] Uredba Sveta (EGS) št. 1911/91 z dne 26. junija 1991 o uporabi predpisov Skupnosti za Kanarske otoke (UL L 171, 29.6.1991, str. 1). Uredba je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1105/2001 (UL L 151, 7.6.2001, str. 1). [3] UL L 171, 29.6.1991, str. 5. [4] Uredba Sveta (ES) št. 1257/1999 z dne 17. maja 1999 o podpori za razvoj podeželja Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS) (UL L 160, 26.6.1999, str. 80). [5] Uredba Sveta (ES) št. 1260/1999 z dne 21. junija 1999 o splošnih določbah za strukturne sklade (UL L 161, 26.6.1999, str. 1). [6] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. [7] Uredba Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za goveje in telečje meso (UL L 160, 26.6.1999, str. 21). [8] Uredba Komisije (ES) št. 2342/1999 z dne 28. oktobra 1999, ki določa podrobna pravila za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 o skupni tržni ureditvi za goveje in telečje meso glede sistemov premij (UL L 281, 4.11.1999, str. 30). Uredba, kot je nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 192/2001 (UL L 29, 31.1.2001, str. 27). [9] Uredba Sveta (ES) št. 2467/98 z dne 3. novembra 1998 o skupni tržni ureditvi za ovčje in kozje meso (UL L 312, 20.11.1998, str. 1). Uredba, kot je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1669/2000 (UL L 193, 29.7.2000, str. 8). [10] Uredba Sveta (EGS) št. 1323/90 z dne 14. maja 1990 o uvedbi posebne pomoči za ovčerejo in kozjerejo na nekaterih območjih z omejenimi možnostmi v Skupnosti (UL L 132, 23.5.1990, str. 17). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 193/98 (UL L 20, 27.1.1998, str. 18). [11] Uredba Sveta (ES) št. 2200/96 z dne 28. oktobra 1996 o skupni tržni ureditvi za sadje in zelenjavo (UL L 297, 20.11.1996, str. 1). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2826/2000 (UL L 328, 23.12.2000, str. 2). [12] Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni tržni ureditvi za vino (UL L 179, 14.7.1999, str. 1). Uredba, kot je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2826/2000 (UL L 328, 23.12.2000, str. 2). [13] Uredba Komisije (ES) št. 1227/2000 z dne 31. maja 2000 o podrobnejših določbah za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 o skupni tržni ureditvi za vino (UL L 143, 16.6.2000, str. 1). [14] Uredba Sveta (EGS) št. 2075/92 z dne 30. junija 1992 o skupni tržni ureditvi za surovi tobak (UL L 215, 30.7.1992, str. 70). Uredba, kot je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1336/2000 (UL L 154, 27.6.2000, str. 2). [15] Uredba Sveta (EGS) št. 1766/92 z dne 30. junija 1992 o skupni tržni ureditvi za žita (UL L 181, 1.7.1992, str. 21). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1666/2000 (UL L 193, 29.7.2000, str. 1). [16] Uredba Sveta (EGS) št. 827/68 z dne 28. junija 1968 o skupni tržni ureditvi za določene proizvode, naštete v Prilogi II k Pogodbi (UL L 151, 30.6.1968, str. 16). Uredba, kot je nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 3290/94 (UL L 349, 31.12.1994, str. 105). [17] Uredba Sveta (EGS) št. 1696/71 z dne 26. julija 1971 o skupni tržni ureditvi za hmelj (UL L 175, 4.8.1971, str. 1). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 191/2000 (UL L 23, 28.1.2000, str. 4). [18] Uredba Sveta (ES) št. 1258/1999 z dne 17. maja 1999 o financiranju skupne kmetijske politike (UL L 160, 26.6.1999, str. 103). [19] Uredba Sveta (EGS) št. 1601/92 z dne 15. junija 1992 o posebnih ukrepih za Kanarske otoke glede določenih kmetijskih proizvodov (UL L 173, 27.6.1992, str. 13). Uredba, kot je nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2826/2000 (UL L 328, 23.12.2000, str. 2). -------------------------------------------------- PRILOGA 1 Seznam proizvodov, zajetih v posebne dobavne reime iz člena 3 Poimenovanje | Oznaka KN | itaita in izdelki iz it, Namenjeni za prehrano ljudi in ivali Slad | 1107 | Hmelj | 1210 | Riž | 1006 | Rastlinsko olje | ex1507 do1516 | Sladkor | 1701 in1702 (razen izoglukoze) | Koncentrirani sadni sokovi (surovine), ki niso upravičeni v skladu s členom 9 te uredbe | 200799 in2008 | Sveže ali ohlajeno goveje in telečje meso | 0201 | Zamrznjeno goveje in telečje meso | 0202 | Zamrznjeno prašičje meso | 020321, 22, 29 | Zamrznjena perutnina | 020721, 22, 41, 42, 43, 50 | Sušena jajca (za živilsko industrijo) | 0408 | Semenski krompir | 07011000 | Mleko in mlečni izdelki Tekoče mleko | 0401 | Koncentrirano mleko ali mleko v prahu | 0402 | Maslo | 0405 | Sir | 040630, 04069023, 25, 27, 77, 79, 81, 89 | Mlečni pripravki za otroke | 21069091 | Brez živalskih maščob | 19109090 | Zdrob in peleti iz lucerne (alfalfa) | 12141000 | Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje | 230400 | -------------------------------------------------- PRILOGA II Tabela ujemanja Uredba (EGS) št. 1601/92 | Ta uredba | Člen 1 | Člen 1 | Člen 2 | Člen 2 | Člen 3(1) | Prvi pododstavek člena 3(1) | Drugi pododstavek člena 3(2) | Člen 3(2) | Člen 3(2) | Člen 3(3) | Člen 3(3) | Člen 4 | Člen 4 | Člen 5 | Člen 7(1), tretji pododstavek | Člen 6 | Člen 16 | Člen 7 | Člen 3(4) | Člen 8(1) | Prvi pododstavek člena 3(5) | Drugi pododstavek člena 3(5) | Člen 8(2) | Tretji pododstavek člena 3(5) | Člen 8(3) | Člen 3(6) | Člen 9 | Tretji pododstavek člena 3(5) | Člen 10(1) | Člen 5(1) | Člen 10(2) | Črtan | Člen 5(2) | Člen 10 (3) | Člen 5(3) | Člen 5(4) | Člen 5(5) | Člen 5(6) | Člen 11 | Člen 8 | Člen 12 | Črtan | Člen 13 | Člen 6 | Člen 7 | Člen 14 | Črtan | Člen 15 | Člen 9 | Člen 16 | Člen 10 | Člen 17 | Člen 11 | Člen 18 | Člen 12 | Člen 19 | Člen 13 | Člen 20 | Člen 14 | Člen 21 | Črtan | Člen 22 | Črtan | Člen 23 | Člen 15 | Člen 24 | Člen 17 | Člen 25 | Črtan | Člen 26 | Člen 18 | Člen 27 | Člen 19 | Člen 28 | Črtan | Člen 20 | Člen 21 | Člen 22 | Člen 29 | Člen 23 | Člen 24 | Člen 30 | Člen 25 | Člen 26 | Člen 31 | Člen 27 | Priloga | Priloga I | Priloga II | --------------------------------------------------