Uredba Sveta (ES) št. 1091/2001

z dne 28. maja 2001

o prostem gibanju z vizumom za daljše prebivanje

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 62(2)(b)(ii) in 63(3)(a) Pogodbe,

ob upoštevanju pobude Francoske republike [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Od trenutka, ko pride na ozemlje neke države članice oseba z nacionalnim vizumom za daljše prebivanje, ki ji ga je izdala ta država članica, pa do trenutka, ko ta oseba prejme dovoljenje za prebivanje, ki ji omogoča prosto gibanje na ozemljih drugih držav članic, lahko preteče nekaj časa.

(2) Prosto gibanje oseb, ki imajo nacionalni vizum za daljše prebivanje, je treba v času pred izdajo njihovega dovoljenja za prebivanje olajšati in sicer tako, da takšen vizum, ki imetniku trenutno omogoča zgolj enkratni tranzit čez ozemlja drugih držav članic z namenom priti na ozemlje države, ki je vizum izdala, hkrati velja kot enotni vizum za krajše prebivanje, če prosilec izpolnjuje pogoje za vstop in prebivanje, določene v Konvenciji o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, ki je bila podpisana v Schengnu dne 19. junija 1990.

(3) Takšen ukrep je prvi korak h uskladitvi pogojev za izdajo nacionalnih vizumov za daljše prebivanje.

(4) Konvencija o izvajanju Schengenskega sporazuma in Skupna konzularna navodila o vizumih za diplomatske misije in konzularna predstavništva [3] se morajo ustrezno spremeniti.

(5) Ta uredba pomeni nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda v skladu s Protokolom o vključitvi schengenskega pravnega reda v okvir Evropske unije, kot je določeno v Prilogi A k Sklepu Sveta 1999/435/ES o opredelitvi schengenskega pravnega reda za namen določanja pravne podlage za vsako določbo ali sklep, ki sestavlja schengenski pravni red, skladno z ustreznimi določbami iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o Evropski uniji [4].

(6) Kot je predvideno v členih 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ni udeležena pri sprejetju te uredbe in zato ta zanjo ni zavezujoča niti je ni obvezana uporabljati. Ker je namen te uredbe nadgraditi schengenski pravni red po določbah naslova IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, se Danska skladno s členom 5 Protokola v šestih mesecih po tem, ko Svet sprejme to uredbo, odloči, ali jo bo prenesla v svojo notranjo zakonodajo ali ne.

(7) Kar zadeva Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško, pomeni ta uredba nadaljnji razvoj schengenskega pravnega reda v smislu sporazuma, ki je bil sklenjen 18. maja 1999 med Svetom Evropske unije in tema dvema državama [5].

(8) V skladu s členom 1 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Irska in Združeno kraljestvo nista udeležena pri sprejetju te uredbe. Iz tega razloga in ne da bi to vplivalo na člen 4 navedenega Protokola, določbe te uredbe za Irsko in za Združeno kraljestvo ne veljajo –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Člen 18 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma se nadomesti z:

"Člen 18

Vizumi za prebivanje, daljše od treh mesecev, so nacionalni vizumi, ki jih izda ena od držav članic v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Za obdobje največ treh mesecev od prvega dne njihove veljavnosti ti vizumi hkrati veljajo kot enotni vizumi za krajše prebivanje, če so bili izdani v skladu s skupnimi pogoji in merili, sprejetimi v skladu z ustreznimi določbami oddelka 1 poglavja 3 ali na njihovi podlagi, in če njihovi imetniki izpolnjujejo pogoje za vstop, navedene v členu 5(1)(a), (d) in (e). V nasprotnem primeru ti vizumi imetnikom omogočajo le tranzit čez ozemlja drugih držav članic z namenom priti na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, razen če imetniki ne izpolnjujejo pogojev za vstop iz člena 5(1)(a), (d) in (e) ali če so na seznamu iskanih oseb države članice, ki so jo zaprosili za tranzit čez njeno ozemlje."

Člen 2

Oddelek 2.2 dela I Skupnih konzularnih navodil za vizume se nadomesti z:

"2.2 Vizumi za daljše prebivanje

Vizumi za prebivanje, daljše od treh mesecev, so nacionalni vizumi, ki jih izda ena od držav članic v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.

Vendar pa za obdobje največ treh mesecev od prvega dne njihove veljavnosti ti vizumi hkrati veljajo kot enotni vizumi za krajše prebivanje, če so bili izdani v skladu s skupnimi pogoji in merili, sprejetimi v skladu z ustreznimi določbami oddelka 1 poglavja 3 Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ali na njihovi podlagi, in če njihovi imetniki izpolnjujejo pogoje za vstop, navedene v členu 5(1)(a), (c), (d) in (e) navedene konvencije ter prevzete v delu IV teh navodil. V nasprotnem primeru ti vizumi imetnikom omogočajo le tranzit čez ozemlja drugih držav pogodbenic z namenom priti na ozemlje države članice, ki je vizum izdala, razen če imetniki ne izpolnjujejo pogojev za vstop, navedenih v členu 5(1)(a), (d) in (e) Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma, ali če so na seznamu iskanih oseb države članice, ki so jo zaprosili za tranzit čez njeno ozemlje."

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

V Bruslju, 28. maja 2001

Za Svet

Predsednik

T. Bodström

[1] UL C 200, 13.7.2000, str. 4.

[2] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18.1.2001 (še neobjavljeno v Uradnem listu).

[3] UL L 239, 22.9.2000, str. 318.

[4] UL L 176 10.7.1999, str. 1.

[5] UL L 176, 10.7.1999, str. 36.

--------------------------------------------------