Uredba Sveta (ES) št. 901/2001

z dne 7. maja 2001

o uvedbi dokončne protidampinške dajatve pri uvozu sečnine s poreklom iz Rusije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti člena 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga, ki ga je predložila Komisija po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. POSTOPEK

1. Prejšnje preiskave

(1) Leta 1987 je Komisija uvedla začasno protidampinško dajatev [2] pri uvozu sečnine, med drugim s poreklom iz nekdanje Sovjetske zveze. Z Uredbo (EGS) št. 3339/87 [3] je Svet sprejel zaveze v zvezi z uvozom sečnine, med drugim s poreklom iz nekdanje Sovjetske zveze. S Sklepom Komisije 89/143/EGS [4] so bile te zaveze potrjene. Marca 1993 je Komisija začela pregled sklepa o sprejetju zavez glede uvoza sečnine, med drugim s poreklom iz nekdanje Sovjetske zveze [5]. Posledica tega je bila, da je bila z Uredbo Sveta (ES) št. 477/95 [6] uvedena dokončna protidampinška dajatev na sečnino s poreklom iz Ruske federacije (v nadaljevanju "Rusija"). Znesek uvedene dajatve je bil enak razliki med 115 ekuji na tono in neto ceno franko meja Skupnosti, neplačana dajatev, če je bila ta cena nižja.

2. Preiskave v zvezi z drugimi državami

(2) Oktobra 2000 se je začela protidampinška preiskava v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Egipta, Estonije, Litve, Libije, Poljske, Romunije in Ukrajine [7]. Preiskava trenutno še vedno poteka.

3. Sedanja preiskava

3.1 Zahteva za pregled

(3) Septembra 1999 je Komisija objavila obvestilo o bližajočem se izteku veljavnosti [8] protidampinških ukrepov pri uvozu sečnine s poreklom iz Rusije. Komisija je nato prejela zahtevo za pregled teh ukrepov v skladu s členom 11(2) Uredbe (ES) št. 384/96 [9] (v nadaljevanju "osnovna uredba"). 3. decembra 1999 je Evropsko združenje proizvajalcev umetnih gnojil (EFMA) vložilo navedeno zahtevo v imenu proizvajalcev, ki predstavljajo velik del proizvodnje sečnine (v nadaljevanju "zadevni izdelek") v Skupnosti. Zahteva je temeljila na izhodišču, da bi se kot posledica izteka veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovno pojavila damping in škoda za industrijo Skupnosti.

3.2 Obvestilo o začetku

(4) Potem ko je Komisija po posvetu s svetovalnim odborom ugotovila, da obstaja dovolj dokazov za začetek pregleda, je marca 2000 začela preiskavo v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe [10].

3.3 Obdobje preiskave

(5) Obdobje preiskave v zvezi s pregledom nadaljevanja in ponovnega pojava dampinga in škode je trajalo od 1. januarja 1999 do 31. decembra 1999. Preučevanje zadevnih trendov v zvezi z ocenjevanjem nadaljevanja ali ponovnega pojava škode (v nadaljevanju "pregledano obdobje") je trajalo od 1. januarja 1996 do konca obdobja preiskave.

3.4 Stranke, ki jih zadeva preiskava

(6) Komisija je o začetku pregleda uradno seznanila proizvajalce v Skupnosti, ki so vložili zahtevo, proizvajalce izvoznike v Rusiji, uvoznike, uporabnike in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevne države izvoznice. Komisija je poslala vprašalnike proizvajalcem izvoznikom, proizvajalcem v Skupnosti, uvoznikom, uporabnikom in združenjem, za katere je znano, da jih to zadeva, ter tistim, ki so se oglasili v roku, določenem v obvestilu o začetku. Poleg tega je bil o tem seznanjen edini proizvajalec iz Slovaške republike, ki je bila ocenjena kot ustrezna primerljiva država, in poslan mu je bil vprašalnik.

(7) Enajst proizvajalcev v Skupnosti, en proizvajalec v primerljivi državi, en uvoznik, eno združenje uporabnikov in en uporabnik so odgovorili na vprašalnike. Glede zadevne države izvoznice, ni bil prejet noben odgovor na vprašalnik.

3.5 Preverjanje prejetih podatkov

(8) Komisija je zbrala in preverila vse podatke, za katere je menila, da so potrebni za ugotavljanje nadaljevanja ali ponovnega pojava dampinga in škode ter interesa Skupnosti. Komisija je vsem strankam, ki jih to neposredno zadeva, dala priložnost, da pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(9) Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

Proizvajalci v Skupnosti:

Hydro Agri Brunsbüttel, Nemčija

Hydro Agri Italia SpA, Italija

Irish Fertilizer Industries Ltd., Irska

Proizvajalec v primerljivi državi:

Duslo, as, Šal'a, Slovaška

Neodvisni uvoznik:

Cargill BV, Amsterdam, Nizozemska

Uporabniki/združenje uporabnikov:

Sadepan Chimica SRL, Viadana, Italija

Svenska Lantmannen, Stockholm, Švedska.

B. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

1. Zadevni izdelek

(10) Zadevni izdelek v tem postopku je isti kakor v predhodnih preiskavah, torej sečnina. V glavnem se izdeluje iz amonijaka, ki se pridobiva iz zemeljskega plina. Lahko je v tekoči ali trdni obliki. Sečnina v trdni obliki se lahko uporablja za kmetijske ali industrijske namene. Sečnina, namenjena kmetijstvu, se lahko uporablja kot gnojilo, ki se raztrese po zemlji, ali kot dodatek v krmi za živali. Sečnina, namenjena industriji, je surovina za nekatera lepila in plastiko. Sečnina v tekoči obliki se lahko uporablja kot gnojilo in tudi za industrijske namene. Vse vrste sečnine imajo enake osnovne fizikalne in kemijske lastnosti in lahko za namen tega pregleda štejejo za podoben izdelek.

(11) Zadevni izdelek spada pod oznaki KN 31021010 in 31021090. Eno združenje uvoznikov je trdilo, da bi morala biti uvožena sečnina izoznake KN 31021090 izključena iz tega pregleda, glede na to, da že več let ni bilo nobenega takšnega uvoza.

(12) V zvezi s to trditvijo je treba navesti, da kljub temu, da že več let ni bilo nobenega uvoza iz oznake KN 31021090, izdelek, ki je uvrščen v to oznako KN, očitno pripada enotni kategoriji izdelka, ki sestavlja "zadevni izdelek" in poleg tega ni mogoče izključiti možnosti takšnega uvoza v prihodnosti.

2. Podoben izdelek

(13) Preiskava je pokazala, da je izdelek, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci v Skupnosti na trgu Skupnosti, v vseh pogledih enak sečnini, proizvedeni v Rusiji in izvoženi v Skupnost. Zato se šteje za enak izdelek v smislu člena 1(4) osnovne uredbe. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta bili sečnina, izvožena iz Rusije v Skupnost, in sečnina, proizvedena in prodana na notranjem trgu Slovaške, ki je predstavljala primerljivo državo, enaki.

C. PONOVITEV ALI NADALJEVANJE DAMPINGA

(14) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi iztek veljavnosti ukrepov povzročil nadaljevanje in/ali ponovitev dampinga.

(15) V obdobju preiskave je bilo iz Rusije uvoženih 25 kiloton sečnine (v primerjavi s 117 kilotonami, uvoženimi v predhodnem obdobju preiskave (1992), in 271 kilotonami leta 1986). To je tržni delež v višini 0,4 %.

1. Verjetnost nadaljevanja dampinga

1.1 Primerljiva država

(16) Normalna vrednost je v skladu s členom 2(7) osnovne uredbe temeljila na podatkih, pridobljenih v tretji državi s tržnim gospodarstvom, kjer je bil zadevni izdelek izdelan in prodan. V obvestilu o začetku je Komisija predlagala Slovaško republiko kot primerno primerljivo državo zaradi tega, ker je bila uporabljena kot primerljiva država v zadnji preiskavi in ker so proizvodni postopki in dostop do surovin v Slovaški republiki primerljivi s tistimi, ki prevladujejo v Rusiji.

(17) Združenje uvoznikov je ugovarjalo izbiri Slovaške republike za primerljivo državo zaradi naslednjih razlogov: Slovaška republika v nasprotju z Rusijo nima proizvodnje zemeljskega plina. Glede na to, da je plin osnovna surovina za proizvodnjo sečnine, predstavlja glavni delež stroškov končnega izdelka. Poleg tega so trdili, da je Slovaška republika popolnoma odvisna od ruskega plina in zanj plačuje zelo visoko ceno. Zato so trdili, da bi uporaba Slovaške republike za primerljivo državo umetno povzročila dvig normalne vrednosti, zaradi česar bi se umetno zvišala stopnja dampinga.

(18) Poleg tega je združenje uvoznikov trdilo, da bi morala biti kakršna koli primerljiva država, glede na pomen plina za proizvodnjo sečnine, v tem primeru država proizvajalka plina. Združenje uvoznikov je za nadomestno primerljivo državo predlagalo Norveško, Kanado ali Savdovo Arabijo.

(19) V zvezi s prvo trditvijo je treba poudariti, da so cene ruskega plina na ruskem trgu zelo znižane in jih ne določajo tržne sile. Poleg tega ni bil predložen noben dokaz, da so bile cene plina na slovaškem trgu višje od cen plina v drugih tržnih gospodarstvih. Komisija tudi pri primerjavi cen plina na Slovaškem v obdobju preiskave s cenami plina v drugih tržnih gospodarstvih ni našla nobenega podatka, ki bi to potrdil. Zato ni mogoče priznati, da izbira Slovaške republike za primerljivo državo umetno povzroča dvig normalne vrednosti. Glede druge trditve, je Komisija proučila, ali je katera od predlaganih držav bolj primerna. Norveška očitno ne bi bila primerna izbira, ker ne proizvaja sečnine. Savdova Arabija je bila ocenjena za neprimerno, ker zakonodaja te države dovoljuje umetno nizke cene surovin za državno industrijo, ki uporablja zemeljski plin, in zagotavlja spodbujanje vlaganja v svojo industrijo, ki proizvaja gnojila. Glede Kanade, kanadska industrija sečnine ni bila pripravljena sodelovati.

(20) Izbira Slovaške republike za primerljivo državo se je torej ohranila zaradi naslednjih razlogov: bila je uporabljena za primerljivo državo v predhodni preiskavi; proizvodni postopki in dostop do surovin v Slovaški republiki so primerljivi s tistimi, ki prevladujejo v Rusiji; cene zemeljskega plina v Slovaški republiki so bile konkurenčne in niso bile višje od cen plina v drugih tržnih gospodarstvih; ta država je bila pripravljena sodelovati na visoki ravni. Edini slovaški proizvajalec se je strinjal s sodelovanjem v preiskavi in bilo je tudi ugotovljeno, da je bila domača prodaja tega proizvajalca reprezentativna v primerjavi z obsegom izvoza iz Rusije v Skupnost.

(21) Na tej podlagi je bilo sklenjeno, da je Slovaška republika primerna in smiselna izbira primerljive države za ugotavljanje normalne vrednosti pri uvozu sečnine s poreklom iz Rusije.

1.2 Normalna vrednost

(22) Najprej je bilo preučeno, ali je domača prodaja sodelujočega slovaškega proizvajalca reprezentativna v primerjavi z uvozom v Skupnost, ki ga zadeva ta preiskava. V tem smislu je bilo primerno izključiti prodajo povezanim strankam, glede na to, da ni bila opravljena v običajnem poteku trgovine. Po izključitvi te prodaje je bilo ugotovljeno, da je neposredna prodaja sodelujočega slovaškega proizvajalca, glede na to, da je zajela precejšne količine, dovolj reprezentativna v primerjavi s povprečnim obsegom izvoza, za katerega je bilo zabeleženo, da so ga prodali v obdobju preiskave v Skupnost proizvajalci izvozniki iz Rusije.

(23) Potem je bilo ugotovljeno, da bi se neposredna prodaja nepovezanim strankam lahko štela, kakor da je bila opravljena v običajnem poteku trgovine, ob primerjavi domačih cen in proizvodnih stroškov.

(24) Normalna vrednost je bila zato ugotovljena kot tehtano povprečje dejanskih cen celotne neposredne prodaje nepovezanim strankam na slovaškem trgu.

1.3 Izvozna cena

(25) Glede na to, da ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik, je bila izvozna cena določena na podlagi razpoložljivih podatkov, v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. V tem primeru je bila določena s sklicevanjem na povprečno uvozno ceno, ki jo je sporočil Statistični urad Evropskih skupnosti.

1.4 Primerjava

(26) Ker je sečnina izdelek v zbirni embalaži, pri katerem stroški prevoza pomenijo velik delež prodajne cene, se je zdelo ustrezno, da se primerjava opravi na osnovi franko tovarna. Opravljene so bile prilagoditve zaradi primernega upoštevanja razlik, ki so vplivale na primerljivost cen, v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe. Predvsem je bila opravljena prilagoditev normalne vrednosti za stroške pakiranja, medtem ko je bila izvozna cena prilagojena za stroške prevoza, nastale v Rusiji, in stroške prevoza iz Rusije v Skupnost, na podlagi podatkov iz pritožbe in drugih razpoložljivih podatkov.

1.5 Stopnja dampinga

(27) V skladu s členom 2(11) osnovne uredbe je bila stopnja dampinga določena s primerjavo tehtanega povprečja normalne vrednosti v primerljivi državi s povprečno izvozno ceno na tono na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti.

(28) Primerjava je pokazala obstoj znatnega dampinga (nad 35 %). Raven dampinga je torej višja kot v prejšnji preiskavi (28,2 %).

1.6 Zaključek

(29) Nobena ugotovitev v tej preiskavi ne kaže na to, da bi ugotovljena raven dampinga izginila ali se vsaj zmanjšala, če bi bili protidampinški ukrepi odpravljeni. Zato je bilo ugotovljeno, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov uvoz iz Rusije verjetno nadaljeval po dampinških cenah. Vendar se je glede na omejen obseg izvoza v obdobju preiskave zdelo primerno proučiti tudi, ali je verjetno, da se bo s povečevanjem obsega izvoza v primeru razveljavitve ukrepov ponovno pojavil damping.

2. Verjetnost ponovitve dampinga

2.1 Analiza položaja zadevne države

(30) V skladu z zgoraj navedenim je bilo ugotovljeno, da je bil uvoz v Skupnost opravljen po dampinških cenah. Vendar je bil obseg uvoza v obdobju preiskave majhen (0,4 % porabe v Skupnosti). Zato je bilo potem preučeno, ali bi lahko druge okoliščine pokazale verjetnost ponovitve dampinškega uvoza v primeru razveljavitve ukrepov.

2.1.1 Proizvodna zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(31) Ker ruski izvozniki niso sodelovali, je Komisija vzela v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe za podlago svoje analize podatke iz zahteve za pregled in podatke, ki so bili pridobljeni v neodvisni specializirani tržni raziskavi, ki jo je predložil pritožnik med preiskavo.

(32) V skladu z zgoraj navedenimi viri je ruska proizvodna zmogljivost sečnine v zadnjih letih ocenjena na okrog 5300 kiloton na leto. Isti viri ocenjujejo dejansko rusko proizvodnjo na okrog 3700 kiloton na leto. Tako bi bili ruski proizvajalci sposobni proizvesti dodatnih 1600 kiloton na leto, kar pomeni 26,5 % porabe v Skupnosti v letu 1999.

2.1.2 Ruski izvoz v Brazilijo, Mehiko in Turčijo

(33) V zvezi z možnostjo povečanja ruske prodaje na trge tretjih držav je Komisija ugotovila, da Rusija že izvaža sečnino v tretje države. V letu 1999 je bil zabeležen velik obseg izvoza v Brazilijo, Mehiko in Turčijo in nič ne kaže na to, da bi se domača poraba v teh državah v prihodnjih letih znatno povečala. Zato ni verjetno, da bi ti trgi v celoti sprejeli dodatne količine, ki so jih sposobni proizvesti ruski proizvajalci.

(34) V zvezi z izvoznimi cenami je bilo ugotovljeno, da je bila cena ruskega materiala, prodanega na brazilskem, mehiškem in turškem trgu, znatno nižja od ravni cen ruskih pošiljk v Skupnost.

(35) Uvoz v Brazilijo, Mehiko in Turčijo torej poteka po cenah, ki so bolj dampinške od cen ruskega uvoza v Skupnost.

(36) Glede na bližino evropskega trga za ruske proizvajalce in možne visoke stopnje pri izvoznih cenah na tem trgu je možno, da bi se v primeru ukinitve ukrepov vsaj del ruskega izvoza v Brazilijo, Mehiko in Turčijo preusmeril v Skupnost.

2.2 Zaključek

(37) Velika neizkoriščena ruska proizvodna zmogljivost, znaten obseg ruskega izvoza v Brazilijo, Mehiko in Turčijo in nizka raven cen tega izvoza (celo nižja od cen ruskega izvoza v Skupnost, ki so že tako v veliki meri dampinške in na splošno nižje od cen industrije Skupnosti) kažejo na to, da je verjetno, da bi prenehanje veljavnosti sedanjih protidampinških ukrepov za uvoz zadevnega izdelka iz Rusije povzročilo ponovitev znatnega obsega dampinškega izvoza na trg Skupnosti.

(38) Brez ukrepov bi lahko obseg ruskega izvoza zlahka dosegel raven iz prejšnjega obdobja preiskave, 117 kiloton, ali celo raven iz leta 1994, 300 kiloton. Vse to je še bolj verjetno glede na bližino Rusije in trga Skupnosti. Cene ruskega izvoza, ki so bile zaračunane Braziliji, Mehiki in Turčiji v obdobju preiskave, lahko služijo kot kazalec za raven cen možnega prihodnjega izvoza v Skupnost. Zato je torej verjetno, da se bodo ponovno pojavile znatne količine visokega dampinga.

D. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(39) V preiskavi je bilo ugotovljeno, da je v obdobju preiskave 11 proizvajalcev iz Skupnosti, ki so vložili zahtevo, predstavljalo več kakor 85 % proizvodnje sečnine v Skupnosti. Torej predstavljajo industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in 5(4) osnovne uredbe.

E. ANALIZA POLOŽAJA NA TRGU SKUPNOSTI

1. Poraba

(40) Resnična poraba sečnine v Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, obsega prodaje drugih proizvajalcev iz Skupnosti, kakor tudi uvoza sečnine v Skupnost iz zadevne države in drugih tretjih držav. Proizvodnja za lastno uporabo se ni upoštevala pri določanju porabe Skupnosti, glede na to, da se ta proizvodnja ne proda na prostem trgu, ampak predela v različne končne izdelke, pri katerih je zadevni izdelek samo eden od sestavnih delov. Industrija Skupnosti ni uvažala ali kako drugače kupovala sečnine za lastno uporabo. Zato prodaja sečnine, proizvedene za zaprti trg in uporabljene na tem trgu, ni konkurirala prodaji sečnine, proizvedene za prosti trg in prodane na tem trgu, in torej ni bilo verjetno, da bi nanjo vplival dampinški uvoz.

(41) Na tej podlagi je v pregledanem obdobju poraba enakomerno zrasla za 25,8 % in sicer s približno 4,8 milijona ton leta 1996 na približno 6 milijonov ton v obdobju preiskave.

2. Uvoz iz zadevne države

2.1 Količina in tržni delež

(42) Treba je navesti, da je bil obseg uvoza iz Rusije med letoma 1990 in 1994 še vedno precejšen in je dosegel raven 300 kiloton v letu 1994. V tem obdobju so obstajali protidampinški ukrepi v obliki zaveze. Na podlagi številk Statističnega urada Evropskih skupnosti je po spremembi oblike ukrepa v dajatev leta 1995 prišlo do močnega upada med letoma 1995 in 1996. Eden od razlogov za ta upad je bila sprememba oblike ukrepa. Obseg uvoza se potem med letoma 1996 in 1998 ni spreminjal, v obdobju preiskave pa je spet znatno upadel. Ni mogoče izključiti, da je znaten porast izvoza v Skupnost iz ostalih tretjih držav prispeval k temu upadu.

(43) Tržni delež uvoza iz zadevne države v Skupnost se je znižal z 0,9 % v letu 1996 na 0,4 % v obdobju preiskave.

2.2 Cene

(44) Povprečne CIF uvozne cene zadevnega uvoza so se precej dvignile po uvedbi protidampinške dajatve leta 1995, ki je temeljila na najnižji uvozni ceni. Bilo je ugotovljeno, da so se od leta 1998 uvozne cene znatno znižale. Vendar so bile od leta 1997 in predvsem od leta 1998 ruske cene sečnine v Skupnosti med najvišjimi cenami, ki so jih zaračunavali proizvajalci izvozniki iz ostalih tretjih držav, kar delno pojasnjuje, zakaj se uvozu s poreklom iz Rusije ni mogel povečati tržni delež.

(45) Združenje uvoznikov je trdilo, da bi morala Komisija za namen primerjave cen upoštevati razlike v kakovosti ruske sečnine in sečnine, ki jo proizvede industrija Skupnosti. V zvezi s tem trenutno veljavni ukrepi vključujejo 10 % prilagoditev zaradi kakovosti. Poleg tega namen pregleda zaradi izteka ukrepa, za razliko od nekaterih vmesnih pregledov, ne zahteva novih izračunov stopenj škode na podlagi primerjav cen.

3. Gospodarske razmere industrije Skupnosti

3.1 Proizvodnja

(46) Celotna proizvodnja sečnine industrije Skupnosti za prodajo na trgu v Skupnosti, torej brez proizvodnje za lastno uporabo, ki je znašala približno 25 % celotne proizvodnje, se je med letom 1996 in obdobjem preiskave povečala za 7,5 %. Med letoma 1996 in 1997 je prišlo do znatnega dviga, medtem ko se je proizvodnja med letom 1998 in obdobjem preiskave rahlo zmanjšala.

3.2 Zmogljivost in izkoriščenost zmogljivosti

(47) Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti je bila v letih 1996 in 1997 sorazmerno ustaljena in sicer na približno 86 %. Potem se je znižala na 84, 7 % v letu 1998 in na 82,5 % v obdobju preiskave.

(48) Vendar se amonijak, ki se uporablja za proizvodnjo sečnine, lahko uporabi tudi za proizvodnjo drugih gnojil. Na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti za proizvodnjo sečnine, kakor tudi na njen razvoj, tako vpliva tudi razvoj drugih gnojil.

3.3 Prodaja v Skupnosti

(49) Celoten obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je povečal s približno 3,2 milijona ton v letu 1996 na približno 3,8 milijona ton v obdobju preiskave, kar pomeni 17-odstotno povečanje. Dvig prodaje je bil največji med letoma 1997 in 1998.

3.4 Zaloge

(50) Obseg zalog ne šteje za veljaven kazalec škode zaradi sezonske narave prodaje, zaradi dejstva, da se sečnina, namenjena lastni uporabi, skladišči skupaj s sečnino, namenjeno prodaji na prostem trgu, ter zaradi tega, ker sečnino delno skladiščijo sami proizvajalci in delno kmetijske zadruge.

3.5 Tržni delež

(51) Na globalno hitro razvijajočem se trgu se je tržni delež industrije Skupnosti kljub povečanju obsega prodaje znižal s približno 67 % v letu 1996 na približno 63 % v obdobju preiskave in torej ni imel koristi od razvoja trga.

3.6 Cene

(52) Povprečna prodajna cena industrije Skupnosti je bila od leta 1996 do obdobja preiskave vsako leto nižja, kar je pripeljalo do 40-odstotnega skupnega znižanja med letom 1996 in obdobjem preiskave, v skladu s splošnim cenovnim trendom na trgu. Zdi se, da so dejavniki, ki vplivajo na ta trend, prisotnost uvoza iz ostalih tretjih držav na trgu Skupnosti in ugotovljeni damping v zvezi z drugimi gnojili, kot so amonijev nitrat in raztopine amonijevega nitrata in sečnine, kar je vplivalo na padec cen vseh dušikovih gnojil. Poleg tega je treba navesti, da je aprila leta 1997 Ljudska republika Kitajska uvedla prepoved uvoza sečnine. Kitajski trg je približno štirikrat večji od trga Skupnosti in se je pred tem sklepom preskrboval v glavnem z uvozom. Prepoved uvoza je torej vplivala na cene sečnine v Skupnosti, glede na to, da je veliko tretjih držav dobavljalo znaten del svojega izvoza v Ljudsko republiko Kitajsko. Padajoče cene energije (glede na to, da je zemeljski plin glavna surovina za proizvodnjo sečnine) bi tudi lahko vplivale na izvozne cene.

3.7 Donosnost in donos naložb

(53) Donosnost industrije Skupnosti, izražena kot odstotek vrednosti čistih prihodkov od prodaje, se je enakomerno zmanjševala med letom 1996 in obdobjem preiskave. Pri tem trendu je treba upoštevati razvoj cen, ki je dejansko imel podoben vzorec. Donosnost je bila leta 1998 negativna in stopnja izgub se je v obdobju preiskave znatno povečala.

(54) Donos naložb je v pregledanem obdobju sledil padajočemu trendu donosnosti. Ta negativni trend je še bolj izrazit zaradi skupnega učinka padca donosnosti in dviga naložb.

3.8 Denarni tok

(55) Denarni tok, ki ga je ustvarila industrija Skupnosti v zvezi s prodajo sečnine, je tesno sledil gibanju donosnosti.

3.9 Sposobnost zbiranja kapitala

(56) Družbe, ki proizvajajo sečnino spadajo med večje koncerne. Ni nobenih poročil o težavah.

3.10 Zaposlovanje, produktivnost in plače

(57) Zaposlovanje se je znižalo s 1638 zaposlenih v letu 1996 na 1469 zaposlenih v obdobju preiskave, kar je približno za 10 %. Produktivnost je v pregledanem obdobju enakomerno rasla. Plače so leta 1997 padle, potem pa so sledile razvoju produktivnosti.

3.11 Vlaganja

(58) Industrija Skupnosti je med letom 1996 in obdobjem preiskave precej vlagala. Treba je navesti, da so delno vključena tudi vlaganja v obrate za proizvodnjo amonijaka, ki pomenijo vlaganje v predhodni proizvodni proces. Vlaganja so v glavnem povezana z neposrednimi vlaganji v obrate in stroje za postopke proizvodnje sečnine in amonijaka.

4. Uvoz iz ostalih tretjih držav

(59) Obseg uvoza sečnine iz tretjih držav z izjemo Rusije se je na podlagi podatkov Statističnega urada Evropskih skupnosti med letom 1996 in obdobjem preiskave povečal za približno 665 kiloton, in sicer s 1187 kiloton na 1852 kiloton.

(60) Zdi se, da je pri tem povečanju treba upoštevati prepoved uvoza sečnine v Ljudsko republiko Kitajsko aprila leta 1997, zaradi katere so nekatere države preusmerile svoj izvoz v druge države. Te ostale tretje države so med letom 1996 in obdobjem preiskave povečale svoj tržni delež v Skupnosti za 6 odstotnih točk. Ustrezne CIF uvozne cene, ki temeljijo na podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti, so se med letom 1996 in obdobjem preiskave znatno znižale.

5. Zaključek

(61) Medtem ko se je poraba na trgu v Skupnosti v letu 1996 povečala, torej takoj po uvedbi dajatve leta 1995, je tržni delež Rusije že padel pod 1 %. Povprečna cena tega uvoza, deklariranega pri carinjenju, se je znižala in je bila v obdobju preiskave pod najnižjo uvozno ceno 115 ekujev na tono. Ruski uvoz ni bil sposoben povečati tržnega deleža, tudi zaradi vedno večje prisotnosti ostalih tretjih držav na trgu Skupnosti, katerih cene so bile od leta 1997 nižje od ruskih.

(62) Pričakovano izboljšanje položaja industrije Skupnosti se ni uresničilo, načeloma zaradi večje prisotnosti ostalih tretjih držav dobaviteljic na trgu. Medtem ko sta se obsega proizvodnje in prodaje povečala, so se ostali gospodarski kazalci znatno poslabšali, in sicer izkoriščenost zmogljivosti, tržni deleži, cene, donosnost, donos naložb, denarni tok in zaposlovanje. Na donosnost industrije Skupnosti je negativno vplival predvsem močan padec njenih prodajnih cen. Pri razumevanju tega položaja je treba upoštevati večjo prisotnost uvoza iz ostalih tretjih držav na trgu Skupnosti, ki so po uvedbi ukrepov znatno povečale svoje tržne deleže. Treba je navesti, da se je oktobra leta 2000 začela protidampinška preiskava v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz več ostalih tretjih držav (Belorusija, Bolgarija, Hrvaška, Egipt, Estonija, Litva, Libija, Poljska, Romunija in Ukrajina). Industrija Skupnosti je še vedno v težkem položaju.

F. VERJETNOST PONOVITVE ŠKODE

(63) V zvezi z verjetnim vplivom izteka veljavnih ukrepov na industrijo Skupnosti so bili preučeni naslednji dejavniki v skladu z elementi, povzetimi v uvodnih izjavah 37 in 38.

(64) Obstajajo jasni znaki, da se bo uvoz s poreklom iz Rusije nadaljeval po dampinških cenah. Poleg tega je verjetno, da bi se obseg uvoza znatno povečal, glede na to, da imajo ruski proizvajalci izvozniki možnost povečati svojo produkcijo in obseg izvoza zaradi velikih proizvodnih zmogljivosti, ki niso izkoriščene. Poleg tega bo domača poraba v Rusiji v bližnji prihodnosti verjetno ostala na precej nizki ravni.

(65) Ob upoštevanju obnašanja izvozne cene ruskih izvoznikov na trgih tretjih držav, in sicer Brazilije, Turčije in Mehike, je verjetno, da bodo ruski proizvajalci izvozniki v Skupnosti uvedli agresivno politiko cen, da bi zopet prišli do izgubljenih tržnih deležev. Kakor je bilo ugotovljeno v predhodnih postopkih v zvezi z gnojili, lahko dejansko tudi majhne količine po nizki ceni precej izkrivijo konkurenco in škodujejo trgu s tem proizvodom.

(66) Industrija Skupnosti je še vedno v težkem položaju, zlasti glede njene donosnosti, ki se je takoj po uvedbi zadevnih ukrepov opazno izboljšala, potem pa spet znatno poslabšala. Glede na negotov položaj industrije Skupnosti, bi obseg in cene uvoza iz Rusije, ki bi verjetno sledili kakršnikoli odpravi ukrepov, izpostavili industrijo Skupnosti nadaljnjemu tveganju. Njihov vpliv na industrijo Skupnosti bi bil najverjetneje znaten.

(67) Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da se bo v primeru razveljavitve ukrepov verjetno ponovno pojavila škoda zaradi uvoza sečnine iz Rusije.

G. INTERES SKUPNOSTI

1. Uvod

(68) V skladu s členom 21 osnovne uredbe je bilo preučeno, ali bi bilo podaljšanje veljavnih protidampinških ukrepov v nasprotju s skupnimi interesi Skupnosti. Opredelitev interesa Skupnosti je temeljila na upoštevanju različnih vpletenih interesov, torej interesov industrije Skupnosti, uvoznikov in trgovcev, kakor tudi uporabnikov zadevnega izdelka. Da bi ocenila verjetni vpliv nadaljevanja ali odprave ukrepov, je Komisija zahtevala podatke od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank.

(69) Treba je spomniti, da je bilo v predhodni preiskavi ocenjeno, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti. Poleg tega je treba navesti, da gre pri sedanji preiskavi za pregled in torej za preučitev položaja, v katerem so že veljali protidampinški ukrepi. Pri sedanjem pregledu se je torej upošteval kakršenkoli neupravičen negativni vpliv na zainteresirane stranke v obdobju po uvedbi ukrepov.

(70) Komisija je poslala vprašalnike 44 uvoznikom, enemu združenju uvoznikov, petim združenjem uporabnikov in enemu uporabniku zadevnega izdelka, prejela pa je odgovore enega uvoznika, enega uporabnika, enega združenja uporabnikov in združenja uvoznikov.

(71) Na tej podlagi je bilo preučeno, ali so kljub sklepom v zvezi z dampingom, položajem industrije Skupnosti in verjetnostjo ponovitve škodljivega dampinga obstajali nujni razlogi, zaradi katerih bi lahko sklepali, da ni v interesu Skupnosti, da se v tem določenem primeru ukrepi ohranijo.

2. Industrija Skupnosti

(72) Ocenjuje se, da se bo brez ohranitve protidampinških ukrepov, uvedenih v predhodni preiskavi, škodljivi damping verjetno ponovno pojavil, položaj industrije, ki se je v pregledanem obdobju poslabšal, pa bo še slabši.

(73) Industrija Skupnosti se je izkazala za strukturno uspešno industrijo, ki se je sposobna prilagoditi spremenljivim razmeram na trgu. Na to kaže zlasti dobiček, ki ga je industrija imela do leta 1997, in njeno vlaganje v najsodobnejše proizvodne zmogljivosti. Uspeh teh prizadevanj je močno odvisen od obstoja učinkovite konkurence na trgu Skupnosti. V zvezi s tem je treba poudariti, da se je oktobra leta 2000 pričela protidampinška preiskava v zvezi z uvozom sečnine s poreklom iz Belorusije, Bolgarije, Hrvaške, Egipta, Estonije, Litve, Libije, Poljske, Romunije in Ukrajine. Na drugi strani je bilo poslabšanje glede zaposlovanja, donosnosti in prodajnih cen takšno, da je industrija Skupnosti znatno zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti dušikovih gnojil.

3. Uvozniki

(74) Od 44 uvoznikov, ki so prejeli vprašalnik, je odgovoril samo eden. Trdil je, da je načeloma proti nadaljevanju ukrepov. Vendar je bilo glede na zanemarljiv pomen sečnine za njegov posel sklenjeno, da ta uvoznik ne bi bil resno prizadet zaradi nadaljevanja ukrepov.

(75) Zaradi nizke ravni sodelovanja, zaradi dejstva, da se uvozniki v glavnem ukvarjajo z velikim številom različnih gnojil, od katerih je le eno sečnina, in zaradi dejstva, da je bila sečnina na voljo iz številnih drugih virov, za katere trenutno ne veljajo protidampinški ukrepi, je bilo sklenjeno, da kakršenkoli negativen vpliv nadaljevanja ukrepov na uvoznike ne bi bil nujen razlog proti nadaljevanju ukrepov.

4. Uporabniki

(76) Uporabniki zadevnega izdelka so v glavnem kmetje in družbe, ki proizvajajo lepila in plastiko. Komisija je poslala vprašalnike več združenjem uporabnikov na evropski in nacionalni ravni. Na vprašalnik je odgovorilo eno združenje uporabnikov, ki predstavlja 11 kmetijskih zadrug, in en uporabnik. Oba sta načeloma proti nadaljevanju ukrepov. Vendar v obdobju preiskave nobeden ni uporabljal sečnine s poreklom iz Rusije. Člani združenja uporabnikov so v pregledanem obdobju kupili zelo majhne količine sečnine s poreklom iz drugih virov. Individualni uporabnik ni imel nobenih težav z nakupom sečnine iz ostalih tretjih držav, medtem ko so veljali ukrepi.

(77) Treba je navesti, da gnojila pomenijo le majhen del skupnih proizvodnih stroškov kmetov, kakor je bilo ugotovljeno tudi v predhodnih preiskavah. Glede na zgoraj navedeno in nizko raven sodelovanja, je bilo sklenjeno, da trenutno veljavni ukrepi niso imeli občutnega negativnega vpliva na uporabnike sečnine. V zvezi s tem je treba navesti, da noben uporabnik ni trdil, da je prišlo do splošnega zvišanja cen sečnine in/ali zmanjšanja njihove donosnosti, odkar so bili uvedeni veljavni ukrepi. Glede na zgoraj navedeno in ob upoštevanju nizke ravni sodelovanja je bilo sklenjeno, da kakršenkoli negativen vpliv nadaljevanja ukrepov na uporabnike ne bi bil nujen razlog proti nadaljevanju ukrepov.

5. Zaključek

(78) Glede na zgoraj navedeno je bilo sklenjeno, da ni nobenih nujnih razlogov v interesu Skupnosti, ki bi bili proti nadaljevanju ukrepov.

H. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(79) Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je bilo predvideno, da se priporoči ohranitev veljavne protidampinške dajatve pri uvozu sečnine s poreklom iz Rusije. Po tem obvestilu jim je bil dan tudi rok za predložitev stališč. Ni bilo nobenih pripomb, ki bi lahko spremenile zgoraj navedene sklepe.

(80) Iz zgoraj navedenega sledi, da je treba ohraniti trenutno veljavne protidampinške ukrepe pri uvozu sečnine s poreklom iz Rusije v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev pri uvozu sečnine s poreklom iz Rusije, ki oznakispada pod KN 31021010 in 31021090.

2. Znesek dokončne protidampinške dajatve je razlika med najnižjo uvozno ceno 115 ekujev na tono in neto ceno franko meja Skupnosti, neplačana dajatev, v vseh primerih, ko je ta cena nižja od najnižje uvozne cene.

3. V primerih, ko je blago poškodovano, preden je dano v prost promet, in se zato dejansko plačana ali plačljiva cena porazdeli za določitev carinske vrednosti v skladu s členom 145 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 [11], se zgoraj določena najnižja uvozna cena zniža za odstotek, ki ustreza porazdelitvi dejansko plačane ali plačljive cene. Plačljiva dajatev je potem enaka razliki med znižano najnižjo uvozno ceno in znižano neto ceno franko meja Skupnosti, neplačana dajatev.

4. Če ni določeno drugače, se uporabljajo veljavne carinske določbe.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 7. maja 2001

Za Svet

Predsednik

B. Ringholm

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2238/2000 (UL L 257, 11.10.2000, str. 2).

[2] UL L 121, 9.5.1987, str. 11.

[3] UL L 317, 7.11.1987, str. 1.

[4] UL L 52, 24.2.1989, str. 37.

[5] UL C 87, 27.3.1993, str. 7.

[6] UL L 49, 4.3.1995, str. 1.

[7] UL C 301, 21.10.2000, str. 2.

[8] UL C 252, 3.9.1999, str. 2.

[9] UL C 62, 4.3.2000, str. 19.

[10] UL C 62, 4.3.2000, str. 19.

[11] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2787/2000 (UL L 330, 27.12.2000, str. 1).

--------------------------------------------------