Direktiva Sveta 2001/102/ES

z dne 27. novembra 2001

o spremembi Direktive 1999/29/ES o nezaželenih snoveh in proizvodih v prehrani živali

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/29/ES z dne 22. aprila 1999 o nezaželenih snoveh in proizvodih v prehrani živali [1] in zlasti točke (a) člena 10 Direktive,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva 1999/29/ES določa, da se lahko posamična krmila dajo v promet v Skupnosti samo, če so neoporečna, pristna in običajne trgovske kakovosti.

(2) Izraz "dioksini" zajema skupino 75 vrst polikloriranih dibenzo-p-dioksinov ("PCDD") in 135 vrst polikloriranih dibenzofuranov ("PCDF"), od katerih je 17 toksikološko pomembnih. Najbolj toksična vrsta je 2,3,7,8-tetraklordibenzodioksin (TCDD), ki so ga Mednarodna agencija za raziskavo raka in druge ugledne mednarodne organizacije uvrstile med znane rakotvorne snovi za človeka. Znanstveni odbor za prehrano ("SCF") je v soglasju s Svetovno zdravstveno organizacijo ("WHO") ugotovil, da se karcinogeni učinek dioksinov ne pojavi pri vsebnostih, ki so nižje od določenega praga. Drugi škodljivi učinki, kot so endometrioza, nevrološke vedenjske motnje in imunosupresiven učinek, se pojavijo pri precej nižjih stopnjah in zato veljajo za pomembne pri določitvi sprejemljivega vnosa.

(3) Poliklorirani bifenili ("PCB") so skupina 209 različnih sorodnih spojin, ki jih lahko razdelimo na dve skupini glede na njihove toksikološke lastnosti: 12 spojin ima podobne toksikološke lastnosti kot dioksini in se zato pogosto označujejo kot "dioksinu podobni PCB-ji". Drugi PCB-ji nimajo podobne toksičnosti kot dioksin temveč drugačen toksikološki profil.

(4) Vsaka spojina iz skupine dioksinov ali dioksinu podobnih PCB-jev ima drugačno stopnjo toksičnosti. Za določitev toksičnosti teh različnih sorodnih spojin je bil uveden pojem faktorji toksične ekvivalence ("TEF"), da bi se omogočila ocena nevarnosti in regulativni nadzor. To pomeni, da se analitični rezultati v zvezi z vsemi 17 posameznimi spojinami dioksina in z 12 dioksinu podobnimi PCB spojinami izrazijo s pomočjo ene same izmerljive enote: "koncentracija ekvivalenta toksičnosti TCDD" ("TEKV").

(5) Dioksini in PCB-ji so izredno odporni na kemično in biološko razpadanje, zato se ohranijo v okolju ter kopičijo v živalski in človeški prehranjevalni verigi.

(6) Razširjenost dioksinov, PCB-jev in dioksinu podobnih PCB-jev po vsem okolju povzroča kontaminacijo naravnega ozadja, ki prizadene vse kopenske rastline, ki jih živali neposredno popasejo ali se uporabljajo kot posamična krmila za živali, kot tudi vodno prehranjevalno verigo. To velja tudi za prst, ki lahko kontaminira posamična krmila ali jo živali neposredno zaužijejo. Poleg kontaminacije naravnega ozadja lahko pride do neposredne kontaminacije posamičnih krmil zaradi lokaliziranega izpuščanja dioksinov pri industrijskih dejavnostih, kontaminacije posamičnih krmil med proizvodnjo, predelavo in prevozom, ter nezakonitih postopkov ali upravljalskih napak med proizvodnjo krme.

(7) Več kot 90 % človeške izpostavljenosti dioksinu izvira iz živil. Živila živalskega izvora praviloma predstavljajo 80 % celotne izpostavljenosti. Obremenitve z dioksinom pri živalih izvirajo v glavnem iz krme. Zato krma in v nekaterih primerih prst veljajo za možne vire dioksinov.

(8) SCF je 30. maja 2001 sprejel mnenje o oceni nevarnosti dioksinov in dioksinu podobnih PCB-jev v prehrani ljudi. Gre za posodobitev na podlagi novih znanstvenih podatkov, ki so na voljo, odkar je bilo 22. novembra 2000 sprejeto mnenje SCF glede tega vprašanja. SCF je določil sprejemljiv tedenski vnos ("TWI") za dioksine in dioksinu podobne PCB-je, ki je 14 pg WHO-TEKV/kg telesne teže. Ocene izpostavljenosti kažejo, da je pri znatnem delu prebivalstva Skupnosti vnos s hrano višji od sprejemljivega.

(9) Zmanjšanje človeške izpostavljenosti dioksinom prek uživanja živil je torej pomembno in potrebno, da se zagotovi varstvo potrošnikov. Ker je kontaminacija živil neposredno povezana s kontaminacijo krme, je treba sprejeti celostni pristop, da bi zmanjšali razširjenost dioksina v prehranjevalni verigi, se pravi od posamičnih krmil prek živali, namenjenih proizvodnji živil, do ljudi. Uvedba ukrepov v zvezi s posamičnimi krmili in krmo je torej odločilni korak glede zmanjševanja vnosa dioksina pri ljudeh.

(10) Znanstveni odbor za prehrano živali ("SCAN") je bil zaprošen, da svetuje glede virov kontaminacije krme z dioksini in PCB-ji, vključno z dioksinu podobnimi PCB-ji, glede izpostavljenosti živali, namenjenih proizvodnji živil, dioksinom in PCB-jem, glede prenosa teh spojin na živila živalskega izvora in glede kakršnega koli vpliva dioksinov in PCB-jev, prisotnih v krmi, na zdravje živali. SCAN je 6. novembra 2000 sprejel mnenje. Kot najbolj kontaminirana posamična krmila je opredelil ribjo moko in ribje olje, pri tem so najbolj kontaminirani proizvodi evropskega porekla. Kot naslednja najbolj kontaminirana snov so sledile živalske maščobe. Vsa druga posamična krmila živalskega ali rastlinskega izvora so imela sorazmerno nizko stopnjo kontaminacije z dioksinom. Pri vlakninah je bil prisoten širok razpon kontaminacije z dioksinom, odvisno od lokacije, stopnje kontaminacije s prstjo in izpostavljenosti virom onesnaženja iz zraka.

(11) Izvajanje ukrepov mora imeti za cilj zmanjšanje prisotnosti kontaminacije z dioksinom in njegovega izpuščanja v okolje, da bi se zmanjšal vpliv onesnaževanja okolja na kontaminacijo posamičnih krmil. SCAN je med drugim priporočil, naj se poudari zmanjševanje vpliva najbolj kontaminiranih posamičnih krmil na celotno kontaminacijo v prehrani.

(12) Najvišje dovoljene vsebnosti za dioksine in dioksinom podobne PCB-je bi morale biti ustrezno orodje za preprečevanje nesprejemljivo visoke izpostavljenosti živali in za preprečevanje distribucije krme z nesprejemljivo visoko stopnjo kontaminacije, na primer v primerih naključnega onesnaženja in izpostavljenosti. Razen tega je določitev najvišjih dovoljenih vsebnosti nujno potrebna za izvajanje regulativnega sistema nadzora in za zagotavljanje enotne uporabe.

(13) Ukrepi, ki temeljijo samo na določitvi najvišjih dovoljenih vsebnosti za dioksine in dioksinu podobne PCB-je v krmi, ne bi bili dovolj učinkoviti pri zmanjševanju izpostavljenosti ljudi dioksinom, razen če bi bile določene tako nizke vsebnosti, da bi bil velik del preskrbe s krmo razglašen za neprimernega za hranjenje živali. Obstaja splošno priznano dejstvo, da morajo zato, da bi dejavno zmanjšali prisotnost dioksinov v krmi, najvišje dovoljene vsebnosti spremljati ukrepi, ki spodbujajo dejaven pristop, vključno z določitvijo pragov za ukrepanje in ciljnih vsebnosti za krmo v povezavi z ukrepi za omejitev emisij. Ciljne vrednosti označujejo vrednosti, ki jih je treba doseči, da bi dokončno znižali izpostavljenost večine prebivalstva na TWI, ki ga je določila SCF. Pragi za ukrepanje so orodje, s katerim lahko pristojni organi in izvajalci dejavnosti ugotovijo, v katerih primerih je ustrezno določiti vir kontaminacije in sprejeti ukrepe za njeno zmanjšanje ali odpravo, ne samo v primeru neupoštevanja te direktive ampak tudi, kadar se odkrijejo znatne vsebnosti dioksinov, ki so nad normalno ravnijo naravnega ozadja. S tem bo doseženo postopno zmanjševanje vsebnosti dioksina v krmi in nazadnje bodo dosežene ciljne vsebnosti. Zato je na države članice naslovljeno priporočilo Komisije o tej zadevi.

(14) Čeprav bi morala s toksikološkega stališča kakršna koli vsebnost veljati za dioksine, furane in dioksinu podobne PCB-je, so zaenkrat najvišje dovoljene vsebnosti določene samo za dioksine in furane, za dioksinu podobne PCB-je pa ne, glede na pomanjkljivost podatkov, ki so v zvezi z njimi na razpolago. Spremljanje pa se bo nadaljevalo, zlasti v zvezi s prisotnostjo dioksinu podobnih PCB-jev, zaradi vključitve teh snovi v najvišje dovoljene vrednosti.

(15) Nesprejemljivo vsebnost dioksina v krmi je treba oceniti na podlagi trenutnih ravni kontaminacije naravnega ozadja, ki se razlikujejo od enih posamičnih krmil do drugih. Najvišjo dovoljeno vsebnost je treba ob upoštevanju kontaminacije naravnega ozadja določiti tako, da je stroga, pa vendar izvedljiva.

(16) Da bi zagotovili, da se vsi izvajalci dejavnosti v človeški in živalski prehranjevalni verigi trudijo po svojih najboljših močeh in storijo vse, kar je potrebno, da bi omejili prisotnost dioksinov v krmi in živilih, je treba veljavne najvišje dovoljene vrednosti v okviru določenega obdobja ponovno preveriti, da se določijo nižje najvišje dovoljene vrednosti. Do leta 2006 je treba doseči skupno zmanjšanje izpostavljenosti ljudi dioksinom za vsaj 25 %.

(17) Sestavljene krmne mešanice in posamična krmila rastlinskega izvora ponavadi ne vsebujejo visokih vsebnosti dioksinov. Glede na to, da posamična krmila rastlinskega izvora predstavljajo zdaleč največji delež v prehrani številnih živalskih vrst, je ustrezno določiti najvišjo dovoljeno vsebnost tudi za ta posamična krmila. Bolj kot je občutljiva metoda analize, večji so stroški in poraba časa pri analizi za preverjanje dioksina. Ker je pomembno analizirati čim večje število vzorcev, so predlagane najvišje dovoljene vsebnosti malo višje od normalnih ravni naravnega ozadja, glede na to, da predstavljajo zgornje meje vsebnosti.

(18) Nadvse pomembno je zmanjšati skupne ravni kontaminacije z dioksinom v krmi. Zato je treba nujno prepovedati mešanje posamičnih krmil in krme, ki so v skladu z najvišjimi dovoljenimi vsebnostmi, s posamičnimi krmili in krmo, ki te najvišje dovoljene vsebnosti presegajo.

(19) Skladno s tem je treba spremeniti Direktivo 1999/29/ES.

(20) Stalni odbor za krmo ni dal pozitivnega mnenja. Komisija zato ni mogla sprejeti določb, predvidenih v skladu s postopkom, določenim v členu 13 Direktive 1999/29/ES –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Prilogi I in II k Direktivi 1999/29/ES se spremenita v skladu s Prilogo k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice pred 1. julijem 2002 sprejmejo in objavijo zakone ali druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te določbe uporabljajo od 1. julija 2002.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

1. Določbe iz člena 1 se prvič preverijo najkasneje do 31. decembra 2004 glede na nove podatke o prisotnosti dioksinov in dioksinu podobnih PCB-jev, zlasti zaradi uveljavitve najvišjih dovoljenjih vsebnosti, ki jih je treba določiti za dioksinu podobne PCB-je.

2. Določbe iz člena 1 se zopet preverijo najkasneje do 31. decembra 2006, z namenom znatnega znižanja najvišje dovoljene vsebnosti.

Člen 4

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. novembra 2001

Za Svet

Predsednik

A. Neyts-Uyttebroeck

[1] UL L 115, 4.5.1999, str. 32.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Prilogi I in II k Direktivi 1999/29/ES se spremenita:

1. Priloga I se spremeni:

(a) v tabeli se točka 21 pod točko

"B. Proizvodi"

zamenja z naslednjim:

"Snovi, proizvodi | Krma | Najvišja dovoljena vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12 % vsebnostjo vlage |

1 | 2 | 3 |

21.Dioksin (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izražena v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ob uporabi faktorjev toksične ekvivalentnosti (TEF organizacije WHO, 1997) PCDD/F | Vsa posamična krmila rastlinskega izvora, vključno z rastlinskimi olji in stranskimi proizvodi | 0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6) |

Minerali | 1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6) |

Živalske maščobe, vključno z mlečno in jajčno maščobo | 2,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6) |

Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi izdelki ter jajci in jajčnimi izdelki | 0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6) |

Ribje olje | 6 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6) |

Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribjega olja (7) | 1,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6) |

Krmne mešanice, razen hrane za kožuharje, hrane za hišne živali ter hrane za ribe | 0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6) |

Hrana za ribe Hrana za hišne ivali | 2,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (5),(6)" |

(b) na koncu Priloge I se dodajo naslednje opombe:

"(5) Koncentracije na zgornji meji; koncentracije na zgornji meji se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin, nižjih od meje določitve, enake meji določitve.

(6) Te najvišje dovoljene vsebnosti se prvič preverijo pred 31. decembrom 2004 glede na nove podatke o prisotnosti dioksinov in dioksinu podobnih PCB-jev, zlasti zaradi uveljavitve najvišjih dovoljenjih vsebnosti, ki jih je treba določiti za dioksinu podobne PCB-je in bodo zopet preverjene pred 31. decembrom 2006, z namenom znatnega znižanja najvišje dovoljene vsebnosti.

(7) Za sveže ribe, ki so neposredno dobavljene in se uporabljajo brez vmesne predelave za proizvodnjo hrane za kožuharje, ne veljajo najvišje dovoljene vsebnosti. Proizvodi in predelane živalske beljakovine, pridobljene iz teh kožuharjev, ne smejo vstopiti v prehrambeno verigo; z njimi je prepovedano hraniti živali, ki se gojijo, pitajo ali redijo za proizvodnjo živil."

2. Priloga II se spremeni:

(a) v tabeli se točka 4 dela A zamenja z naslednjim:

"Snovi, proizvodi | Krma | Najvišja dovoljena vsebnost v mg/kg (ppm) pri krmi z 12 % vsebnostjo vlage |

1 | 2 | 3 |

4.Dioksin (vsota polikloriranih dibenzo-para-dioksinov (PCDD) in polikloriranih dibenzofuranov (PCDF), izražena v ekvivalentih toksičnosti Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ob uporabi faktorjev toksične ekvivalentnosti (TEF organizacije WHO, 1997) PCDD/F | Vsa posamična krmila rastlinskega izvora, vključno z rastlinskimi olji in stranskimi proizvodi | 0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3) |

Minerali | 1,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3) |

Živalske maščobe, vključno z mlečno in jajčno maščobo | 2,0 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3) |

Drugi proizvodi kopenskih živali, vključno z mlekom in mlečnimi izdelki ter jajci in jajčnimi izdelki | 0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3) |

Ribje olje | 6 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3) |

Ribe, druge vodne živali, njihovi proizvodi in stranski proizvodi, razen ribjega olja (4) | 1,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3) |

Krmne mešanice, razen hrane za kožuharje, hrane za hišne živali ter hrane za ribe | 0,75 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3) |

Hrana za ribe Hrana za hišne živali | 2,25 ng WHO-PCDD/F-TEKV/kg (2),(3)" |

(b) na koncu dela A se opomba 2 črta in zamenja z naslednjimi opombami:

"(2) Koncentracije na zgornji meji; koncentracije na zgornji meji se izračunajo ob predpostavki, da so vse vrednosti različnih sorodnih spojin, nižjih od meje določitve, enake meji določitve.

(3) Te najvišje dovoljene vsebnosti se prvič preverijo pred 31. decembrom 2004 glede na nove podatke o prisotnosti dioksinov in dioksinu podobnih PCB-jev, zlasti zaradi uveljavitve najvišjih dovoljenjih vsebnosti, ki jih je treba določiti za dioksinu podobne PCB-je in bodo zopet preverjene pred 31. decembrom 2006, z namenom znatnega znižanja najvišje dovoljene vsebnosti.

(4) Za sveže ribe, ki so neposredno dobavljene in se uporabljajo brez vmesne predelave za proizvodnjo hrane za kožuharje, ne veljajo najvišje dovoljene vsebnosti. Proizvodi in predelane živalske beljakovine, pridobljene iz teh kožuharjev, ne smejo vstopiti v prehrambeno verigo; z njimi je prepovedano hraniti živali, ki se gojijo, pitajo ali redijo za proizvodnjo živil."

--------------------------------------------------