Sklep Sveta

z dne 27. novembra 2001

o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski skupnosti

("Sklep o pridružitvi čezmorskih držav")

(2001/822/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu "Pogodba") in zlasti člena 187 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Sklep Sveta 91/482/EGS z dne 25. julija 1991 o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti [1] se je uporabljal do 1. decembra 2001. Člen 240(4) Sklepa predvideva, da Svet na predlog Komisije soglasno opredeli določbe, ki jih je treba določiti za nadaljnjo uporabo načel iz členov 182 do 186 Pogodbe.

(2) Deklaracija št. 36 o čezmorskih državah in ozemljih, v nadaljnjem besedilu ČDO, ki je priložena končni listini Konference predstavnikov vlad držav članic, podpisani v Amsterdamu 1997, poziva Svet, naj v skladu s členom 187 ponovno preuči pridružitvene sporazume s ČDO s štirimi cilji:

- učinkovitejše spodbujanje gospodarskega in socialnega razvoja ČDO;

- razvoj gospodarskih odnosov med ČDO in Evropsko unijo;

- večje upoštevanje raznolikosti in posebnosti posameznih ČDO, vključno z vidiki, ki se nanašajo na pravico do ustanavljanja;

- in zagotavljanje izboljšanja učinkovitosti finančnih instrumentov.

(3) Evropski parlament je 11. februarja 1999 sprejel Resolucijo o odnosih med ČDO, državami AKP in najbolj oddaljenimi regijami Evropske unije [2]. Poleg tega je 4. oktobra 2001 na predlog Komisije sprejel resolucijo v zvezi s Sklepom Sveta o pridružitvi ČDO Evropski skupnosti [3].

(4) Komisija je v svojem sporočilu z dne 20. maja 1999 z naslovom "Status ČDO, pridruženih ES, in možnosti za ,"ČDO 2000"" preučila značilnosti in razvoj zveze ČDO-ES od leta 1957, analizirala osnovna načela in sedanje razmere v zvezi s pridružitvijo ter zanjo izoblikovala alternativne politike za obdobje, ki se začne 1. marca 2000.

(5) Upravni organi ČDO so v skladu s členom 10 Sklepa 91/482/EGS obvestili Komisijo o spremembah ali dopolnilih, ki bi jih želeli v prihodnosti, predvsem na seji, sklicani 29. in 30. aprila 1999 v okviru partnerstva, na kateri so sodelovali Komisija, štiri države članice, s katerimi so ČDO povezani, in 20 zadevnih ČDO.

(6) Čeprav ČDO niso tretje države, niso del enotnega trga in morajo upoštevati obveznosti, ki jih imajo tretje države v zvezi s trgovino, predvsem pravila o poreklu, standarde za zdravje in zdravstveno varstvo rastlin ter zaščitne ukrepe.

(7) Kadar Svet sprejema ukrepe iz člena 187 Pogodbe, mora praviloma upoštevati načela iz četrtega dela Pogodbe in tudi druga načela zakonodaje Skupnosti. Poleg tega upošteva izkušnje, pridobljene med uresničevanjem trgovinskih dogovorov iz Sklepa 91/482/EGS.

(8) Ti dogovori predvidevajo brezcarinski uvoz za proizvode s poreklom iz ČDO in pravila o poreklu, ki dovoljujejo kumulacijo s proizvodi s poreklom iz držav AKP, za katere veljajo drugačni dogovori, ali iz Skupnosti. To povzroča ali grozi, da bo povzročilo resne motnje v delovanju nekaterih organizacij skupnega trga na področju skupne kmetijske politike, zlasti tistih v zvezi z rižem in sladkorjem. Zaradi teh motenj sta Komisija in Svet večkrat sprejela zaščitne ukrepe.

(9) Spremembe, sprejete v zvezi z rižem ob koncu srednjeročnega pregleda Sklepa [4], so z omejevanjem obsega uporabe kumulacije porekla pomagale proizvodom iz ČDO pri vstopu na trg Skupnosti, pod pogoji, ki prispevajo k njegovemu ravnovesju. Ta vstop je treba olajšati v zvezi z najmanj razvitimi ČDO, vendar brez sprememb celotne količine, v zvezi s katero se uporablja kumulacija. Ker sta doslej samo dve drugi ČDO izvajali dejavnosti v tem sektorju, je preostale razpoložljive količine zaradi preglednosti treba dodeliti njima.

(10) Vendar je glede sladkorja in sladkornih mešanic povečani izvoz blaga iz ČDO, narejenega iz sladkorja s poreklom iz držav AKP ali Skupnosti, na trg s preveliko ponudbo povzročil večje zmanjšanje kvote, ki je odobrena za proizvajalce Skupnosti, in zato večjo izgubo njihovega zajamčenega dohodka.

(11) Poleg tega je v luči minimalnih obdelav ali predelav z nizko dodano vrednostjo, ki ta čas v sladkorni panogi zadostujejo za pridobitev statusa proizvoda s poreklom iz ČDO, lahko prispevek tega izvoza k razvoju ozemelj v najboljšem primeru majhen in nedvomno nesorazmeren z motnjo, ki jo povzroča zadevnim panogam Skupnosti.

(12) Zaradi navedenih razlogov je treba sprejeti pravila o poreklu, ki izključujejo možnost kumulacije AKP/ES-ČDO za sladkor, če se opravi le minimalna obdelava ali predelava. Vendar bi upoštevajoč naložbe, ki so že uresničene v ČDO na podlagi pravil, veljavnih od 1991, ta izključitev morala začeti veljati postopno. Zaradi tega in glede na sprejetje potrebnih izvedbenih predpisov je treba dovoliti nadaljnjo začasno uporabo kumulacije v okviru postopnega zmanjšanja omejitev, ki so združljive s cilji skupne tržne ureditve Skupnosti za sladkor, in pri tem upoštevati upravičene interese podjetij iz ČDO.

(13) Sprejeti je treba tudi določbo za zagotovitev, da kmetijskih proizvodov, ki so po izvoru iz Skupnosti in za katere je izkoriščeno izvozno nadomestilo, ob uporabi postopka kumulacije ni mogoče ponovno uvoziti v Skupnost.

(14) Poleg tega je treba prilagoditi vsa pravila ČDO o poreklu v interesu zadevnih podjetij in upravnih organov, da bi upoštevali tehnološki napredek in politiko za uskladitev pravil o poreklu, ki jo je sprejela Skupnost. Ravno tako je treba poenostaviti postopek, da bi omogočili lažje sprejetje potrebnih tehničnih prilagoditev pravil.

(15) Postopek pretovarjanja blaga, ki po poreklu ni iz ČDO, vendar je tam v prostem prometu, je treba dopolniti in razjasniti zaradi zagotovitve preglednega in zanesljivega pravnega okvira za podjetja in upravne organe. Razširiti ga je treba tudi tako, da zajame nekatere ribiške proizvode, ki so zlasti pomembni za Grenlandijo ter Saint-Pierre in Miquelon, upoštevajoč sprejetje potrebnih izvedbenih predpisov.

(16) Splošne določbe Pogodbe in zakonodaje, ki je iz nje izpeljana, se ne uporabljajo samodejno za ČDO, razen če ni izrecno določeno drugače. Proizvodi iz ČDO, ki se uvozijo v Skupnost, morajo biti kljub temu v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti.

(17) Finančno pomoč za ČDO je treba dodeliti na osnovi enotnih, preglednih in učinkovitih meril, upoštevajoč potrebe in dosežene rezultate ČDO. Ta merila obsegajo zlasti gospodarske in naravne razsežnosti ČDO, način uporabe prej razdeljenih sredstev, spoštovanje načel dobrega finančnega poslovanja, primerno davčno politiko, ocenjeno sposobnost črpanja sredstev, potrebo po uvedbi rezerv za financiranje nepredvidljivih izdatkov in nemotenega prehoda, da bi preprečili nenadni precejšnji zastoj pri dodelitvi sredstev Novi Kaledoniji, Francoski Polineziji in Nizozemskim Antilom. Zaradi učinkovitosti, poenostavitve in priznavanja upravljavskih sposobnosti upravnih organov ČDO je treba finančna sredstva, ki se dodelijo ČDO, bolj upravljati na osnovi partnerstva in ob uporabi postopkov, utemeljenih v veljavnih pravilih za strukturne sklade.

(18) Zaradi tega postopki glavno odgovornost za programiranje in izvajanje sodelovanja poverijo predvsem ČDO. Sodelovanje se bo izvajalo predvsem v skladu z ozemeljskimi predpisi ČDO in bo okrepilo podporo spremljanju, vrednotenju in reviziji programiranih dejavnosti. Poleg tega je treba razjasniti, kateri programi in proračunske postavke so odprti za ČDO, pa tudi postopke za neovirani prehod iz prejšnjih ERS na devetega.

(19) Globalne spremembe, ki se kažejo v trajnem procesu liberalizacije trgovine, na splošno vključujejo Skupnost, glavno trgovinsko partnerico ČDO, pa tudi njihove sosede, države AKP in druge gospodarske partnerje. Pri dostopu do trga je višina tarif čedalje manj pomembna, medtem ko trgovina s storitvami in področja, povezana s trgovino, dobivajo vedno večji pomen v odnosu med ČDO in njihovimi gospodarskimi partnerji Ta odnos je zato treba krepiti in pri tem ohranjati splošne poteze sedanjih trgovinskih dogovorov ter poenostaviti pogoje za postopno integracijo v regionalno in globalno gospodarstvo tistih ČDO, ki to želijo, in jim pomagati povečati njihove sposobnosti za obvladovanje vseh teh novih področij.

(20) Ukrepe, potrebne za izvedbo tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki določa postopke za izvedbo izvršnih pooblastil, prenesenih na Komisijo [5]. Vendar sta, kolikor zadeva izvajanje 9. ERS, glasovanje in večina taka, kakor ju določa člen 21 Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju in upravljanju pomoči Skupnosti po Finančnem protokolu k Sporazumu o partnerstvu med afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, podpisanem v Cotonouju (Benin) 23. junija 2000, in o dodelitvi finančne pomoči za čezmorske države in ozemlja, za katero se uporablja četrti del Pogodbe [6] (v nadaljnjem besedilu "Notranji sporazum").

(21) ČDO so občutljiva otoška okolja, ki potrebujejo ustrezno zaščito, vključno z ravnanjem z odpadki. Glede radioaktivnih odpadkov je to predvideno v členu 198 Pogodbe Euratom in zakonodaji, sprejeti v skladu z njo, razen za Grenlandijo, za katero se Pogodba Euratom ne uporablja. Za druge odpadke je treba določiti, katera pravila Skupnosti naj se uporabljajo v zvezi s ČDO.

(22) Ureditev glede pridružitve iz tega sklepa se ne uporablja za Bermude, v skladu z željami vlade Bermudov.

(23) Svet bi moral za vse navedene nove dejavnike izdelati inovativni pristop, ki je koherenten in prilagojen različnim razmeram. Tak pristop se lahko zagotovi tako, da se pridružitvi podeli nov status –

SKLENIL:

PRVI DEL

SPLOŠNE DOLOČBE O PRIDRUŽITVI ČDO SKUPNOSTI

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 1

Namen, cilji in načela

1. Temelj pridružitve ČDO Skupnosti, v nadaljnjem besedilu "pridružitev ČDO-ES", je cilj, zapisan v členu 182 Pogodbe, namreč krepiti gospodarski in družbeni razvoj ČDO ter vzpostaviti tesne odnose med njimi in Skupnostjo v celoti.

Pridružitev uresničuje cilje iz člena 183 Pogodbe v skladu z načeli, ki so zapisana v členih 184 do 188 Pogodbe, ter se osredotoča na zmanjšanje, preprečevanje in navsezadnje izkoreninjenje revščine ter na razvoj in postopno integracijo v regionalno in svetovno gospodarstvo.

2. Pridružitev se nanaša na ČDO s seznama v Prilogi I A.

3. Ta sklep se v skladu s členom 188 Pogodbe uporablja za Grenlandijo, pri čemer se upoštevajo posebne določbe, zapisane v Protokolu o posebni ureditvi za Grenlandijo, ki je priložen k Pogodbi.

Člen 2

Temeljna izhodišča

1. Pridružitev ČDO-ES temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin in pravne države. Ta načela, na katerih v skladu s členom 6 Pogodbe o Evropski uniji temelji Unija, so skupna državam članicam in ČDO, ki so z njimi povezani.

2. Na področjih sodelovanja iz tega sklepa ne sme biti nobenega razlikovanja na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, religije ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmeritve.

Člen 3

Najmanj razvite ČDO

1. Skupnost posebej obravnava najmanj razvite ČDO in tiste, ki ne morejo izkoristiti ugodnosti regionalnega sodelovanja in integracije iz člena 16.

2. Razvojno finančno sodelovanje zaradi odgovora na takšne težave med drugim zajema posebno obravnavo pri določanju obsega finančnih sredstev in pogojev v zvezi s tem, da bi najmanj razvitim ČDO omogočili premagovanje strukturnih in drugih ovir v njihovem razvoju. Posebno pozornost posveča izboljšanju življenjskih razmer najrevnejših delov prebivalstva.

3. ČDO, ki so za namen tega sklepa obravnavani kot najmanj razviti, so navedeni v Prilogi I B. Ta seznam se spremeni s soglasno odločitvijo Sveta na predlog Komisije, kadar v gospodarskih razmerah ČDO prihaja do pomembnih in trajnih sprememb, zaradi katerih je treba ČDO uvrstiti v kategorijo najmanj razvitih ČDO, ali kadar uvrstitev v to kategorijo ni več upravičena.

Poglavje 2

Akterji sodelovanja v ČDO

Člen 4

Načela

1. V okviru partnerstva iz člena 7 upravni organi ČDO prevzamejo glavno odgovornost za oblikovanje pridružitvenih in razvojnih strategij ter za njihovo izvedbo na način, da skupaj s Komisijo in državo članico, s katero je ČDO povezano, pripravijo enotne programske dokumente (v nadaljnjem besedilu EPD) in programe sodelovanja.

2. Skupnost priznava, da imajo lokalni javni in zasebni akterji glavno vlogo pri doseganju ciljev iz člena 183 Pogodbe.

3. Vodilna načela strank pri izvedbi tega sklepa so preglednost, subsidiarnost in potreba po učinkovitosti.

Člen 5

Posamezni sodelujoči akterji

1. Akterji sodelovanja v ČDO vključujejo:

- upravne organe ČDO;

- druge regionalne in lokalne organe v ČDO;

- civilno družbo, družbena, poslovna in sindikalna združenja, ponudnike javnih storitev ter lokalne, nacionalne ali mednarodne nevladne organizacije (NVO).

Države članice, s katerimi so ČDO povezani, v treh mesecih po začetku veljavnosti tega sklepa obvestijo Komisijo o nacionalnih, regionalnih ali lokalnih upravnih organih iz različnih členov tega sklepa.

2. Priznanje nevladnih akterjev je odvisno od njihove sposobnosti, da zadostijo potrebam lokalnega prebivalstva, njihovega strokovnega znanja in izkušenj ter od odgovorne organizacije in upravljanja.

3. Nevladni akterji so izbrani v dogovoru med upravnimi organi ČDO, Komisijo in državo članico, s katero je ČDO povezano, upoštevajoč zadevno temo, njihovo strokovno znanje in izkušnje ter področje delovanja. Postopek izbire se v vsaki ČDO izvaja v okviru procesa priprav programov sodelovanja iz člena 4.

Člen 6

Odgovornosti nevladnih akterjev

Nevladni akterji, opredeljeni v skladu s členom 5(3), lahko vplivajo na:

- informiranje in posvetovanje;

- pripravo in uresničitev programov sodelovanja;

- decentralizirano sodelovanje v okviru pristojnosti, podeljenih za podporo lokalnim razvojnim pobudam.

Poglavje 3

Načela in postopki partnerstva med ČDO in ES

Člen 7

Dialog in partnerstvo

1. Da bi omogočili ČDO polno udeležbo pri uresničitvi pridružitve ČDO-ES, ob primernem upoštevanju organiziranosti zadevnih institucij držav članic, se pri pridružitvi uporablja posvetovalni postopek, ki temelji na določbah, navedenih v nadaljevanju besedila. V okviru tega postopka se obravnavajo vse zadeve, ki izhajajo iz odnosov med ČDO in Skupnostjo.

2. Dialog na široki podlagi bi moral Skupnosti, vsem ČDO in državam članicam, s katerimi so slednje povezane, omogočiti, da se med seboj posvetujejo o načelih, podrobnih postopkih in rezultatih pridružitve.

V Forumu za dialog med ČDO in EU, v nadaljnjem besedilu "forum ČDO", se enkrat na leto zberejo upravni organi ČDO, predstavniki držav članic in Komisije.

3. Med Komisijo, državo članico, s katero je ČDO povezano, in vsako ČDO, ki jo predstavljajo njeni upravni organi, se vzpostavijo ločena partnerstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev in načel tega sklepa, zlasti tistih iz členov 4 in 19. V nadaljnjem besedilu se to tristransko posvetovanje navaja kot "partnerstvo".

Delovne skupine za izvajanje partnerstva, ki imajo posvetovalno vlogo, se ustanovijo za vsako ČDO. Njihovo članstvo obsega tri zgoraj navedene partnerje. Te delovne skupine se zberejo na zahtevo Komisije, države članice ali ČDO. Na zahtevo enega izmed partnerjev ima več delovnih skupin za izvajanje partnerstva lahko skupne sestanke, da obravnavajo vprašanja skupnega interesa ali regionalne vidike pridružitve.

4. To posvetovanje se vodi v polni skladnosti z zadevnimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi vsakega izmed treh partnerjev.

Komisija predseduje delovnim skupinam in forumu ČDO ter zagotovi delovanje njihovega sekretariata.

Predstavnik Evropske investicijske banke (v nadaljnjem besedilu EIB) se udeleži sej, kadar so na dnevnem redu teme, ki jo zadevajo.

5. Mnenja delovnih skupin in foruma ČDO, kjer je to primerno, predstavljajo podlago sklepov Komisije, ki so v okviru njenih pristojnosti, ali predlogov Komisije Svetu, ki zasledujejo izvedbo novih elementov pridružitve ČDO-ES ali njeno spremembo na podlagi člena 187 Pogodbe.

Člen 8

Skupna parlamentarna skupščina AKP-EU

Upravni organi ČDO so obveščeni o dnevnem redu, resolucijah in priporočilih Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU.

Države članice in Komisija podprejo vsako zahtevo upravnih organov ČDO, da se v vlogi opazovalca udeležijo plenarnih sej Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU, upoštevajoč poslovnik te skupščine.

Člen 9

Upravljanje

Tekoče upravljanje v zvezi s tem sklepom vodi Komisija in upravni organi ČDO ter po potrebi država članica, s katero je ČDO povezano, v skladu z institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pristojnostmi vsakega partnerja, predvsem glede razvojnega finančnega sodelovanja ter sodelovanja na področju trgovine in storitev.

DRUGI DEL

PODROČJA SODELOVANJA MED ČDO IN ES

Člen 10

Področja sodelovanja

Skupnost prispeva k sodelovanju na področjih v ČDO, naštetih v tem naslovu, v skladu s prednostnimi nalogami, ki so določene v razvojnih strategijah za vsako ČDO, ali, kjer je to primerno, v obliki regionalnih ukrepov.

Člen 11

Gospodarski sektorji

Sodelovanje pomaga sektorskim politikam in strategijam, ki spodbujajo dostop do gospodarskih dejavnosti in sredstev, zlasti na naslednjih področjih:

(a) Kmetijstvo: kmetijska politika in institucionalni razvoj, povečevanje raznovrstnosti, namakanje, razmnoževanje semen, ukrepi za zaščito posevkov, proizvodnja gnojil, oprema, kmetijska predelava, vzreja govedi in domačih živali, živinoreja, širjenje kmetijskega strokovnega znanja in raziskovanje; trženje; skladiščenje in transport; varna preskrba s hrano; kmetijska posojila; poselitev zemljišč in agrarna reforma, politika rabe in registracije zemljišč, prenos tehnologije, infrastruktura za namakanje in izsuševanje ter druge pomožne storitve.

(b) Gozdarstvo: gozdarska politika in institucionalni razvoj, vključno z uporabo dreves za varovanje okolja pred erozijo in nadzorom nad opustošenjem; pogozditev; upravljanje gozdov, vključno z razumno uporabo in upravljanjem izvoza lesa; zadeve v zvezi s tropskimi deževnimi gozdovi ter raziskovanje in usposabljanje.

(c) Ribištvo: ribiška politika in institucionalni razvoj, zaščita ribjih zalog in razumno upravljanje ribjih zalog; ribogojstvo in umetno gojenje rib; transport ribiških proizvodov; hladno skladiščenje in prodaja rib ter konzerviranje.

(d) Razvoj podeželja: podeželska politika in institucionalni razvoj, integrirani podeželski razvojni projekti/programi; pomoč in projekti, namenjeni prebivalcem, proizvodnji in prodaji na podeželskih območjih ter podeželska infrastruktura.

(e) Industrija: panožna politika in institucionalni razvoj; rokodelske dejavnosti; agrarne industrije in druge predelovalne panoge, industrija transportne opreme; tehnološko raziskovanje in razvoj; nadzor kakovosti ter razvoj in širitev srednje velikih, malih in najmanjših podjetij.

(f) Rudarstvo: panožna politika in razvoj institucij, tehnološko raziskovanje in razvoj; rudarjenje v majhnem obsegu itd.

(g) Energija: energetska politika in institucionalni razvoj; proizvodnja električne energije (iz neobnovljivih in obnovljivih virov); učinkovita raba energetskih virov; raziskovanje in usposabljanje na področju energije ter spodbujanje sodelovanja zasebnega sektorja pri proizvodnji in distribuciji električne energije.

(h) Transport: transportna politika in institucionalni razvoj; cestni, železniški, pomorski in rečni transport ter skladiščni objekti.

(i) Komunikacije: komunikacijska politika in institucionalni razvoj; telekomunikacije in mediji.

(j) Voda: vodna politika in institucionalni razvoj; zaščita vodnih virov, ravnanje z odpadki, oskrba z vodo v podeželskih in mestnih območjih za gospodinjske, industrijske ali kmetijske namene ter shranjevanje, distribucija in upravljanje vodnih virov.

(k) Bančne, finančne in poslovne storitve: politika na področju financ in institucionalni razvoj ter poslovne storitve; privatizacija, kapitalska udeležba in trženje; podpora poklicnim, trgovinskim in poslovnim združenjem (vključno z agencijami za spodbujanje izvoza) ter finančne in bančne institucije.

(l) Tehnološki razvoj in uporaba ter raziskovanje: politika in institucionalni razvoj ter usklajeno delovanje na lokalni, nacionalni in/ali regionalni ravni zaradi pospeševanja in spodbujanja znanstvenih in tehnoloških dejavnosti ter njihove uporabe pri proizvodnji, pa tudi spodbujanje računalniške pismenosti v javnih in zasebnih sektorjih, znanstveni programi ter oprema za raziskovanje.

Člen 12

Razvoj trgovine

1. Skupnost izvaja ukrepe za razvoj trgovine v vseh fazah, vse do končne prodaje proizvoda.

Cilj je zagotoviti, da ČDO pridobijo kar največjo korist na podlagi določb tega sklepa in da lahko pod najugodnejšimi pogoji poslujejo na trgu Skupnost ter na domačih, subregionalnih, regionalnih in mednarodnih trgih, ter v ta namen povečati raznolikost, vrednost in obseg trgovine ČDO z blagom in storitvami.

2. Poleg razvijanja trgovine med ČDO in Skupnostjo se posebna pozornost posveča dejavnostim, katerih namen je povečati samostojnost ČDO in izboljšati regionalno sodelovanje na področjih trgovine in storitev.

3. V okviru instrumentov iz tega sklepa in v skladu z določbami, sprejetimi v zvezi z njim, se na zahtevo upravnih organov ČDO izvedejo ukrepi zlasti na naslednjih področjih:

(a) pomoč pri opredelitvi primernih makroekonomskih politik, potrebnih za razvoj trgovine;

(b) pomoč pri ustvarjanju ali reformi primernih pravnih in regulativnih okvirov, pa tudi pri reformi upravnih postopkov;

(d) pomoč ČDO pri razvoju lastnih notranjih zmogljivosti, informacijskih sistemov in ozaveščanju o vlogi in pomenu trgovine pri gospodarskem razvoju;

(e) pomoč pri krepitvi infrastrukture, povezane s trgovino, in zlasti pomoč ČDO v prizadevanju po razvoju in izboljšanju podporne infrastrukture za storitve, vključno s transportno in skladiščno opremo, da bi zagotovili njihovo učinkovito udeležbo pri prodaji blaga in storitev ter da bi okrepili izvozne tokove iz ČDO;

(f) razvoj človeških virov in poklicnih veščin na področju trgovine in storitev, zlasti v panogah predelave, trženja, prodaje ter transporta na trgu Skupnosti, pa tudi na regionalnih in mednarodnih trgih;

(g) pomoč razvoju zasebnega sektorja, zlasti malim in srednje velikim podjetjem pri identifikaciji in razvoju proizvodov, prodajnih možnostih ter izvozno naravnanih skupnih vlaganjih;

(h) podpora delovanju ČDO, zato da se spodbudijo in privabijo zasebne naložbe in dejavnosti skupnih vlaganj;

(i) ustanovitev, prilagoditev in krepitev organizacij v ČDO, ki se ukvarjajo z razvojem trgovine in storitev, pri čemer se posebna pozornost posveča posebnim potrebam organizacij v najmanj razvitih ČDO;

(j) podpora ČDO za izboljšanje kakovosti njenih proizvodov, prilagoditev teh izdelkov zahtevam trga in povečanje raznovrstnosti prodajnih možnosti;

(k) podpora prizadevanjem ČDO za učinkovitejši prodor na trge tretjih držav;

(l) ukrepi za razvoj trga, vključno z okrepitvijo stikov in izmenjavo informacij med nosilci gospodarskih dejavnosti v ČDO, državah AKP, državah članicah in v tretjih državah;

(m) pomoč ČDO pri uporabi sodobnih tehnik trženja v proizvodno naravnanih panogah in programih, zlasti na področjih, kakršen je razvoj podeželja in kmetijstva;

(n) ustanovitev in razvoj zavarovalnih in kreditnih institucij na področju razvoja trgovine.

4. Podpora udeležbi ČDO na trgovinskih sejmih, razstavah in v trgovinskih misijah se izvaja samo, če so ti dogodki sestavni del celovitih razvojnih programov za trgovino in trženje.

5. Udeležba najmanj razvitih ČDO pri različnih trgovinskih dejavnostih se spodbuja s posebnimi določbami, med drugim s plačilom potnih stroškov osebja in stroškov transporta razstavnih predmetov v zvezi z njihovo udeležbo na lokalnih in regionalnih sejmih ter sejmih v tretjih državah, razstavah ali v trgovinskih misijah, vključno s stroški začasne graditve in/ali najema stojnic. Najmanj razvitim ČDO se dodeli posebna pomoč za pripravo in/ali nakup promocijskih materialov.

Člen 13

Trgovanje s storitvami

1. Skupnost soglaša z razvojem in financiranjem infrastrukture ter človeških virov glede trgovine s storitvami v skladu s prednostnimi nalogami, določenimi v okviru razvojnih strategij za vsako ČDO.

2. Skupnost prispeva k razvoju in spodbujanju stroškovno učinkovitega ter uspešnega pomorskega transporta v ČDO na naslednje načine:

(a) s spodbujanjem učinkovite odpreme tovora po ekonomičnih in trgovinsko sprejemljivih cenah;

(b) z izvedbo dobrih politik in pravil konkurence;

(d) s spodbujanjem lokalnih programov za pomorski promet in razvoj trgovine;

(e) s povečanjem udeležbe lokalnega zasebnega sektorja pri pomorskih prevoznih dejavnostih.

Skupnost in ČDO se zavežejo, da bodo krepile varnost pomorskega prevoza, varnost posadk in preprečevale onesnaževanje.

3. Skupnost okrepi sodelovanje s ČDO, da bi zagotovila stalno izboljševanje in rast zračnega prometa.

To sodelovanje vključuje:

(a) preučitev vseh sredstev reforme in modernizacije industrij ČDO na področju zračnega prometa;

(b) spodbujanje komercialne upravičenosti in konkurenčnosti;

(d) zagotovitev dostopa do globalnih omrežij zračnega prevoza potnikom in izvoznikom iz vseh ČDO.

4. Na področju zračnega prometa je treba zagotoviti varnost ter uvesti in izvajati zadevne mednarodne standarde.

Zato Skupnost pomaga ČDO pri:

(a) izvedbi sistemov varnosti zračne plovbe, vključno s komunikacijami, zračno plovbo in nadzorom/sistemom upravljanja zračnega prometa (KZPN/SUZP);

(b) izvajanju letališke varnosti in povečanju sposobnosti civilnih organov letalstva zaradi upravljanja vseh vidikov operativne varnosti, ki je pod njihovim nadzorom;

(d) zagotovitvi, da bodo vsi ukrepi, sprejeti na tem področju, temeljili na nasvetih zadevnih mednarodnih organizacij ter da bodo učinkoviti in dolgoročno uporabni.

5. Primerno pozornost je treba posvetiti zmanjšanju vplivov zračnega prometa na okolje, zlasti z ustreznimi študijami vplivov na okolje.

6. Regionalne rešitve lahko v zvezi s številnimi vidiki zračnega prometa ponudijo večjo stroškovno učinkovitost in prednosti ekonomije obsega. Zato se Skupnost zavezuje, da bo podprla in spodbudila dejavnosti na regionalni ravni, kjer je to primerno.

7. Ker telekomunikacije in dejavna udeležba v informacijski družbi predstavljajo prvi pogoj za uspešno integracijo ČDO v svetovno gospodarstvo, Skupnost in ČDO ponovno potrjujejo svojo zavezanost obstoječim večstranskim sporazumom, zlasti Sporazumu Svetovne trgovinske organizacije (STO) o osnovnih telekomunikacijah.

8. Skupnost podpira prizadevanje ČDO za povečanje zmogljivosti na področju trgovine s storitvami. Sodelovanje med drugim obsega naslednja področja:

(a) spodbujanje posvetovanj med pristojnimi telekomunikacijskimi ustanovami v ČDO in Skupnosti zaradi krepitve razvoja konkurenčnega telekomunikacijskega okolja, ki prispeva, da se cene približajo stroškom;

(b) vzpostavitev dialoga o različnih vidikih informacijske družbe, vključujoč regulativne vidike in komunikacijsko politiko;

(c) izmenjava informacij in možna tehnična pomoč pri urejanju, standardizaciji, preverjanju skladnosti ter potrjevanju informacij in komunikacijske tehnologije, pa tudi uporabe frekvenc;

(d) razširjanje novih informacij in komunikacijskih tehnologij ter razvoj novih objektov in naprav, zlasti v zvezi z medomrežnim povezovanjem in medobratovalnostjo aplikacij;

(e) spodbujanje in izvedba skupnega raziskovanja na področju novih tehnologij, povezanih z informacijsko družbo;

(f) načrtovanje in izvedba programov in politik za povečanje ozaveščenosti o gospodarskih in družbenih koristih, ki izhajajo iz informacijske družbe.

9. Sodelovanje je usmerjeno zlasti v večjo komplementarnost in usklajenost komunikacijskih sistemov na lokalni, nacionalni, regionalni, medregionalni in mednarodni ravni ter v njihovo prilagoditev novim tehnologijam.

10. Skupnost podpira ukrepe ter dejavnosti za razvoj in podporo trajnostnega turizma. Ti ukrepi se izvajajo na vseh ravneh, od identifikacije turističnega proizvoda do trženja in promocije.

Cilj je podpreti prizadevanja upravnih organov ČDO za pridobitev največje možne koristi iz lokalnega, regionalnega in mednarodnega turizma glede na vpliv turizma na gospodarski razvoj ter spodbuditi pritok zasebnih finančnih sredstev iz Skupnosti ter drugih virov v razvoj turizma v ČDO. Posebna pozornost se posveti potrebi po integraciji turizma v družbeno, kulturno in gospodarsko življenje ljudi, pa tudi upoštevanju varstva okolja.

Cilj posebnih ukrepov za razvoj turizma je opredelitev, prilagoditev in razvoj primernih politik na lokalni, regionalni, subregionalni in mednarodni ravni. Programi in projekti za razvoj turizma temeljijo na teh politikah na osnovi naslednjih štirih sestavnih elementov:

(a) človeški viri in institucionalni razvoj, med drugim:

- izboljšanje strokovnega upravljanja na področju posebnih veščin ter trajno usposabljanje na ustreznih ravneh v zasebnih in javnih sektorjih zaradi zagotovitve ustreznega načrtovanja in razvoja;

- ustanovitev in krepitev turističnih promocijskih središč;

- izobraževanje in usposabljanje za posebne skupine prebivalstva ter javne/zasebne organizacije, ki so dejavne v turizmu, vključno z osebjem, delujočem v panogah, ki turizem podpirajo;

- medsebojno sodelovanje ČDO in med ČDO in AKP ter izmenjava na področjih usposabljanja, tehnične pomoči in razvoja institucij;

(b) razvoj proizvodov, ki med drugim vključuje:

- identificiranje turističnega proizvoda, razvoj netradicionalnih in novih turističnih proizvodov, prilagoditev obstoječih proizvodov, vključno z ohranitvijo in razvojem kulturne dediščine, ekološke in okoljske vidike, upravljanje, zaščito ter ohranitev rastlinstva in živalstva, zgodovinskih, družbenih ali drugih naravnih dobrin, razvoj pomožnih služb;

- spodbujanje zasebnih naložb v turistične panoge ČDO, vključno s skupnimi vlaganji;

- proizvodnjo rokodelskih predmetov kulturne narave za turistični trg;

- pomoč pri opredelitvi ter uresničitvi ciljev in načrtov za razvoj trga na lokalni, subregionalni, regionalni in mednarodni ravni;

- podporo prizadevanjem ČDO za pridobitev dostopa do storitev za turistično panogo, kakršni so centralizirani sistemi za rezervacije in nadzor zračnega prometa ter varnostni sistemi;

- trženje in promocijske ukrepe ter materiale v okviru integriranih načrtov razvoja trga in programov za večjo tržno prodornost, ki so usmerjeni v glavne spodbujevalce turističnih tokov na tradicionalnih in netradicionalnih trgih, pa tudi posebne dejavnosti, kakršna je na primer udeležba pri specializiranih trgovinskih dogodkih, kakor so sejmi, proizvodnja kakovostne literature, filmov in pripomočkov za trženje;

(d) raziskovanje in informiranje med drugim vključuje:

- izboljšanje turističnih informacij in zbiranje, analizo, razširjanje in uporabo statističnih podatkov;

- oceno socialno-ekonomskega vpliva turizma na gospodarstva ČDO s posebnim poudarkom na razvoj povezav z drugimi panogami v ČDO in okoliških regijah, kakršne so proizvodnja hrane, gradbeništvo, tehnologija in uprava.

Člen 14

Področja, povezana s trgovino

1. Skupnost v okviru razvojnih strategij vsake ČDO pomaga krepiti sposobnost ČDO, da obvladajo vsa področja, povezana s trgovino, kar vključuje izboljšanje in podporo institucionalnega okvira, kjer je to potrebno.

2. Skupnost sodeluje s ČDO pri uvedbi splošnih načel za zaščito in spodbujanje naložb.

3. Skupnost pomaga tudi pri krepitvi sodelovanja s ČDO pri oblikovanju in podpori učinkovitim politikam konkurence z ustreznimi uradi za konkurenco, ki postopno zagotavljajo učinkovito izvajanje pravil konkurence s strani zasebnih in državnih podjetij. Sodelovanje na tem področju vključuje zlasti pomoč pri izdelavi osnutka ustreznega pravnega okvira in pri njegovem upravnem izvajanju ter upošteva zlasti najmanj razvite ČDO.

4. Skupnost še naprej spodbuja sodelovanje s ČDO in ga razširja zlasti na naslednja področja:

(a) priprava zakonov in drugih predpisov v zvezi z zaščito in uresničevanjem pravic intelektualne lastnine, preprečevanje zlorabe teh pravic s strani imetnikov pravic in kršitev teh pravic s strani konkurentov, ustanovitev in okrepitev lokalnih, nacionalnih in regionalnih uradov ter drugih agencij, vključno s podporo regionalnim organizacijam za intelektualno lastnino, ki so vpletene v uresničevanje in zaščito pravic, in z usposabljanjem osebja;

(b) sklepanje sporazumov, katerih cilj je zaščita blagovnih znamk in geografskih označb za proizvode posebnega pomena.

5. Skupnost pomaga ČDO v njihovih prizadevanjih v zvezi s standardizacijo in potrjevanjem, ki so usmerjena v spodbujanje združljivosti sistemov Skupnosti in ČDO. Sodelovanje zajema zlasti naslednje:

(a) ukrepe za spodbujanje večje uporabe mednarodnih tehničnih predpisov, standardov in postopkov ocenjevanja skladnosti, vključno s panožno specifičnimi ukrepi v skladu z ravnjo gospodarskega razvoja ČDO;

(b) sodelovanje na področju upravljanja in zagotavljanja kakovosti v izbranih panogah, ki so pomembne za ČDO;

(d) razvoj povezav med ČDO in evropskimi institucijami za standardizacijo, oceno skladnosti in potrjevanje.

6. Skupnost pomaga pri krepitvi sodelovanja s ČDO glede ukrepov za zdravje ljudi, živali in rastlin zaradi razvijanja zmogljivosti javnega in zasebnega sektorja na tem področju.

7. Upoštevajoč načela iz Ria in za okrepitev medsebojne podpore trgovinskih in okoljskih politik Skupnost poveča sodelovanje s ČDO. Cilj sodelovanja je zlasti:

(a) oblikovanje koherentne lokalne, nacionalne, regionalne in mednarodne politike;

(b) okrepitev nadzora nad kakovostjo blaga in storitev z vidika varstva okolja;

8. Skupnost sodeluje s ČDO na področju delovnih standardov. Sodelovanje na tem področju v glavnem zajema:

(a) izmenjavo informacij o zadevnih delovnopravnih zakonih in drugih predpisih;

(b) pomoč pri oblikovanju delovnopravne zakonodaje in krepitvi obstoječe zakonodaje;

(d) krepitev delovnopravne zakonodaje in upravnih predpisov.

9. Skupnost sodeluje s ČDO na področju potrošniške politike in varovanja zdravja potrošnikov z:

(a) izboljšanjem institucionalnih in tehničnih zmogljivosti na tem področju;

(b) vzpostavitvijo sistemov hitrega opozarjanja za medsebojno obveščanje o nevarnih proizvodih;

(c) izmenjavo informacij in izkušenj o vzpostavitvi in delovanju nadzora nad proizvodi v prometu, pa tudi nad varnostjo proizvodov;

(d) izboljšanjem informacij, namenjenih potrošnikom, o cenah, značilnostih proizvodov in ponujenih storitvah;

(e) spodbujanjem ustanavljanja združenj zasebnih potrošnikov in stikov med predstavniki potrošniških interesov;

(f) povečanjem združljivosti potrošniških politik in sistemov;

(g) informiranjem o začetku veljavnosti zakonodaje in spodbujanjem sodelovanja pri preiskovanju škodljivih ali nepoštenih poslovnih praks;

(h) prepovedjo izvoza blaga in storitev, katerih trženje je v državi izvora prepovedano.

10. Skupnost podpira prizadevanje javnih in zasebnih akterjev ČDO na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij zaradi:

(a) modernizacije telekomunikacijske infrastrukture, storitev prenosa podatkov, aplikacij za obdelavo na daljavo in projektov aplikacije telematike (PAT);

(b) razvoja in izboljšanja storitev ter človeških sposobnosti, potrebnih za vstop v informacijsko družbo, ter zaradi integracije teh storitev v regionalni okvir na najboljši možni način;

(d) zagotovitve boljših informacij za uporabnike teh virov;

(e) optimalnega in trajnostnega izkoriščanja potenciala te panoge;

(f) razvoja uporabe komunikacijske in informacijske tehnologije na področju izobraževanja, vključno z učenjem na daljavo;

(g) povečanja elektronskega poslovanja in gospodarskega sodelovanja;

(h) izboljšanja in modernizacije zdravstvenih omrežij z razvojem povezav med bolnišnicami, diagnosticiranjem na daljavo in ustvarjanjem skupnih podatkovnih baz;

(i) razvoja multimedijskega dostopa do kulturnih in turističnih vsebin;

(j) izboljšanja in povečanja uporabe informacij in komunikacijske tehnologije v industriji in za inovacije.

Člen 15

Socialno področje

Skupnost v okviru razvojnih strategij vsake ČDO sodeluje pri ukrepih za človeški in socialni razvoj. Sodelovanje bi lahko podpiralo zlasti programe na naslednjih področjih:

(a) Izobraževalna politika in institucionalni razvoj (zgradbe in materiali); učenje jezikov in usposabljanje učiteljev; osnovno izobraževanje; srednje izobraževanje in poklicno usposabljanje; visokošolsko izobraževanje (vključno s panožno specifičnimi izobraževalnimi dejavnostmi, npr. kmetijskim usposabljanjem in izobraževanjem).

Pri izobraževanju se je treba osredotočiti na širjenje dostopnosti do osnovnega izobraževanja in izboljšati njegovo kakovost z graditvijo večjega števila šol, sanacijo obstoječih učilnic in zagotovitvijo izobraževalnega gradiva ter z usposabljanjem za učitelje in štipendijami za revne študente.

(b) Reformne dejavnosti v zdravstvenem sektorju, zdravstvena politika in institucionalni razvoj; medicinsko izobraževanje, usposabljanje in raziskovanje, zdravstvena infrastruktura; HIV/AIDS.

V zdravstvenem sektorju bi morali projekti pomagati pri zagotavljanju primarnih in preventivnih skrbstvenih storitev, zlasti pri načrtovanju družine in zdravstvenih storitev za otroke in matere.

(c) Prebivalstvena politika in načrtovanje družine; nega otroka in matere, vključno s podporo projektom v zvezi z vzgojo in razvojem naslednje generacije.

(d) Povečanje učinkovitosti politik za preprečevanje proizvodnje, razpečevanja in trgovine z vsemi vrstami mamil, narkotikov in psihotropnih snovi, ob hkratnem preprečevanju in zmanjševanju zlorabe mamil, upoštevajoč delo, ki so ga na tem področju opravile mednarodne ustanove.

Sodelovanje zajema naslednje:

(i) usposabljanje, izobraževanje, promocijo zdravja in rehabilitacijo odvisnikov, vključno s projekti za reintegracijo odvisnikov v delovno in družbeno okolje;

(ii) ukrepe za spodbujanje alternativnih ekonomskih možnosti, na primer programov alternativnega razvoja območij s proizvodnjo nedovoljenih narkotičnih rastlin, ki so povezani z učinkovitimi ukrepi kazenskega pregona;

(iii) tehnično, finančno in upravno pomoč v zvezi s spremljanjem trgovine s surovinami in uvajanjem standardov, ustreznim tistim, ki jih je sprejela Skupnost in zadevni mednarodni organi;

(iv) tehnično, finančno in upravno pomoč v zvezi s preprečevanjem, obravnavo in zmanjševanjem zlorabe drog;

(v) tehnično pomoč in usposabljanje ter uvedbo standardov za preprečevanje pranja denarja, ustreznim tistim, ki so jih sprejele Skupnost in druge mednarodne ustanove, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje v zvezi s pranjem denarja;

(vi) izmenjavo pomembnih informacij v zvezi z izvedbo točk (a) do (d).

(e) Vodna politika in institucionalni razvoj; zaščita vodnih virov; ravnanje z odpadki (voda za kmetijstvo ali pridobivanje energije bo zajeta v okviru relevantnega sektorja).

Pri oskrbi z vodo in sanitarijami je cilj zagotoviti oskrbo na nezadostno preskrbljenih območjih. Financiranje, ki podpira boljši dostop do oskrbe s pitno vodno in sanitarnih storitev, neposredno prispeva k razvoju človeških virov z izboljšanjem zdravstvenega stanja in tako povečuje produktivnost ljudi, ki še nimajo dostopa do teh storitev; pri stalni potrebi po širitvi storitev v zvezi z vodo, sanitarijami in transportom mestnemu in podeželskemu prebivalstvu je treba upoštevati sprejemljivost za okolje.

(f) Skupnost sodeluje s ČDO pri ohranitvi, trajnostni rabi in upravljanju biološke raznovrstnosti, upoštevajoč akcijski načrt Skupnosti za biološko raznovrstnost.

Sodelovanje na tem področju se lahko razširi zlasti na:

(i) podporo izdelavi, posodabljanju in uresničevanju nacionalnih strategij in akcijskih načrtov za biološko raznovrstnost;

(ii) pospešitev uvedbe lokalnih, regionalnih in subregionalnih mehanizmov za izmenjavo informacij ter spremljanje in ocenjevanje napredka pri izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti [7];

(iii) razvoj in ohranitev sedanjih podatkovnih zbirk o biološki raznovrstnosti ČDO;

(iv) izvedbo ustreznih ukrepov v zvezi z dostopnostjo genetskih virov;

(v) spodbujanje sklepanja sporazumov z zasebnim sektorjem v zvezi z uporabo genetskih virov države, da bi lokalne skupnosti lahko učinkovito izkoristile gospodarske prihodke, ki iz teh sporazumov izhajajo, in da uporaba genetskih virov ne škodi zaščiti in ohranitvi biološke raznovrstnosti;

(vi) pomoč za dejavno udeležbo ČDO pri oblikovanju politik in pogajanjih v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti.

(g) Nastanitev ter integrirani projekti in programi za razvoj mestnih naselij.

Pri razvoju mestnih naselij se prizadevanja osredotočijo na graditev ali sanacijo cest in druge osnovne infrastrukture, vključno s socialnimi stanovanji.

Člen 16

Regionalno sodelovanje in integracija

Sodelovanje je jamstvo za zagotovitev učinkovite pomoči za uresničitev ciljev in prednostnih nalog, ki so jih določili upravni organi ČDO v okviru regionalnega in subregionalnega sodelovanja in integracije:

1. Regionalno sodelovanje obsega dejavnosti, o katerih se dogovorijo:

(a) ena ali več ČDO;

(b) ena ali več ČDO in ena ali več sosednjih AKP ali držav, ki niso AKP;

(c) ena ali več ČDO ali ena ali več AKP ali ena ali več izmed najbolj oddaljenih regij iz člena 299(2) Pogodbe (Gvadalup, Gvajana, Martinik, Reunion, Kanarski otoki, Azori in Madeira);

(d) ena ali več regionalnih ustanov, katerih članice so ČDO;

(e) ena ali več ČDO in regionalnih ustanov, katerih članice so ČDO, države AKP ali ena ali več najbolj oddaljenih regij.

2. Cilji sodelovanja v tem okviru so:

(a) spodbujati postopno integracijo ČDO v svetovno gospodarstvo;

(b) pospeševati gospodarsko sodelovanje in razvoj v regijah ČDO ter med njimi in regijami držav AKP;

(d) pospeševati gospodarsko povečevanje raznovrstnosti ter koordinacijo in usklajevanje regionalnih in subregionalnih politik sodelovanja;

(e) spodbujati in krepiti trgovino med ČDO in v ČDO, pa tudi z najbolj oddaljenimi regijami, državami AKP ali drugimi tretjimi državami.

3. V okviru regionalne integracije so cilji sodelovanja zlasti:

(a) vzpostaviti in okrepiti sposobnost organizacij in institucij regionalnega sodelovanja za spodbujanje regionalnega sodelovanja in integracije;

(b) spodbujati najmanj razvite ČDO, da sodelujejo pri razvoju regionalnih trgov in izkoristijo njihove ugodnosti;

(d) liberalizirati trgovino in plačila;

(e) spodbujati čezmejne naložbe iz domačih ali tujih virov ter druge regionalne ali subregionalne gospodarske pobude za integracijo;

(f) upoštevati neto stroške prehoda v zvezi z regionalno integracijo pri proračunskih prihodkih in plačilni bilanci.

4. Sodelovanje na regionalni ravni obsega veliko različnih nalog in tem, ki posebej obravnavajo skupne probleme in imajo koristi od ekonomije obsega, kar vključuje:

(a) infrastrukturo, zlasti transport in komunikacijsko infrastrukturo ter zadevne varnostne probleme, energijo;

(b) okolje, upravljanje vodnih virov;

(d) raziskovanje ter znanstveno in tehnično sodelovanje;

(e) pripravljenost na regionalne elementarne nesreče in pobude za odpravo posledic;

(f) druga področja, npr. nadzor nad orožjem, mamila, organizirani kriminal, pranje denarja, goljufije in korupcijo.

5. Sodelovanje podpira tudi programe in pobude v zvezi z subregionalnim sodelovanjem in sodelovanjem med ČDO ter med državami AKP.

Člen 17

Sodelovanje na kulturnem in socialnem področju

Sodelovanje prispeva k povečanju samostojnosti ČDO v okviru procesa, ki je osredotočen na konkretne ljudi in zakoreninjen v kulturi vsakega ljudstva. Človeška in kulturna razsežnost zajema vsa področja in se kaže pri vseh razvojnih projektih in programih. Sodelovanje podpira politike in ukrepe, ki so jih sprejeli upravni organi ČDO za krepitev človeških virov, povečanje svojih ustvarjalnih sposobnosti in krepitev svojih kulturnih identitet. Spodbuja tudi udeležbo prebivalstva v procesu razvoja.

Sodelovanje na kulturnem in socialnem področju se uresničuje z:

- upoštevanjem kulturne in socialne razsežnosti;

- krepitvijo kulturnih identitet in medkulturnega dialoga, zlasti z ohranitvijo kulturne dediščine, proizvodnje in razširjanja kulturnih proizvodov, kulturnih dogodkov ter informacij in komunikacije;

- dejavnostmi za krepitev človeških virov, zlasti z vključitvijo izobraževanja in usposabljanja, znanstvenega in tehničnega sodelovanja, vloge žensk pri razvoju, zdravstva in boja proti drogam, prebivalstva in demografije.

TRETJI DEL

INSTRUMENTI SODELOVANJA MED ČDO IN ES

NASLOV I

SODELOVANJE PRI FINANCIRANJU RAZVOJA

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 18

Cilji

Cilj sodelovanja pri financiranju razvoja je, da ob zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev in primerne tehnične pomoči:

(a) okrepi in spodbudi lastna prizadevanja ČDO za dosego trajnostnega družbenega, kulturnega in gospodarskega razvoja na osnovi skupnega interesa in v duhu medsebojne odvisnosti;

(b) pomaga zvišati življenjski standard prebivalcev ČDO;

(c) spodbudi ukrepe, ki lahko spodbujajo pobude skupnosti, skupin, združenj in posameznikov, ter njihovo udeležbo pri načrtovanju in uresničevanju razvojnih programov;

(d) zaradi odpravljanja revščine prispeva, da ima koristi od razvoja čim večji krog prebivalstva;

(e) prispeva k povečanju sposobnosti ČDO za inovacije, spremembe in preoblikovanje lokalnih tehnologij ter za obvladovanje novih tehnologij;

(f) podpira prizadevanja ČDO za dosego povečane gospodarske raznovrstnosti, med drugim s prispevkom k trajnostnemu raziskovanju, ohranitvi, predelavi in izkoriščanju njihovih naravnih virov;

(g) zagotovi podporo in spodbuja optimalni razvoj človeških virov v ČDO;

(h) podpira povečanje finančnih tokov v ČDO, ki ustrezajo njihovim povečanim potrebam, in podpira prizadevanje ČDO za uskladitev mednarodnega sodelovanja za njihov razvoj prek sofinanciranja dejavnosti z drugimi finančnimi agencijami ali tretjimi strankami;

(i) spodbuja neposredne zasebne naložbe v ČDO, podpira razvoj zdravega, naprednega in dinamičnega zasebnega sektorja v ČDO ter krepi lokalne, nacionalne in tuje zasebne naložbene tokove v gospodarske panoge ČDO;

(j) krepi regionalno sodelovanje v ČDO in med ČDO in AKP, pa tudi solidarnost in integracijo;

(k) omogoča vzpostavitev bolj uravnoteženih gospodarskih in družbenih odnosov ter boljšega razumevanja med ČDO, državami AKP, državami članicami in preostalim delom sveta za pomoč pri integraciji ČDO v svetovno gospodarstvo;

(l) omogoča, da se ČDO spopadejo s hujšimi gospodarskimi in socialnimi težavami izjemne narave, izhajajočimi iz naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin, katerih posledice upravičujejo nujno pomoč;

(m) pomaga najmanj razvitim ČDO pri premagovanju posebnih zaprek, ki ovirajo njihovo razvojno prizadevanje.

Člen 19

Načela

1. Sodelovanje pri financiranju razvoja temelji na partnerstvu, komplementarnosti in subsidiarnosti ter:

(a) se izvaja v skladu s strategijami pridružitve in razvoja na podlagi člena 4, pri čemer se primerno upoštevajo geografske, družbene in kulturne značilnosti posamezne ČDO, pa tudi njihove posebne možnosti;

(b) zagotavlja, da se pretok virov uresničuje na predvidljivi in redni osnovi;

2. Države članice sodelujejo s Komisijo zaradi zagotovitve zanesljivega finančnega upravljanja pri uporabi sredstev Skupnosti.

3. O dejavnostih Skupnosti se odloča na osnovi partnerstva in ob tesnem posvetovanju med Komisijo, zadevnimi upravnimi organi ČDO in državo članico, s katero je ČDO povezana. To partnerstvo se upravlja popolnoma skladno z zadevnimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pooblastili vsakega izmed partnerjev.

4. Prispevki Skupnosti in držav članic so, brez poseganja v drugi odstavek člena 25(1), dopolnilne narave.

5. Zadevni upravni organi ČDO so v skladu z načelom subsidiarnosti odgovorni za izvedbo dejavnosti brez poseganja v pooblastila Komisije, ki so določena zaradi dobrega finančnega upravljanja pri uporabi sredstev Skupnosti.

Člen 20

Enotni programski dokumenti

1. V skladu s členom 4 upravni organi ČDO, Komisija in država članica, s katero je ČDO povezana, na partnerski osnovi določijo strategije in prednostne cilje, na katerih naj EPD temeljijo.

2. Upravni organi ČDO so odgovorni za:

(a) določitev svojih prednostnih nalog, na katerih naj temelji strategija sodelovanja;

(b) projekte in programe, v okviru sektorskega načrtovanja, za identifikacijo ter za določitev podpornih ukrepov za zagotovitev trajnosti in izvedljivosti predlaganih projektov ali programov;

(d) pripravo, pogajanja in sklepanje pogodb;

(e) izvajanje in upravljanje projektov in programov;

(f) nadaljevanje projektov in programov ter zagotovitev njihove trajnosti.

3. Zadevni upravni organi ČDO in Komisije so skupno odgovorni za:

(a) sprejetje EPD;

(b) zagotavljanje enakih pogojev za udeležbo pri razpisih za zbiranje ponudb in pri sklepanju pogodb;

(d) zagotovitev ustrezne, hitre ter učinkovite izvedbe projektov in programov.

4. Komisija je odgovorna za sprejetje finančnih sklepov o celotni porazdelitvi sredstev, ki ustrezajo EPD, v skladu s postopkom iz člena 24.

5. Če v tem sklepu ni določeno drugače, se vse odločitve, za katere je potrebna potrditev podpisnice pridružitve, potrdijo ali se šteje, da so potrjene, v šestih mesecih od uradnega obvestila druge podpisnice.

Člen 21

Obseg financiranja

Finančna pomoč se v okviru strategije in prednostnih nalog, ki jih določijo zadevne ČDO na lokalni ali regionalni ravni, lahko dodeli izvajalcem dejavnosti, ki pomagajo pri doseganju ciljev iz tega sklepa.

V njegov obseg spadajo naslednje dejavnosti:

(a) panožne politike in reforme, pa tudi projekti, ki so z njimi usklajeni;

(b) razvoj institucij, povečanje njihove sposobnosti in integracija okoljskih vidikov;

(d) dejavnosti humanitarne pomoči in nujne zaščite;

(e) dodatna podpora ob nihanju dohodkov pri izvozu blaga in storitev.

Člen 22

Upravičenost do financiranja

1. Do finančne podpore, ki se zagotovi po tem sklepu, so upravičeni naslednji subjekti ali ustanove:

(a) ČDO;

(b) regionalne ali meddržavne ustanove, katerih člani so ena ali več ČDO in ki jih pooblastijo njihovi zadevni upravni organi;

2. Na podlagi soglasja zadevnih upravnih organov ČDO so do podpore upravičeni tudi naslednji subjekti:

(a) lokalne, nacionalne in/ali regionalne javne ali poljavne agencije, službe ali lokalni upravni organi ČDO in zlasti njihove institucije in razvojne banke;

(b) družbe in podjetja iz ČDO in iz regionalnih skupin;

(c) podjetja držav članic, tako da poleg svojega lastnega prispevka dobijo možnost priprave gospodarskih projektov na ozemlju posamezne ČDO;

(d) finančni posredniki iz ČDO ali Skupnosti, ki spodbujajo in financirajo zasebne naložbe v ČDO;

(e) akterji decentraliziranega sodelovanja in drugi nedržavni akterji iz ČDO in Skupnosti, da bi omogočili uresničitev gospodarskih, kulturnih, socialnih ter izobraževalnih projektov in programov v ČDO v okviru decentraliziranega sodelovanja iz člena 29.

Člen 23

Programiranje in izvedba

Komisija sprejme izvedbene določbe za ta del Sklepa in za Prilogo II A do D v 12 mesecih od začetka njegove veljavnosti po postopku iz člena 24 ter v sodelovanju s ČDO v skladu s členom 7.

Komisija pomaga ČDO, da v celoti izkoristijo instrumente iz tega sklepa, zlasti določbe glede trgovine in financiranja, z določitvijo zadevnih smernic in informacij v 12 mesecih od začetka njegove veljavnosti.

Določbe vključujejo zlasti:

(a) postopek za pripravo EPD in njihovih poglavitnih sestavin;

(b) postopke in merila za spremljanje izvajanja, revizijo, predhodno, vmesno in naknadno ovrednotenje, pregled in izvedbo EPD, vključno s tistimi v zvezi s sodelovanjem Skupnosti pri teh dejavnostih;

(d) podrobna pravila za finančne popravke iz člena 32.

Finančni in računovodski postopki se določijo v 9. finančni uredbi Evropskega razvojnega sklada.

Člen 24

Odbor ERS–ČDO

1. Komisiji po potrebi pomaga odbor, ki se ustanovi na podlagi Notranjega sporazuma (v nadaljnjem besedilu "Odbor").

2. Odbor se pri izvajanju pooblastil, ki so mu poverjena na podlagi tega sklepa, imenuje "Odbor ERS-ČDO". Interni poslovnik odbora, ki se ustanovi na podlagi Notranjega sporazuma, se uporablja za Odbor ERS-ČDO.

3. Odbor osredotoči svoje delo na bistvena vprašanja razvojnega sodelovanja na ravni ČDO in na regionalni ravni. Zaradi koherentnosti, koordinacije in dopolnjevanja Odbor spremlja uresničevanje EPD.

4. Odbor da svoje mnenje o:

(a) osnutku EPD in katerih koli njihovih spremembah;

(b) izvajanju določb za ta del Sklepa in za Prilogo II A do D.

5. Predstavnik Komisije predloži Odboru osnutek ukrepov, ki naj se sprejmejo. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga določi njegov predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki je določena v členu 21(4) Notranjega sporazuma. Glasovi predstavnikov držav članic v Odboru se tehtajo na način, ki je določen v odstavku 3 navedenega člena. Predsednik ne glasuje.

6. Komisija sprejme sklepe s takojšnjo veljavnostjo. Vendar če ti niso v skladu z mnenjem Odbora, jih Komisija nemudoma sporoči Svetu. V tem primeru lahko Komisija za dobo največ treh mesecev od dne tega sporočila odloži uporabo ukrepov, za katere se je odločila.

7. Svet lahko z večino in v skladu s tehtanjem glasov iz člena 5 v roku iz odstavka 6 sprejme drugačno odločitev.

8. Komisija obvesti Odbor o spremljanju izvajanja, vrednotenju in reviziji EPD.

Poglavje 2

Sredstva, ki so na voljo ČDO

Člen 25

Finančna pomoč

1. Informacije o celotnem znesku finančne pomoči Skupnosti za namene poglavja 1, njegovi porazdelitvi, pogojih in postopkih financiranja ter o uporabi pomoči v obdobju med 2000 in 2007 so v Prilogi II A do D v poglavju 3, ki ne posegajo v določbe, ki jih sprejme Komisija, kakor je določeno v členu 24.

Finančna pomoč se po tem sklepu lahko uporablja za kritje celotnih lokalnih ali tujih stroškov za projekte in programe, vključno s financiranjem tekočih stroškov.

2. ČDO so upravičene tudi do financiranja na podlagi veljavne zakonodaje za države v razvoju, ki so naštete v Prilogi II E, in do uporabe programov Skupnosti, naštetih v Prilogi II F.

Poglavje 3

Investicijska podpora zasebnega sektorja

Člen 26

Spodbujanje naložb

Upravni organi ČDO, države članice in Skupnost priznavajo pomen zasebnih naložb pri spodbujanju njihovega razvojnega sodelovanja in potrjujejo potrebo po sprejetju potrebnih ukrepov za spodbuditev teh naložb:

(a) izvajajo ukrepe za spodbuditev sodelovanja privatnih investitorjev – ki se ravnajo v skladu s cilji in prednostnimi nalogami razvojnega sodelovanja med ČDO in ES ter v skladu z ustreznimi zakoni in drugimi predpisi - pri svojem razvojnem prizadevanju;

(b) obravnavajo te investitorje pošteno in enakopravno;

(c) sprejmejo ukrepe in dejavnosti, ki pomagajo pri ustvarjanju in ohranitvi predvidljivega in varnega naložbenega ozračja, ter začnejo pogajanja o sporazumih, ki bodo izboljšali takšno ozračje;

(d) spodbujajo učinkovito sodelovanje med gospodarskimi subjekti iz ČDO ter med njimi in tistimi iz Skupnosti, da bi povečali pretok kapitala, upravljavskih veščin, tehnologije in drugih oblik strokovnega znanja in izkušenj;

(e) si prizadevajo spodbuditi večji pretok zasebnih sredstev med Skupnostjo in ČDO, tako da med drugim prispevajo k odpravi zaprek, ki ovirajo dostop izvajalcem dejavnosti iz ČDO na mednarodne kapitalske trge, vključno s tistimi v Skupnosti;

(f) ustvarijo okolje, ki spodbuja razvoj finančnih institucij in sprostitev sredstev, bistvenih za naložbe in za rast podjetništva;

(g) spodbujajo razvoj podjetij s sprejetjem ukrepov, ki so potrebni za izboljšanje poslovnega okolja, in zlasti krepijo pravni, administrativni in spodbujevalni okvir, ki ugodno vpliva na nastajanje in razvoj dinamičnih podjetij v zasebnem sektorju, vključno s temeljnimi dejavnostmi;

(h) krepijo sposobnost lokalnih institucij v ČDO za zagotovitev obsega storitev, ki lahko spodbudijo večjo lokalno udeležbo v industrijski ali poslovni dejavnosti.

Člen 27

Investicijska pomoč in financiranje

Sodelovanje bo zagotovilo dolgoročno financiranje, ki naj pomaga spodbuditi rast zasebnega sektorja ter sprostiti nacionalni in tuji kapital v ta namen. Zato sodelovanje zagotovi zlasti:

(a) nepovratna sredstva za kritje tehnične in finančne pomoči, ki podpira razvoj človeških virov in povečanje zmogljivosti institucij, ali drugih oblik institucionalne pomoči, ki je povezana s posebnimi naložbami; ukrepe, katerih namen je povečanje konkurenčnosti podjetij in izboljšanje možnosti zasebnih finančnih in drugih posrednikov, in ukrepe za lajšanje in spodbujanje naložb ter dejavnosti za povečanje konkurenčnosti;

(b) svetovalne storitve za pomoč pri ustvarjanju naložbam naklonjenega ozračja in zalogo informacij za pomoč pri vodenju in spodbujanju kapitalskih tokov;

(d) posojila iz lastnih virov Evropske investicijske banke.

Pogoji, ki se uporabljajo v zvezi z investicijskimi skladi pomoči in za zgoraj navedena posojila, so določeni v Prilogi II B in C.

Poglavje 4

Dodatna podpora ob nihanju dohodkov od izvoza

Člen 28

Dodatna podpora

1. Za omilitev nasprotnih učinkov katerega koli kratkoročnega nihanja pri izvoznih dohodkih, zlasti v kmetijskih in rudarskih panogah, ki bi lahko ogrozilo doseganje razvojnih ciljev zadevnih ČDO, se v okviru finančne porazdelitve sredstev iz Priloge II A vzpostavi sistem dodatne podpore.

2. Namen podpore ob kratkoročnem nihanju izvoznih prihodkov je zaščititi makroekonomske panožne reforme in politike, ki tvegajo zaradi zmanjšanja prihodka in poprave škodljivih učinkov nestabilnosti prihodkov od izvoza, zlasti od kmetijskih in rudarskih proizvodov.

3. Odvisnost gospodarstev ČDO od izvoza, zlasti kmetijske in rudarske panoge, se upošteva pri porazdelitvi sredstev iz Priloge II D. V tem okviru se najmanj razvite ČDO obravnavajo najugodneje.

4. Dodatna sredstva se zagotovijo v skladu s posebnimi modalitetami podpornih mehanizmov, kakor so določeni v Prilogi II D.

5. Skupnost zagotovi tudi podporo tržno naravnanim zavarovalnim programom, namenjenih ČDO, ki se poskušajo zaščititi pred nevarnostjo nihanja prihodkov od izvoza.

Poglavje 5

Podpora drugim akterjem sodelovanja

Člen 29

Cilji in financiranje

1. Zato da je odgovorjeno na razvojne potrebe lokalnih skupnosti in so spodbujeni vsi akterji decentraliziranega sodelovanja, ki imajo možnost prispevati k samostojnemu razvoju ČDO, k uveljavitvi in uresničitvi pobud, sodelovanje med ČDO in ES podpira te razvojne dejavnosti v mejah, ki jih določijo zadevne ČDO in države članice, s katerimi so ČDO povezane, ter v okviru določb EPD.

2. V tem smislu se finančna pomoč dodeli decentraliziranim projektom in malim projektom na naslednji način:

(a) Partnerji pri sodelovanju, ki so skladno s tem poglavjem upravičeni do finančne podpore, so akterji decentraliziranega sodelovanja bodisi iz Skupnosti bodisi ČDO ali iz druge države v razvoju, in sicer: lokalni upravni organi, nevladne organizacije, lokalna trgovska združenja in lokalne skupine državljanov, zadruge, sindikati, ženske in mladinske organizacije, izobraževalne in raziskovalne institucije, cerkve ter katera koli druga nevladna združenja, ki lahko prispevajo k razvoju.

Ta oblika sodelovanja v korist razvoja ČDO omogoča dostop do zmogljivosti, inovativnih metod delovanja in sredstev akterjev decentraliziranega sodelovanja. Pri podpori se upoštevajo zlasti skupne dejavnosti Skupnosti, ČDO ali drugih držav v razvoju;

(b) Lokalni mali projekti imajo ekonomski in socialni vpliv na življenje ljudi, zadovoljujejo jasno izražene in ugotovljene prednostne potrebe ter se izvajajo na pobudo in ob aktivni udeležbi lokalne skupnosti, ki bo imela od njih koristi.

3. Projekti ali programi v okviru te oblike sodelovanja so lahko način za dosego posebnih ciljev iz EPD ali rezultatov pobud bodisi lokalnih skupnosti bodisi akterjev decentraliziranega sodelovanja.

4. Podpora, ki se zagotovi skladno s tem poglavjem, je dodatna ali, po potrebi, dopolnilna glede na določbe Priloge II E.

5. Prispevki za financiranje malih projektov in decentraliziranega sodelovanja so nepovratna sredstva, ki običajno ne presegajo tri četrtine celotnih stroškov vsakega projekta. Preostali znesek financira:

(a) pri malih projektih zadevna lokalna skupnost v naravi ali v obliki storitev ali z gotovino, skladno s svojimi zmožnostmi;

(b) pri decentraliziranem sodelovanju akterji decentraliziranega sodelovanja, pri čemer finančna, tehnična, materialna in druga sredstva, ki jih ti akterji prispevajo, praviloma ne znašajo manj od 25 % predvidenih stroškov projekta/programa;

(c) v izjemnih primerih, ki zadevajo male projekte in decentralizirano sodelovanje, zadevni upravni organi ČDO bodisi v obliki finančnega prispevka bodisi z zagotovitvijo uporabe javne opreme ali z opravljanjem storitev.

Za postopke, ki se uporabljajo za projekte in programe, financirane v okviru malih projektov ali decentraliziranega sodelovanja, veljajo določbe iz tega sklepa, zlasti glede izvedbenih odločb EPD.

Poglavje 6

Podpora za humanitarno in nujno pomoč

Člen 30

Cilji in sredstva

1. Humanitarna in nujna pomoč se dodeli ČDO, ki se spopadajo s hujšimi gospodarskimi in socialnimi težavami izjemne narave, izhajajočimi iz naravnih nesreč ali izjemnih okoliščin s podobnimi posledicami. Humanitarna in nujna pomoč se zagotavlja toliko časa, kolikor je potrebno za obvladovanje nujnih problemov, ki izhajajo iz teh razmer.

Humanitarna in nujna pomoč se dodeli izključno na osnovi potreb in interesov žrtev nesreče.

2. Namen humanitarne in nujne pomoči je:

(a) reševati človeška življenja v času kriz in v razmerah po krizah, ki jih povzročijo naravne nesreče ali izredne okoliščine s podobnimi posledicami;

(b) z vsemi razpoložljivimi logističnimi sredstvi pomagati pri financiranju transporta pomoči in prizadevanjih, da pomoč dobijo tisti, ki jim je namenjena;

(c) izvajati ukrepe za kratkoročno sanacijo in obnovo, da bi čim prej ustvarili razmere za integracijo ali reintegracijo zadevnih ljudi;

(d) odgovoriti na potrebe, ki jih povzroči razselitev ljudi, npr. beguncev, razseljenih oseb in povratnikov po naravni nesreči ali nesreči, ki jo povzroči človek, da bi zadovoljili vse potrebe beguncev in razseljenih oseb, kjerkoli so in kolikor časa je to potrebno, ter spodbujali njihovo prostovoljno ponovno naselitev;

(e) pomagati ČDO pri razvoju ali izpopolnitvi sistemov za preprečevanje in pripravljenost na nesreče, vključno s predvidevanjem in sistemi zgodnjega opozarjanja, zaradi zmanjšanja posledic nesreč.

3. Podobno se lahko pomoč dodeli ČDO s sprejetjem beguncev ali povratnikov zaradi zadovoljevanja akutnih potreb, ki jih nujna pomoč ne zajema.

4. Pomoč, ki se zagotovi skladno s tem členom, se financira iz proračuna Skupnosti. Vendar se, poleg financiranja iz zadevne proračunske postavke, izjemoma lahko financira iz nakazil, ki jih opredeljuje Priloga II A.

5. Postopki humanitarne in nujne pomoči se izvajajo na zahtevo prizadete ČDO, Komisije, države članice, s katero je zadevna ČDO povezana, mednarodnih organizacij ali lokalnih ali mednarodnih nevladnih organizacij. Ta pomoč se upravlja in izvaja po postopkih, ki zagotavljajo hitro, prožno in učinkovito delovanje.

Poglavje 7

Izvedbeni postopki

Člen 31

Tehnična pomoč

1. Na pobudo ali po pooblastilu Komisije se lahko financirajo študije ali ukrepi tehnične pomoči, da bi okrepili za izvedbo tega sklepa potrebno pripravljenost, spremljanje, vrednotenje in nadzor.

Te študije in ukrepi tehnične pomoči se financirajo v okviru dodelitve nepovratnih sredstev.

2. Na pobudo ČDO se študije in ukrepi tehnične pomoči lahko financirajo v povezavi z izvedbo dejavnosti, ki so zajete v EPD in ob upoštevanju mnenja Komisije.

Te študije in ukrepi tehnične pomoči se financirajo iz sredstev, ki so dodeljena zadevni ČDO.

Člen 32

Finančni nadzor

1. Zadevna ČDO je najprej odgovorna za finančni nadzor delovanja. Kadar je to primerno, se to delovanje izvaja v koordinaciji z državo članico, s katero je ČDO povezana, skladno z veljavno nacionalno zakonodajo.

2. Komisija je odgovorna:

(a) za zagotavljanje sistemov upravljanja in nadzora in njihovega pravilnega delovanja v zadevni ČDO za zagotovitev ustrezne in učinkovite uporabe sredstev Skupnosti;

(b) v primeru nepravilnosti za pošiljanje priporočil ali zahtevkov za korektivne ukrepe za odpravo teh nepravilnosti in popravo vsake ugotovljene pomanjkljivosti pri upravljanju.

3. Komisija, ČDO in, če je to primerno, država članica, s katero je ČDO povezana, sodelujejo na temelju upravnih dogovorov v okviru sej, ki se skličejo enkrat na leto ali na dve leti zaradi usklajevanja programov, metodologij in izvajanja nadzora.

4. Glede finančnih popravkov:

(a) je ČDO prva odgovorna za odkritje in popravo finančnih nepravilnosti;

(b) vendar v primeru pomanjkljivosti pri zadevni ČDO ukrepa Komisija, če ČDO ne popravi stanja in če so prizadevanja za sklenitev dogovora neuspešna, in sicer tako, da zmanjša ali prekliče preostali znesek celotnih dodeljenih sredstev v skladu s finančnim sklepom EPD.

Poglavje 8

Prehod od prejšnjih evropskih razvojnih skladov (ERS) k 9. ERS

Člen 33

Izvedba prejšnjih ERS in prehodna faza

1. Obveznosti, ki so nastale v okviru 6., 7. in 8. ERS pred začetkom veljavnosti tega sklepa, se še naprej izpolnjujejo na podlagi pravil, ki se uporabljajo za navedene ERS.

Sredstva iz šestega, sedmega in osmega ERS, ki so bila dodeljena ČDO pred začetkom veljavnosti tega sklepa, ostanejo še naprej dodeljena njim. Ta sredstva se tudi v prihodnje uporabljajo v skladu z zadevnimi določbami Sklepa 91/482/EGS, ki se še vedno uporablja za te namene, dokler ne začne veljati Notranji sporazum o 9. ERS.

Do začetka veljavnosti sporazuma o ustanovitvi 9. ERS so uradniki, ki so odgovorni za upravljanje in uporabo sredstev Evropskega razvojnega sklada, in sicer glavni odredbodajalec ERS, lokalni odredbodajalec ČDO in vodja delegacije Komisije, še naprej odgovorni za naloge v zvezi z upravljanjem in uporabo sredstev, ki so jim zaupana v skladu s Sklepom Sveta 91/482/ES.

2. Vsi preostali zneski iz prejšnjih ERS se na datum začetka veljavnosti Notranjega sporazuma o 9. ERS, pa tudi katerikoli znesek, ki se pozneje sprosti iz tekočih projektov v okviru teh skladov, prenesejo v 9. ERS in uporabljajo v skladu s pogoji, določenimi v tem sklepu.

Vsa tako prenesena sredstva v 9. ERS, ki so bila predhodno dodeljena indikativnim programom ČDO ali regiji, še naprej ostanejo tej ČDO ali regionalnemu sodelovanju.

Katera koli druga neporabljena sredstva, ki niso dodeljena indikativnemu programu, se dodajo nerazdeljenim sredstvom iz 9. ERS. Celotni znesek iz tega sklepa, ki se mu dodajo prenesena neporabljena sredstva iz prejšnjih ERS, se uporablja za obdobje 2000-2007. Ta odstavek se uporablja zlasti za vsa neporabljena sredstva skupnega zneska iz členov 118 do 142 Sklepa 91/482/EGS v zvezi s stabilizacijo izvoznih prihodkov od kmetijskih proizvodov (Stabex) oziroma posebno finančno olajšavo (Sysmin).

NASLOV II

GOSPODARSKO IN TRGOVINSKO SODELOVANJE

Člen 34

Cilj

1. Cilj gospodarskega in trgovinskega sodelovanja je spodbuditev gospodarskega in družbenega razvoja ČDO, zlasti z vzpostavitvijo tesnih gospodarskih odnosov med njimi in Skupnostjo kot celoto.

Izvedba tega sodelovanja mora biti usklajena s cilji drugih skupnih politik.

2. Poleg tega se Skupnost obvezuje, da bo podprla učinkovito integracijo ČDO v svetovno gospodarstvo ter povečanje njihove trgovine z blagom in storitvami na regionalnih in svetovnih trgih.

Poglavje 1

Režim za trgovino z blagom

Člen 35

Prost dostop za proizvode s poreklom

1. Proizvodi, po poreklu iz ČDO, se uvažajo v Skupnost brez uvoznih dajatev.

2. Pojmovanje proizvodov s poreklom in načinov upravnega sodelovanja v zvezi z njimi je opredeljeno v Prilogi III.

Člen 36

Pretovarjanje proizvodov brez porekla v ČDO, ki so v prostem prometu v ČDO

1. Proizvodi, ki po poreklu niso iz ČDO, so pa v prostem prometu v posamezni ČDO in se kot takšni ponovno izvažajo v Skupnost, se uvozijo v Skupnost brez uvoznih dajatev in davkov z enakim učinkom pod pogojem, da:

(a) so v zadevni ČDO plačane carinske dajatve ali davki z enakim učinkom, v enaki ali večji višini kakor carina, ki se uporablja v Skupnosti za uvoz enakih proizvodov po poreklu iz tretjih držav, za katere se uporablja klavzula največjih ugodnosti;

(b) niso niti delno niti v celoti predmet oprostitve dajatev ali vračila carine ali davka z enakim učinkom, ne glede na odstavek 2;

2. Ne glede na člen 1 lahko Komisija na primerno utemeljeno zahtevo upravnih organov zadevne ČDO in glede na cilje tega sklepa odobri javno finančno pomoč ČDO za tiste, ki izvajajo postopek pretovarjanja.

Zahteva navede zlasti naravo in predvideni obseg trgovine, v zvezi s katero se lahko izkoristi pomoč.

Ta pomoč mora imeti obliko pomoči za transport blaga v prostem promet in vključevati upravičene tekoče stroške, ki so dobili podporo v zvezi s postopkom pretovarjanja. Pomoč ne sme povzročiti hujših motenj ali težav, iz katerih lahko izhaja poslabšanje v kateri od gospodarskih panog Skupnosti ali ene ali več držav članic.

Upravni organi ČDO se lahko obrnejo na Komisijo zaradi zagotovitve dodatnih informacij za utemeljitev njihove pisne zahteve.

Če upravni organi ČDO tako zahtevajo, je partnerska delovna skupina iz člena 7(3) odgovorna za reševanje spornih vprašanj, ki izhajajo iz upravljanja postopka pretovarjanja.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za:

(a) kmetijske proizvode, navedene v Prilogi I k Pogodbi, niti za proizvode iz obsega Uredbe Sveta (EGS) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskem režimu za nekatero blago, ki izhaja iz predelave kmetijskih proizvodov [8], razen za ribiške proizvode, navedene po 1. februarju 2002, pod pogojem, da Komisija sprejme potrebne izvršilne določbe:

(A) pod oznakami KN 0303311000, 0304209510 in 03061310, ki se pretovarjajo v Grenlandiji v letni količini 10000 ton, ter

(B) pod oznakami KN 03022110, 03033110, 03054910, 03061210, 03061290, 03062291, 03062299, 03061310, 03061330, 03061340, 03061350, 03061380, 03062310, 03062331, 03062339, 03062390ki se pretovarjajo v Saint-Pierre in Miquelon v letni količini 2000 ton;

(b) proizvode, za katere pri uvozu v Skupnost veljajo količinske omejitve ali protidampinške carine.

4. Pogoji za vstop proizvodov, ki po poreklu niso iz ČDO, so pa v prostem prometu v posamezni ČDO, v Skupnost in načini upravnega sodelovanja so določeni v Prilogi IV.

Člen 37

Postopek v odboru

1. Komisiji pri zadevah iz člena 36 pomaga odbor.

2. Za postopke v odboru se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 38

Količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom

1. Skupnost za uvoz blaga po izvoru iz ČDO ne uporablja nobenih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom.

2. Odstavek 1 ne izključuje možnosti prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo ali javno politiko, zaščito zdravja in življenja ljudi, živali in rastlin, zaščito nacionalnih zakladov, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednost, ohranitvijo neobnovljivih naravnih virov ali zaščito industrijske ali poslovne lastnine.

Te prepovedi ali omejitve nikakor ne smejo predstavljati samovoljne ali neupravičene diskriminacije ali skritega omejevanja trgovine na splošno.

Člen 39

Odpadki

1. Premeščanje odpadkov med državami članicami in ČDO se nadzira v skladu z mednarodno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti. Skupnost podpira in razvija učinkovito mednarodno sodelovanje na tem področju zaradi varovanja okolja in javnega zdravja.

2. Skupnost prepove vsak neposredni ali posredni izvoz odpadkov v ČDO, razen izvoza nenevarnih odpadkov, namenjenih za postopke predelave, hkrati pa upravni organi ČDO prepovejo neposredni ali posredni uvoz teh odpadkov iz Skupnosti ali katere koli druge države v lastno državo, brez poseganja v mednarodne obveznosti v zvezi s temi področji, ki so sprejete ali se v pristojnih mednarodnih forumih lahko sprejmejo v prihodnosti.

3. V zvezi s Skupnostjo se uporablja Uredba Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli prevoza odpadkov po Evropski skupnosti ter v Skupnost in iz nje [9].

4. V zvezi s ČDO, ki zaradi svojega ustavnega statusa niso podpisnice Baselske konvencije, njihovi zadevni upravni organi pospešijo sprejetje potrebne notranje zakonodaje in upravnih predpisov za izvedbo določb Baselske konvencije [10].

5. Poleg tega zadevne države članice spodbudijo sprejetje potrebne notranje zakonodaje in upravnih predpisov s strani ČDO zaradi izvedbe:

(a) Uredbe (EGS) št. 259/93 na naslednji način:

(i) člena 13 glede pošiljanja odpadkov znotraj ČDO,

(ii) člena 18 glede izvoza odpadkov iz ČDO v države AKP,

(b) Uredbe (EGS) št. 1420/1999 [11],

(d) Direktive Sveta in Evropskega parlamenta 2000/59/ES ob upoštevanju rokov za prenos, določenih v členu 16 Direktive [13].

6. Glede uvoza nevarnih in nenevarnih odpadkov iz ČDO v Skupnost, namenjenih za končno odlaganje, se uporabljajo členi 1 do 12 in 25 do 39 Uredbe (EGS) št. 259/93 ter Odločba Komisije 94/774/ES [14].

7. Ena ali več ČDO in država članica, s katero so povezane, lahko uporabljajo nacionalne postopke za izvoz odpadkov iz ČDO v to državo članico.

V tem primeru zadevna država članica v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega sklepa uradno obvesti Komisijo o zakonodaji, ki se uporablja, ali o katerikoli drugi zadevni nacionalni zakonodaji, vključno s kakršno koli spremembo le-te.

Člen 40

Ukrepi, ki jih sprejmejo ČDO

1. Upravni organi ČDO lahko zaradi svojih sedanjih razvojnih potreb ohranijo ali uvedejo take carine ali količinske omejitve, za katere menijo, da so potrebne v zvezi z uvozom proizvodov, ki so po poreklu iz Skupnosti.

2. (a) Trgovinski režim, ki ga uporabljajo ČDO za Skupnost, ne sme povzročati nobene diskriminacije med državami članicami in ne sme biti manj ugoden od zagotovljene najugodnejše obravnave po načelu največjih ugodnosti.

(b) Ne glede na posebne določbe tega sklepa Komisija ne sme izvajati diskriminacije med ČDO na področju trgovine.

(c) Določbe iz (a) ne preprečujejo, da država ali ozemlje odobri nekaterim drugim ČDO ali drugim državam v razvoju ugodnejšo obravnavo, kakor je tista, ki jo odobri Skupnost.

3. Upravni organi ČDO v treh mesecih po začetku veljavnosti tega sklepa sporočijo Komisiji carinske tarife in sezname količinskih omejitev, ki jih uporabljajo.

Komisiji sporočijo tudi vse poznejše spremembe teh ukrepov, če in ko se sprejmejo.

Člen 41

Klavzula o nadzoru

1. Proizvodi po izvoru iz ČDO iz člena 35 ali proizvodi, ki po izvoru niso iz ČDO, iz člena 36 so lahko predmet posebnega nadzora. Komisija po posvetovanju z upravnimi organi ČDO in države članice, s katero je ČDO povezana, odloči, kateri proizvodi se nadzirajo.

2. Uporablja se člen 308d Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti [15].

3. Komisija in pristojni upravni organi ČDO zagotovijo učinkovitost nadzornih ukrepov z uvedbo načinov upravnega sodelovanja, določenih v prilogah III in IV.

Člen 42

Zaščitni ukrepi

1. Če uporaba tega sklepa povzroči hujše motnje v kateri od gospodarskih panog Skupnosti ali ene ali več držav članic, ali če je ogrožena njihova finančna stabilnost, ali če pride do težav, ki lahko povzročijo poslabšanje v sektorju, v katerem deluje Skupnost, ali v regiji Skupnosti, lahko Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo ene ali več držav članic in po posvetovanju z Odborom iz člena 43 sprejme ali dovoli zadevnim državam članicam, da sprejmejo potrebne zaščitne ukrepe, skladno s spodnjimi odstavki.

2. Za namen izvedbe odstavka 1 imajo prednost tisti ukrepi, ki bi najmanj motili delovanje pridružitve in Skupnosti. Ti ukrepi se omejijo na tisto, kar je nujno potrebno za odpravo nastalih težav. Ne smejo prekoračiti v tem sklepu zagotovljenega preklica preferenčnega obravnavanja.

3. Kadar se zaščitni ukrepi sprejemajo ali spreminjajo, je treba posvetiti posebno pozornost interesom najmanj razvitih ČDO.

4. Ta člen ne posega v pravice in obveznosti Skupnosti po pravilih STO, vključno s tistimi, ki jih vsebuje Sporazum STO o zaščitnih ukrepih [16]. Ravno tako ne preprečuje uporabe predpisov o skupni ureditvi kmetijskih trgov ali upravnih določb Skupnosti ali nacionalnih upravnih določb, ki so iz teh predpisov izpeljane, ali posebnih pravil, sprejetih po členu 235 Pogodbe, za predelane kmetijske proizvode.

5. (a) Če država članica zaprosi Komisijo za uporabo zaščitnih ukrepov, Komisija v treh delovnih dneh od datuma prejetja zaprosila države članice o tem obvesti Svet, države članice in upravne organe ČDO ter povabi upravne organe ČDO, da zagotovijo informacije, za katere meni, da so pomembne v zvezi z nastalimi razmerami.

(b) Kadar Komisija ukrepa na svojo lastno pobudo, obvesti o tem zadevne ČDO in države članice takoj, ko je to mogoče.

(c) Če tako zahtevajo upravni organi ČDO in ne glede na skrajne roke iz tega člena, je povabljena partnerska delovna skupina iz člena 7(3). Rezultati delovne skupine se pošljejo posvetovalnemu odboru. V tem primeru se skrajni rok iz odstavka 9 tega člena podaljša za deset delovnih dni. Komisija istočasno povabi države članice na sejo odbora iz člena 43.

Države članice in ČDO zagotovijo Komisiji vse informacije, ki so potrebne za utemeljitev njihove zahteve, da se zaščitni ukrepi izvedejo ali ne izvedejo.

6. Komisija o sklepu glede izvedbe potrebnih zaščitnih ukrepov nemudoma uradno obvesti Svet, države članice in upravne organe ČDO. Sklep se začne izvajati takoj.

7. Vsaka država članica lahko v roku 10 delovnih dni od prejetja uradnega obvestila o navedenem sklepu predloži Svetu sklep Komisije iz odstavka 6.

8. Če Komisija ne sprejme sklepa v 21 delovnih dneh, ali če zahtevo zavrne, ali če odloči, da ne sprejme zaščitnih ukrepov, lahko vsaka država članica, ki je predložila zadevo Komisiji, predloži to zahtevo Svetu.

9. V primerih iz odstavkov 7 in 8 lahko Svet v 21 delovnih dneh s kvalificirano večino sprejme drugačen sklep.

Člen 43

Postopek v odboru

1. Komisiji pri zadevah iz člena 42 pomaga odbor.

2. Za postopke v odboru se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Poglavje 2

Trgovina s storitvami in pravila za ustanavljanje

Člen 44

Splošni cilj

Dolgoročni cilj na tem področju je postopna liberalizacija trgovine s storitvami ob primernem spoštovanju ciljev lokalnih politik ČDO ter ob upoštevanju stopnje razvoja ČDO in obveznosti, ki so jih v okviru STO sprejele Skupnost, države članice ali ČDO.

Člen 45

Splošna načela glede ustanovitve in opravljanja storitev

1. Za namene tega poglavja se uporabljajo naslednje definicije:

(a) "družbe ali podjetja": družbe ali podjetja, ustanovljena po civilnem ali gospodarskem pravu, vključujejo javne in druge družbe, zadruge in katere koli druge pravne osebe ali združenja, ki se urejajo po javnem ali zasebnem pravu, razen tistih, ki so nepridobitni.

"Družbe ali podjetja držav članic" so tista, ki so ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice in katerih registrirana pisarna, osrednja uprava ali glavna poslovna enota je v državi članici. Družba ali podjetje, ki ima v državi članici samo svojo registrirano pisarno, mora opravljati dejavnost, ki je dejansko in stalno povezana z gospodarstvom te države članice.

"Družbe ali podjetja ČDO" so tista, ki so ustanovljena v skladu z veljavno zakonodajo zadevne ČDO in katerih registrirana pisarna, osrednja uprava ali glavna poslovna enota je v tej ČDO; vendar mora družba ali podjetje, ki ima v državi ali na ozemlju samo svojo registrirano pisarno, opravljati dejavnost, ki je dejansko in stalno povezana z gospodarstvom te države ali ozemlja;

(b) "prebivalci ČDO": osebe, ki imajo prebivališče navadno v ČDO, ki so državljani države članice, ali ki imajo pravni status, specifičen za posamezno ČDO. Ta definicija ne posega v pravice, pridobljene z državljanstvom Unije v skladu s Pogodbo.

2. V zvezi s predpisi, ki se uporabljajo za ustanovitev in opravljanje storitev v skladu s členom 183(5) Pogodbe, in ob upoštevanju odstavka 3 spodaj:

(a) Skupnost za ČDO uporablja obveznosti, sprejete v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), pod pogoji, ki so določeni v tem sporazumu in v skladu s tem sklepom;

(b) upravni organi ČDO obravnavajo državljane, družbe ali podjetja držav članic na način, ki ni manj ugoden od tistega v uporabi za državljane, družbe ali podjetja tretjih držav, in ne izvajajo diskriminacije med državljani, družbami ali podjetji držav članic.

3. Upravni organi ČDO lahko za spodbujanje ali podporo lokalnemu zaposlovanju sprejmejo predpise za pomoč prebivalcem in lokalnim dejavnostim.

V tem primeru upravni organi ČDO o sprejetih predpisih uradno obvestijo Komisijo, da lahko o tem obvesti države članice.

4. Za poklice zdravnik, zobozdravnik, babica, medicinska sestra/bolničar, farmacevt in veterinarski kirurg Svet soglasno in na predlog Komisije sprejme seznam poklicnih kvalifikacij, specifičnih za prebivalce ČDO, ki jih priznavajo države članice.

Člen 46

Pomorski promet

Cilj sodelovanja na tem področju je pod ekonomsko sprejemljivimi pogoji zagotoviti skladen razvoj učinkovitih in zanesljivih pomorskih služb s spodbujanjem sodelovanja vseh strank na podlagi načela neomejenega dostopa do trgovine na poslovni osnovi.

Ta določba se ne uporablja za Grenlandijo.

Poglavje 3

Področja, povezana s trgovino

Člen 47

Tekoča plačila in pretok kapitala

1. Ne glede na člen 2:

(a) države članice in upravni organi ČDO ne uvedejo nobenih omejitev plačil tekoče plačilne bilance v prosto zamenljivi valuti med prebivalci Skupnosti in ČDO;

(b) države članice in upravni organi ČDO v zvezi s transakcijami v kapitalski plačilni bilanci za neposredne naložbe v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo sprejemne države članice, države ali ozemlja, ne uvedejo nobenih omejitev prostega pretoka kapitala, da bi zagotovili unovčenje in ponovno vrnitev premoženja, ustvarjenega s temi naložbami, ter katerega koli dobička, ki iz njih izhaja.

2. Skupnost, države članice in ČDO imajo pravico, da s potrebnimi spremembami sprejmejo ukrepe iz členov 57, 58, 59, 60 in 301 Pogodbe v skladu s pogoji, določenimi v tej pogodbi. Če ima ena ali več ČDO ali ena ali več držav članic plačilnobilančne težave ali bi jih lahko imele, lahko upravni organi ČDO, države članice ali Skupnost v skladu s pogoji, določenimi v okviru GATS ter s členi VIII in XIV Sporazuma Mednarodnega denarnega sklada, sprejmejo omejitve za tekoče transakcije, ki veljajo začasno in ne presegajo tega, kar je potrebno za izboljšanje plačilnobilančnih razmer. Pri sprejemanju teh ukrepov upravni organi ČDO, država članica ali Skupnost o tem nemudoma obvestijo druga drugo in druga drugi takoj, ko je mogoče, predložijo časovni načrt za odpravo zadevnih ukrepov.

Člen 48

Politika konkurence

1. Oblikovanje in izvajanje učinkovite in dobre politike ter pravil konkurence je bistvenega pomena za izboljšanje in zagotovitev ugodnega naložbenega ozračja, trajnostne industrializacije in preglednosti dostopa do trgov.

2. Za zagotovitev odprave izkrivljanja konkurence in ob primernem upoštevanju različnih stopenj razvoja in ravni gospodarskih potreb vsake ČDO Skupnost in ČDO uresničujejo lokalna, nacionalna ali regionalna pravila in politike, vključno z nadzorom in, pod določenimi pogoji, s prepovedjo dogovorov med podjetji, sklepov združenj podjetij in usklajenih ravnanj podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečitev, omejitev ali izkrivljanje konkurence. Zgornja prepoved se nanaša tudi na zlorabo prevladujočega položaja na ozemlju Skupnosti ali ČDO s strani enega ali več podjetij.

Člen 49

Varstvo pravic intelektualne lastnine

1. Ustrezna in učinkovita raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, vključno s sredstvi za uveljavljanje teh pravic, se zaradi zmanjšanja izkrivljanja in motenj dvostranske trgovine zagotovi v skladu z najvišjimi mednarodnimi standardi.

2. Pravice intelektualne lastnine obsegajo avtorske pravice, ki vključujejo zlasti avtorske pravice za računalniške programe in sorodne pravice, uporabne modele, patente, vključno z biotehnološkimi izumi, industrijsko oblikovanje, geografske označbe, vključno z označbami porekla, blagovne in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij in pravno varstvo podatkovnih zbirk ter varstvo pred nelojalno konkurenco iz člena 10 bis Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine ter varstvo zaupnih podatkov o strokovnem znanju in izkušnjah.

Člen 50

Standardizacija in potrjevanje

Na področju standardizacije, potrjevanja in zagotavljanja kakovosti se zaradi odprave nepotrebnih tehničnih ovir in zaradi zmanjšanja razlik na teh področjih izvaja tesnejše sodelovanje, zato da se olajša trgovina.

Člen 51

Trgovina in okolje

Razvoj mednarodne trgovine se spodbuja na način, ki zagotovi trajnostno in premišljeno upravljanje okolja, in v skladu z zadevnimi mednarodnimi sporazumi in obveznostmi ter ob primernem upoštevanju vsakokratnih stopenj razvoja ČDO. Pri načrtovanju in izvajanju okoljskih ukrepov se upoštevajo posebne potrebe in zahteve ČDO.

Upoštevajoč načela iz Ria, je sodelovanje naravnano na zagotovitev vzajemne podpore pri trgovini in okoljskih politikah, zlasti s krepitvijo nadzora nad kakovostjo blaga in storitev, povezanih z okoljem, in z izboljšanjem okolju prijaznih načinov proizvodnje.

Člen 52

Trgovinski in delovni standardi

Treba je spoštovati poglavitne mednarodne in nacionalne delovne standarde, zlasti svobodo združevanja in varstvo pravice do organiziranja, uresničevanje pravice do organiziranja in kolektivnih pogajanj, odpravo prisilnega dela, odpravo najhujših oblik otroškega dela, minimalno starost za zaposlitev in nediskriminacijo pri zaposlovanju.

Člen 53

Potrošniška politika in varovanje zdravja potrošnikov

Sodelovanje na področju potrošniške politike in varovanja zdravja potrošnikov se izvaja ob primernem upoštevanju veljavne zakonodaje ČDO in Skupnosti in v izognitev trgovinskim oviram.

Člen 54

Prepoved prikritih zaščitnih ukrepov

Določbe tega poglavja se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine.

Poglavje 4

Monetarna in davčna vprašanja

Člen 55

Klavzula o davčni izjemi

1. Ne glede na določbe člena 56 se načelo največjih ugodnosti, dodeljeno v skladu z določbami tega sklepa, ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih države članice ali upravni organi ČDO že zagotavljajo ali jih bodo lahko v prihodnosti na podlagi dogovorov o preprečevanju dvojnega obdavčevanja, ali druge davčne ureditve ali veljavne domače davčne zakonodaje.

2. Nič v tem sklepu ni mogoče razlagati kot oviro za sprejetje ali izvedbo katerega koli ukrepa, katerega cilj je preprečitev izogibanja plačevanju davkov ali davčne goljufije na podlagi davčnih določb sporazumov za preprečevanje dvojne obdavčitve ali druge davčne ureditve ali veljavne domače davčne zakonodaje.

3. Ničesar v tem sklepu ni mogoče razlagati kot oviro za ustrezne pristojne organe, da pri uporabi zadevnih določb svoje davčne zakonodaje razlikujejo davkoplačevalce, ki niso v enakem položaju, zlasti ne glede kraja njihovega stalnega prebivališča ali glede kraja, kjer so naložili svoj kapital.

Člen 56

Davčni in carinski postopki za pogodbe, ki jih financira Skupnost

1. Za pogodbe, ki jih financira Skupnost, ČDO uporabljajo davčne in carinske postopke, ki niso manj ugodni od tistih, ki jih uporabljajo za države z največjimi ugodnostmi ali mednarodne razvojne organizacije, s katerimi so povezane. Za določitev načela največjih ugodnosti ni treba upoštevati postopkov, ki jih ustrezni upravni organi zadevne države ali ozemlja uporabljajo za druge države v razvoju.

2. Ob upoštevanju odstavka 1 se za pogodbe, ki jih financira Skupnost, uporabljajo naslednji postopki:

(a) v ČDO uživalcu se kolki ali pristojbine za registracijo ali davščine z enakim učinkom za pogodbe ne uporabljajo ne glede na to, ali te dajatve že obstajajo ali bodo uvedene v prihodnosti; vendar se te pogodbe registrirajo v skladu z veljavno zakonodajo v ČDO, pri čemer se za opravljeno storitev lahko zaračuna ustrezna pristojbina;

(b) dobiček in/ali dohodek, ki izhaja iz izvedbe pogodb, je obdavčljiv na podlagi notranje davčne ureditve zadevne ČDO, pod pogojem, da ima fizična ali pravna oseba, ki ta dobiček in/ali dohodek doseže, stalni kraj poslovanja v tej ČDO ali da izvedba pogodbe traja dlje kakor šest mesecev;

(c) podjetja, ki morajo uvoziti opremo za izvedbo gradbenih pogodb na svojo zahtevo, izkoristijo sistem začasnega dovoljenja za vstop, kakor je določen z zakonodajo ČDO uživalca v zvezi s to opremo;

(d) za profesionalno opremo, ki je potrebna za opravljanje nalog, opredeljenih v pogodbi o opravljanju storitev, se v skladu z zakonodajo ČDO dovoli začasni vstop v to ČDO brez davčnih, uvoznih in carinskih dajatev ter drugih pristojbin z enakim učinkom, če te dajatve in pristojbine ne predstavljajo nadomestila za opravljene storitve;

(e) uvoz v ČDO uživalca na podlagi dobavnih pogodb se dovoli brez carinskih ali uvoznih dajatev, davkov ali davščin z enakim učinkom. Dobavne pogodbe za blago, ki izvira iz zadevne države ali z ozemlja, se sklenejo na podlagi cene dobavljenega blaga franko tovarna, h kateri se lahko doda davščina, ki jo je mogoče uporabiti za to dobavljeno blago v tej državi ali na tem ozemlju;

(f) za gorivo, mazivo in ogljikovodikovo vezivo ter na splošno vse materiale, ki se uporabljajo pri izvedbi gradbenih pogodb, se šteje, da so kupljeni na lokalnem trgu, in zanje veljajo davčni predpisi, ki se uporabljajo v okviru veljavne zakonodaje v ČDO uživalcu;

(g) osebni ali gospodinjski predmeti, ki jih uvažajo fizične osebe, razen lokalno zaposlenega osebja, ki jim je zaupano opravljanje nalog, opredeljenih v pogodbi o opravljanju storitev, in njihovi družinski člani, so v mejah veljavne zakonodaje ČDO uživalca oproščeni carin ali uvoznih dajatev, davkov ali davščin z enakim učinkom.

3. Za vse druge zadeve, ki niso zajete v odstavkih 1 in 2, se še naprej uporablja zakonodaja zadevne ČDO.

4. Uradniki Komisije, razen lokalno zaposlenega osebja, so oproščeni plačevanja vseh davkov, ki se pobirajo v državi ali na ozemlju, kjer so nameščeni.

Poglavje 5

Poklicno usposabljanje, izpolnjevanje pogojev za programe Skupnosti in druge določbe

Člen 57

Poklicno usposabljanje

Posamezniki iz ČDO z državljanstvom države članice so upravičeni do udeležbe pri poklicnem usposabljanju v Skupnosti pod enakimi pogoji kakor državljani zadevne države članice, če izpolnjujejo pogoje, ki jih morajo izpolnjevati navedeni državljani, vključno z vsemi pogoji za prebivanje v Skupnosti ali Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).

Člen 58

Programi, ki so odprti za ČDO

Posamezniki iz ČDO in, kadar je to primerno, zadevni javni in zasebni organi in institucije iz ČDO izpolnjujejo pogoje za programe Skupnosti, navedene v Prilogi II F, in za katere koli programe, ki jih bodo nasledili, ob upoštevanju pravil za programe in postopke, ki se uporabljajo v državi članici, s katero so povezani.

Komisija lahko spremeni ta seznam bodisi na zahtevo ČDO bodisi države članice ali na svojo lastno pobudo.

Člen 59

Evropska informativno-korespondenčna središča (EIKS)

Na zahtevo upravnih organov ČDO in v skladu s postopki iz naslova I dela tri se lahko v ČDO ustanovi Evropsko informativno-korespondenčno središče, v nadaljevanju besedila "EIKS". Delno financiranje za gostiteljsko strukturo EIKS je mogoče pridobiti iz pomoči, odobrene v okviru EPD ali regionalnega sodelovanja.

Naloge EIKS, orodja in storitve, ki se jim dajo na voljo, postopki ustanovitve in merila za izbiro gostiteljske strukture so predvideni v Prilogi V.

Člen 60

SRP in SKP

ČDO so na zahtevo svojih upravnih organov upravičene do storitev Središča za razvoj podjetništva (SRP) in Tehničnega središča za sodelovanje v kmetijstvu in na podeželju (SKP) iz člena 1 Priloge III k Sporazumu o partnerstvu AKP/ES.

Vsi stroški, izhajajoči iz storitev, ki jih opravita SRP in SKP v korist ČDO, se financirajo iz sredstev, določenih v Prilogi II A.

ČETRTI DEL

KONČNE DOLOČBE

Člen 61

Sprememba statusa

Če ČDO postane neodvisna:

(a) se lahko postopki, določeni v tem sklepu, še naprej uporabljajo za to državo ali ozemlje, pod pogoji, ki jih določi Svet;

(b) Svet na predlog Komisije soglasno odloča o vseh potrebnih prilagoditvah tega sklepa, zlasti zneskov iz Priloge II A.

Člen 62

Pregled

Pred 31. decembrom 2011 Svet soglasno na predlog Komisije opredeli določbe, ki jih je treba določiti za nadaljnjo uporabo načel iz členov 182 do 186 Pogodbe. V tej zvezi Svet zlasti sprejme vse potrebne ukrepe, če ČDO v skladu s svojimi ustavnimi postopki odloči, da se bo pridružila posebnemu preferencialnemu režimu med Skupnostjo in različnimi partnerji v regiji, ki ji ČDO pripada. Svet v tej zvezi upošteva zlasti mednarodne obveznosti, ki jih je prevzela Skupnost, njene države članice ali ČDO, vključno s tistimi iz okvira STO.

Člen 63

Začetek veljavnosti

Ta sklep začne veljati 2. decembra 2001. Uporablja se do 31. decembra 2011.

Člen 64

Objava

Sklep se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

V Bruslju, 27. novembra 2001

Za Svet

Predsednica

A. Neyts-uyttebroeck

[1] UL L 263, 19.9.1991, str. 1. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2001/161/ES (UL L 58, 28.2.2001, str. 21).

[2] PE 228 210, 1.12.1998.

[3] Še ni objavljen C5-0070 - 2001/2033 (COS).

[4] Sklep Sveta 97/803/ES z dne 29. novembra 1997 o vmesni spremembi Sklepa 91/482/EGS o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski gospodarski skupnosti (UL L 329, 29.11.1997, str. 50).

[5] UL L 184, 7.7.1999, str. 23.

[6] UL L 317, 15.12.2000, str. 355.

[7] Sklep Sveta 93/626/EGS z dne 25. oktobra 1993 o sklenitvi Konvencije o biološki raznovrstnosti (UL L 309, 13.12.1993, str. 1).

[8] UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 5).

[9] UL L 30, 6.2.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 1999/816/ES (UL L 316, 10.12.1999, str. 45).

[10] Sklep Sveta 93/98/EGS z dne 1. februarja 1993 o sklenitvi konvencije o nadzoru čezmejnega transporta nevarnih odpadkov in njihovega odlaganja (Baselska konvencija) (UL L 39, 16.2.1993, str. 1).

[11] Uredba Sveta (ES) št. 1420/1999 z dne 29. aprila 1999 o sprejetju skupnih pravil in postopkov, ki se uporabljajo za pošiljanje nekaterih vrst odpadkov v nekatere države, ki niso članice OECD (UL L 166, 1.7.1999, str. 6). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1800/2001 (UL L 244, 14.9.2001, str. 19).

[12] Uredba Komisije št. 1547/1999/ES z dne 12. julija 1999 o določitvi nadzornih postopkov po Uredbi Sveta (EGS) št. 259/93, ki se uporablja za pošiljanje nekaterih vrst odpadkov v nekatere države, za katere se končni sklep OECD C(92)39 ne uporablja (UL L 185, 17.7.1999, str. 1). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1800/2001.

[13] Direktiva Sveta in Evropskega parlamenta št. 2000/59/ES z dne 27. novembra 2000 o pristaniški zmogljivosti za zbiranje odpadkov in ostankov tovora z ladij (UL L 332, 28.12.2000, str. 81).

[14] Odločba Komisije 94/774/ES z dne 24. novembra 1994 o standardnem tovornem listu iz Uredbe Sveta (EGS) št. 259/93 o nadzorovanju in kontroli prevoza odpadkov po Evropski skupnosti ter v Skupnost in iz nje (UL L 310, 3.12.1994, str. 70).

[15] UL L 253, 11.10.1993, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 993/2001 (UL L 141, 28.5.2001, str. 1).

[16] UL L 336, 23.12.1994, str. 184.

--------------------------------------------------

PRILOGA 1 A

SEZNAM DRŽAV IN OZEMELJ (ČDO) IZ ČLENA 1

- Grenlandija,

- Nova Kaledonija s pripadajočimi ozemlji,

- Francoska Polinezija,

- južna in antarktična francoska ozemlja,

- otoki Wallis in Futuna,

- Mayotte,

- St. Pierre in Miquelon,

- Aruba,

- Nizozemski Antili:

- Bonaire,

- Curacao,

- Saba,

- St. Eustatius,

- Sint Maarten,

- Anguilla,

- Kajmanski otoki,

- Falklandski otoki,

- Južna Georgia in Južni Sandwichevi otoki,

- Monserat,

- Pitcairn,

- Sveta Helena, otoka Ascension in Tristan da Cunha,

- britansko antarktično ozemlje,

- ozemlje britanskega Indijskega oceana,

- otoka Turks in Caicos,

- Britanski Deviški otoki.

--------------------------------------------------

PRILOGA I B

SEZNAM ČDO IZ ČLENA 3(3), KI ZA NAMENE TE ODLOČBE ŠTEJEJO ZA NAJMANJ RAZVITE

- Anguilla,

- Mayotte,

- Monserat,

- Sveta Helena, otoka Ascension in Tristan da Cunha,

- otoka Turks in Caicos,

- Wallis in Futunski otoki,

- Saint Pierre in Miquelon.

--------------------------------------------------

PRILOGA II A

FINANČNA POMOČ SKUPNOSTI: 9. ERS

Člen 1

Dodelitev sredstev za različne instrumente

1. Za namene tega sklepa se skupni znesek finančne pomoči Skupnosti v znesku 175 milijonov evrov v okviru devetega Evropskega razvojnega sklada (ERS), ki je določen z Notranjim sporazumom, za petletno obdobje, od 1. marca 2000 do 28. februarja 2005, razporedi na naslednji način:

(a) 153 milijonov evrov v obliki nepovratnih sredstev, ki vključuje:

(i) 145 milijonov evrov za programljivo podporo dolgoročnemu razvoju, humanitarno pomoč, nujno pomoč, pomoč za begunce in dodatno podporo ob nihanju izvoznih dohodkov. Ta znesek se uporablja predvsem za financiranje pobud iz enotnih programskih dokumentov (EPD);

(ii) 8 milijonov evrov za podporo regionalnemu sodelovanju in integraciji, vključno z dejavnostmi dialoga in partnerstva iz člena 7;

(b) 20 milijonov evrov se dodeli za financiranje investicijskih skladov ČDO iz priloge II C;

(c) 2 milijona evrov se razporedi za študije ali ukrepe tehnične pomoči na pobudo ali po naročilu Evropske komisije, predvsem za splošno ovrednotenje Sklepa, ki ga je treba opraviti najpozneje dve leti pred prenehanjem njegove veljavnosti.

2. Poleg tega skupni znesek finančne pomoči v okviru 9. ERS in katera koli neporabljena sredstva, prenesena na 9. ERS iz prejšnjih skladov na podlagi Notranjega sporazuma, pokrivajo obdobje 2000 do 2007. Pred potekom veljavnosti 9. ERS države članice ocenijo obseg realizacije obveznosti in izdatkov. Potreba po novih sredstvih za podporo finančnemu sodelovanju se določi glede na to oceno, pri čemer se ustrezno upoštevajo neporabljena in neizplačana sredstva iz 9. ERS.

3. Pred prenehanjem veljavnosti 9. ERS države članice določijo datum, po katerem se sredstva 9. ERS ne smejo več dodeljevati.

4. Če se sredstva, določena v odstavku 1 izčrpajo pred potekom veljavnosti tega sklepa, Svet sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 2

Upravljanje sredstev

EIB upravlja posojila iz svojih lastnih virov, pa tudi dejavnosti, ki se financirajo iz investicijskih skladov ČDO. Vsa druga finančna sredstva iz okvira tega sklepa upravlja Komisija.

Člen 3

Razdelitev sredstev med ČDO

1. Znesek v višini 145 milijonov evrov iz člena 1(1)(i) se dodeli na podlagi potreb in uspešnosti ČDO v skladu z naslednjimi merili:

(a) znesek A v višini 66,1 milijona evrov se dodeli ČDO z najnižjo stopnjo gospodarskega razvoja, in sicer tistim, katerih bruto nacionalni proizvod (BNP) na prebivalca po veljavnih statističnih podatkih ne presega 75 % BNP v Skupnosti;

(b) znesek B v višini 61 milijonov evrov se dodeli ČDO, katerih BNP na prebivalca ne presega BNP na prebivalca v Skupnosti, za financiranje prednostnih dejavnosti na področju socialnega razvoja in varstva okolja v okviru boja proti revščini;

(c) pri dodelitvi zneskov A in B se upošteva prebivalstvo, višina BNP, način uporabe prejšnjih ERS, spoštovanje načel dobrega finančnega poslovanja in mednarodne obdavčitve, omejitve zaradi geografskih značilnosti, ocenjena absorpcijska sposobnost in blag prehod zaradi preprečitve nenadnega znatnega zaostanka pri dodelitvi sredstev Novi Kaledoniji, Francoski Polineziji in Nizozemskim Antilom. Vsaka dodelitev sredstev omogoča njihovo učinkovito uporabo. O njej se odloča v skladu z načelom subsidiarnosti.

2. Vprašanje o morebitni dodelitvi sredstev Grenlandiji se bo preučilo na podlagi revizije iz člena 14 Protokola o ribiških pogojih za obdobje 2001 do 2006 [1].

3. Nedodeljena rezerva C v višini 17,9 milijona evrov je namenjena za:

(a) financiranje humanitarne in nujne pomoči ter pomoči beguncem v vseh ČDO in po potrebi za dodatno podporo ob nihanju pri izvoznih dohodkih v skladu s Prilogo II D;

(b) dodatne dodelitve glede na nove potrebe in uspešnost ČDO.

Izvajanje se ovrednoti objektivno in pregledno ob upoštevanju izrabe dodeljenih sredstev, uspešnosti izvedbe tekočih dejavnosti, odpravljanja in zmanjševanja revščine ter sprejetih ukrepov za trajnostni razvoj;

(d) maksimalni znesek v višini 1 milijona evrov je namenjen za subvencije obresti v zvezi s postopki, ki naj jih financira Banka iz svojih lastnih virov v skladu s Prilogo II B ali v okviru investicijskih skladov ČDO.

4. V skladu z zgornjimi odstavki in ne glede na prenos neporabljenih sredstev iz prejšnjega ERS so okvirni zneski, ki se dodelijo po 9. ERS:

(V milijonih evrov) |

ČDO | Začetna okvirna dodelitev sredstev iz 9. ERS |

A | B | Skupaj |

Nova Kaledonija | | 13,75 | 13,75 |

Francoska Polinezija | | 13,25 | 13,25 |

Wallis in Futuna | 8 | 3,5 | 11,5 |

Mayotte | 9,9 | 5,3 | 15,2 |

St. Pierre in Miquelon | 5,6 | 6,8 | 12,4 |

Nizozemski Antili | 11,7 | 8,3 | 20,0 |

Falklandski otoki | | 3 | 3 |

Turks in Caicos | 8,2 | 0,2 | 8,4 |

Anguilla | 7,9 | 0,1 | 8 |

Monserat | 5,3 | 5,7 | 11,0 |

Sv. Helena in otoka Ascension in Tristan da Cunha | 7,5 | 1,1 | 8,6 |

Pitcairn | 2 | | 2 |

Skupaj | 127,1 milijona evrov |

Nedodeljena rezerva C | 17,9 milijona evrov |

5. Komisija lahko na osnovi vmesnega pregleda določi drugačno dodelitev katerih koli nedodeljenih preostankov sredstev iz tega člena. Postopki za ta pregled in za odločitev o katerikoli dodatni dodelitvi se sprejmejo v skladu s členom 24 tega sklepa.

[1] Uredba Sveta (ES) št. 1575/2001 z dne 25. junija 2001 o sklenitvi četrtega protokola, ki predpisuje pogoje v zvezi z ribištvom po Sporazumu o ribištvu med Evropsko gospodarsko skupnostjo na eni strani ter Vlado Danske in lokalno vlado Grenlandije na drugi (UL L 209, 2.8.2001, str. 1).

--------------------------------------------------

PRILOGA II B

FINANČNA POMOČ SKUPNOSTI: POSOJILA IZ LASTNIH SREDSTEV EVROPSKE INVESTICIJSKE BANKE

Člen 1

Znesek

Znesek do 20 milijonov evrov iz člena 5 Notranjega sporazuma zagotovi EIB v obliki posojil iz svojih lastnih sredstev v skladu s pogoji, določenimi v njenih statutih in v tej prilogi.

Člen 2

Evropska investicijska banka

1. EIB:

(a) sredstva, ki jih upravlja, prispeva k ekonomskemu in industrijskemu razvoju ČDO na ozemeljski in regionalni osnovi; zato daje prednost financiranju proizvodnih projektov in programov ali drugih naložb, katerih namen je uveljavljanje zasebnega sektorja v vseh gospodarskih panogah;

(b) uveljavlja tesne vezi pri sodelovanju z nacionalnimi in regionalnimi razvojnimi bankami, pa tudi z bančnimi in finančnimi institucijami ČDO in Skupnosti;

(c) pri posvetovanju z zadevnimi ČDO prilagaja ureditev in postopke za izvedbo razvojnega finančnega sodelovanja, kakor je določeno v tem sklepu, da bi v okviru postopkov, predpisanih z njenim statutom, po potrebi upoštevala naravo projektov in delovala v skladu s cilji tega sklepa.

2. Posojila iz lastnih sredstev EIB se dodelijo pod naslednjimi pogoji:

(a) referenčna obrestna mera je tista, ki jo EIB uporablja za posojila na dan podpisa pogodbe ali na datum izplačila ter pod enakimi pogoji kakor za devizna sredstva in za odplačilni rok;

(b) vendar:

(i) so projekti javnega sektorja načelno upravičeni do subvencioniranja obrestne mere v višini 3 %;

(ii) se lahko posojila za projekte zasebnega sektorja, ki obsegajo postopke prestrukturiranja v okviru privatizacije, ali za projekte z znatnimi in jasno dokazljivimi socialnimi ali ekološkimi koristmi razširijo na subvencioniranje obrestne mere, katerega znesek in oblika bosta določena glede na posebne značilnosti projekta. Vendar subvencija obrestne mere ne sme preseči 3 %.

Končna obrestna mera v nobenem primeru ni manjša od 50 % referenčne obrestne mere;

(c) znesek subvencije obrestne mere, izračunan glede na njegovo vrednost ob odplačilu posojila, se obračuna glede na dodelitev subvencije, določene v členu 3(3)(d) Priloge II A, in se izplača neposredno EIB.

Subvencije obresti se lahko kapitalizirajo ali uporabijo v obliki subvencij za projekte v zvezi s strokovno pomočjo, zlasti za finančne institucije v ČDO;

(d) odplačilni rok za posojila EIB iz njenih lastnih virov se določi na podlagi ekonomskih in finančnih lastnosti projekta, vendar ne sme biti daljši od 25 let. Ta posojila imajo navadno podaljšan odplačilni rok, ki se določi s sklicevanjem na obdobje izvedbe projekta.

3. Za naložbe, ki jih EIB iz svojih lastnih sredstev financira v družbe javnega sektorja, se od zadevnih ČDO v zvezi s projekti lahko zahtevajo posebne garancije ali sprejete obveznosti.

Člen 3

Pogoji prenosa tuje valute

V zvezi z dejavnostmi v okviru tega sklepa in v zvezi s tistimi, ki so jih pisno odobrile, zadevna ČDO:

(a) odobri oprostitev vseh državnih ali lokalnih carin, davkov na obresti, provizije in amortizacije zapadlih posojil, ki bi jih bilo treba plačati v skladu z zakoni zadevne ČDO;

(b) uporabnikom da na voljo devizna sredstva, ki so potrebna za plačilo obresti, provizije in amortizacije zapadlih posojil na podlagi finančnih pogodb, odobrenih za izvedbo projektov in programov na njihovih ozemljih;

(c) da na voljo EIB devizna sredstva, potrebna za prenos vseh zneskov, ki jih je od nje prejela v nacionalni valuti, po menjalnem tečaju med evrom ali drugo valuto prenosa in državno valuto, veljavnem na dan prenosa. Ti zneski vključujejo vse oblike plačil, kakršne so med drugim obresti, dividende, provizije in dajatve, pa tudi amortizacijo posojil in izkupiček od prodaje zapadlih deležev iz naslova finančnih pogodb, ki so bili odobreni za izvajanje projektov in programov na njihovih območjih.

--------------------------------------------------

PRILOGA II C

FINANČNA POMOČ SKUPNOSTI: INVESTICIJSKI SKLADI ČDO

Člen 1

Cilj

Investicijski skladi pomoči ČDO (v nadaljnjem besedilu "skladi") se ustanovijo zaradi spodbujanja ekonomsko uspešnih podjetij, predvsem v zasebnem sektorju, vendar tudi tistih v javnem sektorju, ki podpirajo razvoj zasebnega sektorja.

Pogoji financiranja v zvezi z dejavnostmi skladov in posojili iz lastnih sredstev EIB so določeni v tej prilogi, Prilogi II B in členih 29 in 30 Notranjega sporazuma. Ta sredstva se lahko usmerijo v ustrezna podjetja, bodisi neposredno ali posredno, prek primernih investicijskih skladov in/ali finančnih posrednikov.

Člen 2

Sredstva skladov

1. Sredstva skladov se lahko uporabijo med drugim za:

(a) zagotovitev rizičnega kapitala v obliki:

(i) kapitalske udeležbe v podjetjih ČDO, vključno s finančnimi institucijami;

(ii) neprave kapitalske pomoči ČDO, vključno s finančnimi institucijami;

(iii) garancije in drugih instrumentov izboljšave kakovosti posojil, ki se lahko namenijo tujim in lokalnim investitorjem ali posojilodajalcem za kritje političnih in drugih z investicijami povezanih tveganj;

(b) zagotovitev običajnih posojil.

2. Kapitalska udeležba je navadno namenjena manjšinskim deležem in se nagrajuje na podlagi uspešnosti zadevnega projekta.

3. Neprava kapitalska pomoč je lahko sestavljena iz predplačila delničarjev, zamenljivih obveznic, pogojnih, konzorcijskih in podrejenih posojil ali katere koli druge podobne oblike pomoči. Ta pomoč je zlasti lahko sestavljena iz:

(a) pogojnih posojil, katerih pogojevanje in/ali odplačilni rok sta povezana z izpolnjevanjem nekaterih pogojev glede uspešnosti projekta; v posebnem primeru pogojnih posojil za predinvesticijske študije ali drugo s projektom povezano tehnično pomoč se pogojevanje lahko opusti, če se naložba ne uresniči;

(b) konzorcijskih posojil, katerih pogojevanje in/ali odplačilni rok sta povezana s finančno donosnostjo projekta;

4. Plačilo v zvezi z vsako dejavnostjo se navede pri dodelitvi posojila.

Vendar:

(a) pri pogojnih ali podrejenih posojilih plačilo navadno zajema nespremenljivo obrestno mero, ki ne presega 3 %, in spremenljivi del, ki je odvisen od rezultatov projekta;

(b) pri podrejenih dolgovih je obrestna mera tržno naravnana.

5. Garancijam se cena določi tako, da izraža zavarovana tveganja in posebne značilnosti dejavnosti.

6. Obrestna mera za običajna posojila obsega referenčno obrestno mero, ki jo uporablja EIB za primerljiva posojila ob enakih pogojih glede podaljšanja odplačilnih rokov in zvišanja cene, ki ga določi EIB.

7. Običajna posojila se pod ugodnejšimi pogoji lahko dodelijo v naslednjih primerih:

(a) v zvezi z infrastrukturnimi projekti v najmanj razvitih ČDO, ki so prvi pogoj za razvoj zasebnega sektorja. V teh primerih se obrestna mera za posojilo zmanjša za 3 %;

(b) v zvezi s projekti, ki vključujejo dejavnosti prestrukturiranja v okviru privatizacije, ali v zvezi s projekti s pomembnimi in jasno vidnimi socialnimi ali okoljskimi koristmi. V teh primerih se lahko dodeli posojila s subvencionirano obrestno mero, pri čemer se višina in oblika subvencije določita glede na posebne značilnosti projekta. Vendar subvencija obrestne mere ne sme presegati 3 %.

Končna obrestna mera v nobenem primeru ni manjša od 50 % referenčne obrestne mere.

8. Sredstva, ki jih je treba zagotoviti za ugodnejše pogoje, se bodo lahko pridobila iz skladov in ne presegajo 5 % celotnega zneska, dodeljenega za naložbe skladov, in iz lastnih sredstev EIB.

9. Subvencije obresti se lahko kapitalizirajo ali uporabijo kot dotacije za projekte v zvezi s tehnično pomočjo, zlasti za finančne institucije v ČDO.

Člen 3

Dejavnosti skladov

1. Skladi delujejo v vseh gospodarskih panogah in podpirajo naložbe v zasebne in v tržno naravnane javne entitete, vključno z gospodarsko in tehnološko infrastrukturo, ki ustvarja prihodke in je odločilnega pomena za zasebni sektor. Skladi:

(a) se upravljajo kot obnovljivi skladi s ciljem finančne trajnosti. Njihove dejavnosti se izvajajo skladno s tržno naravnanimi pogoji in se izogibajo povzročanju izkrivljanja razmer na lokalnih trgih ter premikov zasebnih virov financiranja;

(b) si prizadevajo za pospeševalni učinek s spodbujanjem sprostitve dolgoročnih lokalnih virov ter s privabljanjem tujih zasebnih vlagateljev in posojilodajalcev k projektom v ČDO.

2. Po prenehanju veljavnosti tega sklepa in če Svet ne sprejme novega posebnega sklepa, se skupni neto povratni dotok v sklade prenese na naslednji finančni instrument ČDO.

Člen 4

Pogoji za prevzem tveganja v zvezi z menjalnim tečajem

Da bi zmanjšali učinke nihanja menjalnega tečaja, se težave, ki izhajajo iz tveganja v zvezi z menjalnim tečajem, obravnavajo na naslednji način:

(a) pri kapitalski udeležbi, katere namen je povečati obseg lastnih sredstev posameznega podjetja, tveganje v zvezi z menjalnimi tečaji praviloma nosijo skladi;

(b) pri financiranju rizičnega kapitala v zvezi z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) se tveganje v zvezi z menjalnimi tečaji praviloma porazdeli med Skupnostjo na eni in drugimi vpletenimi strankami na drugi strani. V povprečju se tveganje v zvezi z menjalnimi tečaji porazdeli enakopravno;

(c) če je mogoče in primerno, zlasti v državah, za katere je značilna makroekonomska in finančna stabilnost, si skladi prizadevajo za dodelitev posojil v lokalni valuti ČDO in tako prevzamejo tveganje v zvezi z menjalnim tečajem.

--------------------------------------------------

PRILOGA II D

FINANČNA POMOČ SKUPNOSTI: DODATNA PODPORA OB KRATKOROČNIH NIHANJIH PRI ZASLUŽKIH OD IZVOZA

Člen 1

Načela

1. Stopnja odvisnosti gospodarstva ČDO od izvoza blaga ter zlasti od kmetijskih in rudarskih proizvodov je merilo za odločitev o dodelitvi sredstev za dolgoročni razvoj.

2. Zaradi ublažitve škodljivih učinkov nestabilnosti izvoznih zaslužkov in zaradi varovanja razvojnega programa, ki ga ogroža zmanjšanje prihodkov, se lahko dodatna finančna podpora sprosti iz programljivih virov za dolgoročni razvoj države na podlagi členov 2 in 3.

Člen 2

Merila o izpolnjevanju pogojev

1. Upravičenost do dodatnih sredstev se določi na podlagi:

- 10 % ali pri najmanj razvitih državah 2 % izgube zaslužkov od izvoza blaga v primerjavi z aritmetičnim povprečjem zaslužkov v prvih treh letih štiriletnega obdobja pred letom uporabe;

ali

- pri državah, v katerih kmetijski ali mineralni proizvodi predstavljajo več kakor 40 % celotnih izvoznih prihodkov od blaga, 10 % ali pri najmanj razvitih državah 2 % izgube zaslužkov od izvoza kmetijskih ali mineralnih proizvodov v primerjavi z aritmetičnim povprečjem zaslužkov v prvih treh letih štiriletnega obdobja pred letom uporabe.

2. Upravičenost do dodatne podpore je omejena na štiri zaporedna leta.

3. Dodatna sredstva se morajo izražati v javnih računih zadevne države. Uporabljajo se v skladu z izvedbenimi določbami, ki jih je treba določiti v skladu s členom 23 tega sklepa. Na podlagi dogovora med strankami se sredstva lahko uporabijo za financiranje programov, vključenih v državni proračun. Vendar se del dodatnih sredstev lahko nameni tudi posameznim sektorjem.

Člen 3

Predplačila

Sistem dodelitve dodatnih sredstev zagotovi predplačila za kritje kakršnih koli zamud pri pridobivanju konsolidiranih statističnih podatkov o trgovini in zagotovi, da se zadevna sredstva lahko vključijo v proračun za leto, ki sledi letu uporabe. Predplačila se sprostijo na osnovi začasnih izvoznih statističnih podatkov, ki jih pripravijo upravni organi ČDO in ki se predložijo Komisiji, pred predložitvijo dokončnih in konsolidiranih uradnih statističnih podatkov. Maksimalno predplačilo znaša 80 % ocenjenega zneska dodatnih sredstev za leto uporabe. Zneski, ki se sprostijo na ta način, se po skupnem dogovoru med Komisijo in upravnimi organi ČDO prilagodijo glede na dokončne in konsolidirane statistične izvozne podatke ter dokončno višino javnofinančnega primanjkljaja.

Člen 4

Revizija

Določbe v tej prilogi so predmet revizije najpozneje dve leti po začetku veljavnosti izvedbenih določb iz člena 23 tega sklepa in pozneje na zahtevo Komisije, države članice ali ČDO.

--------------------------------------------------

PRILOGA II E

FINANČNA POMOČ SKUPNOSTI: PRORAČUNSKA POMOČ DRŽAVAM V RAZVOJU

Ne glede na prihodnje spremembe proračunskih določb ČDO izkoristijo ugodnosti iz naslednjih proračunskih postavk, predvidenih za države v razvoju v okviru splošnega proračuna Evropske unije. Če to ni izrecno izključeno, lahko ČDO izkoristijo splošna proračunska sredstva, ki so dodeljena državam v razvoju.

1. Pomoč v hrani in humanitarna pomoč (naslov B7-2 1)

- Sklep Sveta 1999/576/ES z dne 29. junija 1999 o podpisu in izjavi o začasni uporabi Konvencije o pomoči v hrani iz leta 1999 v imenu Evropske skupnosti [1].

- Sklep Sveta 2000/421/ES z dne 13. junija 2000 o sklenitvi Konvencije o pomoči v hrani iz leta 1999 v imenu Evropske skupnosti [2].

- Uredba Sveta (ES) št. 1292/96 z dne 27. junija 1996 o politiki pomoči v hrani in upravljanju pomoči v hrani ter posebnih ukrepih v podporo varnosti preskrbe s hrano [3].

- Uredbi Sveta (ES) št 1257/96 z dne 20. junija 1996 o pomoči v hrani [4].

2. Ukrepi Skupnosti za pomoč NVO (poglavje B7.60)

- Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. maja 1992 o vlogi nevladnih organizacij v razvojnem sodelovanju [5].

- Uredba Sveta (ES) št. 1658/98 z dne 17. julija 1998 o sofinanciranju ukrepov z nevladnimi organizacijami (NVO) na področjih, ki so v interesu držav v razvoju [6].

3. Usposabljanje in ozaveščanje v zvezi z razvojnimi vprašanji (poglavje B7.61)

- Uredba Sveta (ES) št. 2836/98 z dne 22. decembra 1998 o vključitvi vprašanja spolov v razvojno sodelovanje [7].

4. Okolje (poglavje B7.62)

- Uredba (ES) št. 2493/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za pospeševanje polne vključitve okoljske razsežnosti v razvojni proces držav v razvoju [8].

- Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2494/2000 z dne 7. novembra 2000 o ukrepih za spodbujanje ohranjanja tropskih in drugih gozdov v državah v razvoju ter trajnostnega gospodarjenja z nimi [9].

5. Zdravje in boj proti drogam, prebivalstvo in demografija v državah v razvoju (Poglavje B7.63)

- Uredba Sveta (ES) št. 2046/97 z dne 13. oktobra 1997 o sodelovanju sever–jug v boju proti mamilom in narkomaniji [10]

- Uredba Sveta (ES) št. 550/97 z dne 24. marca 1997 o dejavnostih, povezanih s HIV/AIDS v državah v razvoju [11].

6. Posebni programi pomoči na področju razvoja (poglavje B7.64)

- Uredba Sveta (ES) št. 2258/96 z dne 22. novembra 1996 o ukrepih za sanacijo in obnovo v korist držav v razvoju [12].

- Uredbi Sveta (ES) št 1659/98 z dne 17. julija 1998 o decentraliziranem sodelovanju [13].

7. Boj proti spolnemu turizmu v tretjih državah (poglavje B7 626)

- Izvajanje dejavnosti, predvidenih v okviru boja proti spolnemu turizmu, ki izrablja otroke, se nadaljuje na podlagi sporočila Komisije z dne 26. maja 1999 in zaključkov Sveta z dne 21. decembra 1999.

[1] UL L 222, 24.8.1999, str. 38.

[2] UL L 163, 4.7.2000, str. 37.

[3] UL L 166, 5.7.1996, str. 1.

[4] UL L 163, 2.7.1996, str. 1.

[5] UL C 150, 15.6.1992, str. 273.

[6] UL L 213, 30.7.1998, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1726/2001 (UL L 234, 1.9.2001, str. 10).

[7] UL L 354, 30.12.1998, str. 5.

[8] UL L 288, 15.11.2000, str. 1.

[9] UL L 288, 15.11.2000, str. 6.

[10] UL L 287, 21.10.1997, str. 1.

[11] UL L 85, 27.3.1997, str. 1.

[12] UL L 85, 27.3.1997, str. 1.

[13] UL L 213, 30.7.1998, str. 6.

--------------------------------------------------

PRILOGA II F

DRUGA POMOČ SKUPNOSTI: SODELOVANJE V PROGRAMIH SKUPNOSTI

Naslednji programi in katerikoli programi, ki jim bodo sledili, se uporabljajo za državljane ČDO v okviru kvote za državo članico, s katero je zadevna ČDO povezano:

1. Izobraževanje in usposabljanje:

(a) Leonardo da Vinci, druga faza programa Skupnosti za poklicno usposabljanje, vzpostavljenega s Sklepom Sveta 1999/382/ES z dne 26. aprila 1999 [1],

(b) spodbujanje evropskih poti za usposabljanje, povezano z delom, vključno z delom vajencev, ustanovljenih z Odločbo Sveta 1999/51/ES z dne 21. decembra 1998 [2].

(c) Sokrat, druga faza akcijskega programa Skupnosti na področju izobraževanja, vzpostavljenega s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta 253/2000/ES z dne 24. januarja 2000 [3],

(d) "Mladina", akcijski program Skupnosti, ki je vzpostavljen s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta 1031/2000/ES z dne 13. aprila 2000 [4].

2. Programi za podporo podjetništvu:

(a) Večletni program za podjetništvo in podjetniške pobude (2001–2005), ki je vzpostavljen z Odločbo sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 [5].

(b) Rokodelstvo, ki je predvideno v programu iz črke (a).

(d) Zagonski kapital skladno s tretjim večletnim programom za mala in srednje velika podjetja (MSP), ki je vzpostavljen s Sklepom Sveta 97/15/ES z dne 9. decembra 1996 [6].

3. Programi na področju raziskovanja, razvoja in inovacij 5. okvirnega programa:

3.1 Tematski programi:

(a) Posebni program za raziskovanje, tehnološki razvoj in predstavitev v zvezi s kakovostjo življenja in upravljanja življenjskih virov (1998 do 2002) [7],

(b) Posebni program za raziskovanje, tehnološki razvoj in nazorno predstavitev v zvezi z uporabniku prijazno informacijsko družbo (1998 do 2002) [8],

(c) Posebni program za raziskovanje, tehnološki razvoj in nazorno predstavitev v zvezi s konkurenčno in trajnostno rastjo (1998 do 2002) [9],

(d) Posebni program za raziskovanje, tehnološki razvoj in nazorno predstavitev v zvezi z energijo, okoljem in trajnostnim razvojem (1998 do 2002), ki je vzpostavljen z Odločbo Sveta 1999/171/ES z dne 25. januarja 1999 [10].

3.2 Horizontalni programi:

(a) Posebni program za potrditev mednarodne vloge raziskovalnih dejavnosti Skupnosti (1998-2002) [11].

(b) Posebni program za raziskovanje, tehnološki razvoj in nazorno predstavitev v zvezi s promocijo inovacij in spodbujanjem sodelovanja MSP (1998-2002) [12].

(c) Posebni program za raziskovanje, tehnološki razvoj in nazorno predstavitev v zvezi z izboljšanjem človeških raziskovalnih zmogljivosti in osnov socialno-ekonomskega znanja (1998-2002) [13].

4. Kulturni in avdiovizualni programi:

(a) Program za spodbujanje razvoja, distribucije in promocije evropskih avdiovizualnih del (Media plus – razvoj, distribucija in promocija) za obdobje 2001-2005, ki je vzpostavljen s Sklepom Sveta 2000/821/ES z dne 20. decembra 2000.

(b) Kultura 2000 (2000-2004), ki je vzpostavljen s Sklepom Evropskega parlamenta in Sveta 508/2000/ES z dne 14. februarja 2000 [14].

5. "HRTP Japan" (Human resources training programme in Japan - program za usposabljanje človeških virov na Japonskem) in tematske misije, vzpostavljene s Sklepom Sveta 92/278/EGS z dne 18. maja 1992 [15].

[1] UL L 146, 11.6.1999, str. 33.

[2] UL L 17, 22.1.1999, str. 45.

[3] UL L 28, 3.2.2000, str. 1.

[4] UL L 117, 18.5.2000, str. 1.

[5] UL L 333, 29.12.2000, str. 84.

[6] UL L 6, 10.1.1997, str. 25.

[7] UL L 64, 12.3.1999, str. 1.

[8] UL L 64, 12.3.1999, str. 20.

[9] UL L 64, 12.3.1999, str. 40.

[10] UL L 64, 12.3.1999, str. 58.

[11] UL L 64, 12.3.1999, str. 78.

[12] UL L 64, 12.3.1999, str. 91.

[13] UL L 64, 12.3.1999, str. 105.

[14] UL L 63, 10.3.2000, str. 1.

[15] UL L 144, 26.5.1992, str. 19.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

O DEFINICIJI POJMA "PROIZVODI S POREKLOM" IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA

INDEKS

NASLOV I

— Člen 1

NASLOV II

— Člen 2

— Člen 3

— Člen 4

— Člen 5

— Člen 6

— Člen 7

— Člen 8

— Člen 9

— Člen 10

NASLOV III

— Člen 11

— Člen 12

— Člen 13

NASLOV IV

— Člen 14

— Člen 15

— Člen 16

— Člen 17

— Člen 18

— Člen 19

— Člen 20

— Člen 21

— Člen 22

— Člen 23

— Člen 24

— Člen 25

— Člen 26

— Člen 27

— Člen 28

— Člen 29

— Člen 30

NASLOV V

— Člen 31

— Člen 32

— Člen 33

— Člen 34

— Člen 35

— Člen 36

— Člen 37

NASLOV VI

— Člen 38

NASLOV VII

— Člen 39

— Člen 40

— Člen 41

— Člen 42

— Dodatek 1

— Dodatek 2

— Dodatek 3

— Dodatek 4

— Dodatek 5A

— Dodatek 5B

— Dodatek 6

— Dodatek 7

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Definicije

V tej prilogi:

(a) "izdelava" pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b) "material" pomeni vsako sestavino, surovino, komponento ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi proizvoda;

(d) "blago" pomeni materiale in proizvode;

(e) "carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);

(f) "cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se za proizvod franko tovarna plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega proizvoda;

(g) "vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale na zadevnem ozemlju;

(h) "vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost teh materialov, kakor so opredeljeni v točki (g), ki se smiselno uporablja;

(i) "dodana vrednost" pomeni ceno proizvoda franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost materiala iz tretjih držav, uvoženih v Skupnost, države AKP ali ČDO;

(j) "poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavljajo harmonizirani sistem poimenovanja in šifrirni sistem, ki se v tej prilogi navaja kot harmonizirani sistem ali HS;

(k) "uvrščen" se nanaša na uvrstitev proizvoda ali materiala pod neko tarifno številko;

(l) "pošiljka" pomeni proizvode, ki jih izvoznik hkrati pošilja enemu prejemniku ali so zajeti v enem samem transportnem dokumentu, s katerim izvoznik dobavlja te proizvode prejemniku, ali če ni takega dokumenta, proizvode, ki so zajeti na enem računu;

(m) "ozemlje" vključuje teritorialne vode.

NASLOV II

DEFINICIJA POJMA "PROIZVODI S POREKLOM"

Člen 2

Splošni pogoji

1. Za namene izvedbe določb o trgovinskem sodelovanju Sklepa se za proizvode s poreklom iz ČDO štejejo naslednji proizvodi:

(a) proizvodi, v celoti pridobljeni v ČDO v smislu člena 3 te priloge;

(b) proizvodi, pridobljeni v ČDO, ki vsebujejo materiale, ne v celoti pridobljene v ČDO, če so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v tej ČDO v smislu člena 6 te priloge.

2. Za namene izvedbe odstavka 1 se območja ČDO obravnavajo kot eno območje.

3. Proizvodi s poreklom, ki vsebujejo v celoti pridobljene ali zadosti obdelane ali predelane materiale v dveh ali več ČDO, se obravnavajo kot proizvodi po poreklu iz ČDO, kjer je opravljen zadnji postopek obdelave ali predelave, pod pogojem, da ta predelava ali obdelava presega obseg, naveden v členu 5 te priloge.

Člen 3

V celoti pridobljeni proizvodi

1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v ČDO, Skupnosti ali državah AKP:

(a) mineralni proizvodi, pridobljeni iz njihove zemlje ali morskega dna;

(b) tam pridelani rastlinski proizvodi;

(d) proizvodi, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e) proizvodi, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f) proizvodi morskega ribolova in drugi proizvodi iz morja, pridobljeni z njihovimi plovili zunaj njihovih teritorialnih voda;

(g) proizvodi, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz proizvodov, navedenih v točki (f);

(h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za ponovno obnovitev ali da se uporabijo kot odpadek;

(i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(j) proizvodi, pridobljeni iz morskega dna ali podtalja zunaj njihovih teritorialnih voda, če imajo izključno pravico do obdelave morskega dna ali podtalja;

(k) tam izdelano blago, izključno iz proizvodov, opredeljenih v točkah (a) do (j).

2. Izraza "njihova plovila" in "njihove ladje za predelavo" v odstavkih 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in ladje za predelavo:

(a) ki so registrirani ali se vodijo v ČDO, državi članici ali v državi AKP;

(b) ki plujejo pod zastavo ČDO, države članice ali v države AKP;

(c) ki so najmanj v 50-odstotni lasti državljanov ČDO, države članice, ali države AKP, ali družbe s sedežem v ČDO ali eni od teh držav in v kateri so predsednik sveta direktorjev ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani ČDO, države članice ali države AKP in, pri osebnih ali kapitalskih družbah, če vsaj polovica kapitala pripada državam članicam, ali državam AKP, ali javnim organom, ali državljanom navedenih držav ali ČDO;

(d) na katerih je vsaj 50 % posadke, vključno z njenim vodstvom, državljanov ČDO, države članice ali države AKP.

3. Kadar ČDO ponudi Skupnosti priložnost za pogajanja o sporazumu v zvezi z ribištvom in Skupnost te ponudbe ne sprejme, zadevna ČDO lahko ne glede na odstavek 2 najame ali zakupi plovila tretje države za ribiške dejavnosti v svoji izključni ekonomski coni in zahteva, da se ta plovila obravnavajo kot "njihova plovila", pod naslednjimi pogoji:

- da je ČDO ponudilo Skupnosti možnost pogajanja o sporazumu v zvezi z ribištvom in Skupnost te ponudbe ni sprejela;

- da je vsaj 50 % posadke, vključno z njenim vodstvom, državljanov ČDO, države članice ali države AKP;

- da je Evropska komisija sprejela najemno ali zakupno pogodbo kot pogodbo, ki zagotavlja ustrezne možnosti v zvezi z razvojem zmogljivosti zadevne ČDO za ribarjenje za svoje lastne potrebe in na zadevno ČDO zlasti prenaša odgovornost za navtično in poslovno upravljanje plovila, s katerim razpolaga za daljše časovno obdobje.

Člen 4

Zadosti obdelani ali predelani proizvodi

1. Za namene te priloge se šteje, da so proizvodi, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani v ČDO, Skupnosti ali državah AKP, če so izpolnjeni pogoji, navedeni na seznamu Priloge 2.

Navedeni pogoji za vse proizvode, za katere velja sporazum, navajajo postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh proizvodov, in se uporabljajo samo v zvezi s temi materiali. Če se proizvod, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev s seznama, uporablja pri izdelavi drugega proizvoda, se pogoji, ki se uporabljajo za proizvod, v katerega je ta vključen, zanj ne uporabljajo in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so bili morda uporabljeni pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji s seznama za ta proizvod ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega proizvoda, kljub temu lahko uporabijo, če:

(a) njihova skupna vrednost ne presega 15 odstotkov cene proizvoda franko tovarna;

(b) z uporabo tega odstavka ni presežen kateri od odstotkov, ki so na seznamu navedeni kot zgornja vrednost materialov brez porekla.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata, če v členu 5 ni predvideno drugače.

Člen 5

Značilnosti opravljene obdelave ali predelave

1. Ne glede na določbe odstavka 2 se ti postopki štejejo za nezadostno obdelavo ali predelavo za pridobitev statusa proizvoda s poreklom, ne glede na to, ali je zahtevam iz člena 4 zadoščeno ali ne:

(a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b) razstavljanje in sestavljanje pošiljk;

(d) likanje tekstila;

(e) preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f) luščenje, delno ali celotno beljenje, loščenje ter glaziranje žita in riža;

(g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanja sladkornih kock; delnega ali popolnega mletja sladkorja;

(h) lupljenje, razkoščičenje in luščenje sadja, oreškov in zelenjave;

(i) ostrenje, preprosto brušenje ali enostavno rezanje;

(j) sejanje, prebiranje, sortiranje, klasificiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem sortimentov proizvodov);

(k) preprosto pakiranje v steklenice, konzerve, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na proizvode in njihovo embalažo;

(m) preprosto mešanje proizvodov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več komponent ali mešanic ne izpolnjujejo pogojev, določenih v tej prilogi, da bi se obravnavali kot s poreklom iz ČDO, Skupnosti ali državah AKP;

(n) enostavno sestavljanje delov proizvodov v popoln proizvod ali razstavljanje proizvodov na dele;

(o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah (a) do (n);

(p) zakol živali.

2. Pri ugotavljanju, ali se predelava ali obdelava, opravljena na posameznem proizvodu, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem proizvodu v ČDO, Skupnosti ali državi AKP.

Člen 6

Kumulacija porekla

1. Materiali s poreklom iz Skupnosti ali držav AKP se štejejo za materiale s poreklom iz ČDO, če so vsebovani v proizvodu, ki je bil tam pridobljen. Ni potrebno, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kakor določa člen 5.

2. Obdelava in predelava, ki je bila opravljena v Skupnosti ali državah AKP, se šteje, kakor da je bila opravljena v ČDO, če se materiali naknadno obdelajo ali predelajo v ČDO.

3. Proizvodi, ki so pridobili status proizvoda s poreklom na podlagi odstavka 2, se še naprej obravnavajo kot proizvodi s poreklom iz ČDO samo, če so bili v ČDO obdelani bolj, kakor to določa člen 5.

4. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za proizvode, ki se uvrščajo v poglavja 1 do 24 harmoniziranega sistema, če uporabljeni materiali izvirajo iz Skupnosti in so zajeti v sistemu izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode, razen ob predložitvi dokazila, da za uporabljeni material ni bilo plačano nobeno izvozno nadomestilo.

Za proizvode iz poglavja 17 HS in pod tarifnima številkama HS 18061030 in 18061090 AKP/ES-ČDO je kumulacija porekla dovoljena od 1. februarja 2002 do 31. decembra 2007 v letni količini 28000 ton. Ta letna količina se postopoma zmanjšuje in na koncu odpravi na naslednji način:

21000 ton 1. januarja 2008;

14000 ton 1. januarja 2009;

7000 ton 1. januarja 2010;

nič ton 1. januarja 2011.

Teh letnih količin ni mogoče prenesti v naslednje leto.

Za izvajanje pravil o kumulaciji porekla se oblikovanje sladkornih kock ali mletje sladkorja obravnava kot zadostno za pridobitev statusa proizvoda s poreklom iz ČDO.

Komisija sprejme potrebne izvedbene določbe.

5. Za proizvode pod tarifno številko 1006 HS in ne glede na možna povečanja iz pododstavkov 4 in 5 je kumulacija porekla AKP-ČDO dovoljena od 1. februarja 2002 v letni količini 160000 ton, izraženi v protivrednosti oluščenega riža, ki vključuje carinsko kvoto za riž po poreklu iz držav AKP, določeno v Sporazumu o partnerstvu AKP-ČDO.

Vsako leto se ČDO izdajo začetna izvozna dovoljenja za količino 35000 ton, izraženo v protivrednosti oluščenega riža, in v okviru te količine izvozna dovoljenja najmanj razvitim ČDO s seznama v Prilogi IB za količino 10000 ton, izraženo v enaki količini oluščenega riža. Vsa druga uvozna dovoljenja se izdajo Nizozemskim Antilom in Arubi. Uvoz ČDO lahko doseže višino 160000 ton iz prvega pododstavka, vključno z zgoraj navedenimi 35000 tonami, ne glede na katera koli povečanja iz pododstavkov 4 in 5, če države AKP dejansko ne izrabijo svojih neposrednih izvoznih možnosti v okviru kvote iz prvega pododstavka.

Izdaja dovoljenj se razporedi čez vso leto v vrsti časovnih obdobij, določenih zaradi zagotovitve uravnoteženega upravljanja trga.

Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 22 Uredbe (ES) št. 3072/95 poveča količino iz prvega pododstavka za največ 20000 ton, izraženo v protivrednosti oluščenega riža, če v aprilu, ob jasnem vpogledu v tekoče tržno leto Skupnosti, ne ugotovi, da bo to povečanje povzročilo motnjo na trgu Skupnosti.

Če Komisija po 1. avgustu ugotovi nevarnost, da bo prišlo do pomanjkanja riža sorte indica, lahko z odstopanjem od pododstavkov 1 do 4 in v skladu z veljavnimi postopki upravljanja poveča zgoraj navedene količine.

Za izvajanje tega odstavka in ne glede na člen 5(1)(f) se postopki delnega ali popolnega mletja obravnavajo kot zadostni za podelitev statusa proizvodov s poreklom iz ČDO.

Komisija sprejme potrebne izvedbene določbe po enakem postopku.

Letnih količin iz tega odstavka ni mogoče prenašati iz enega v naslednje leto

Člen 7

Odločilna enota

1. Odločilna enota za uporabo določb te priloge je enota, ki je odločilna za uvrstitev posameznega proizvoda pod tarifno številko harmoniziranega sistema.

Zato velja naslednje:

(a) kadar se proizvod, sestavljen iz skupine posameznih ali sestavljenih predmetov, uvršča pod eno tarifno številko skladno s pogoji harmoniziranega sistema, celoten predmet predstavlja odločilno enoto kvalifikacije;

(b) kadar je pošiljka sestavljena iz nekega števila enakih proizvodov, ki se uvrščajo pod isto tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb te priloge vsak proizvod obravnavati posebej.

2. Če je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema za uvrščanje v proizvod vključena embalaža, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

Člen 8

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni deli in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

Člen 9

Sortimenti

Sortimenti se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za sortimente s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu se takrat, kadar je posamezen sortiment sestavljen iz proizvodov s poreklom in iz proizvodov brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost proizvodov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene sortimenta franko tovarna.

Člen 10

Nevtralni elementi

Da bi določili, ali ima proizvod poreklo, ni treba ugotavljati porekla za naslednje elemente, ki bi bili lahko uporabljeni pri njegovi izdelavi:

(a) energija in gorivo;

(b) naprave in oprema;

(d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo proizvoda.

NASLOV III

ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

Člen 11

Načelo teritorialnosti

1. Razen v primerih iz člena 6 morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, ki so določeni v naslovu II, neprekinjeno izpolnjeni v ČDO.

2. Če se blago s poreklom, izvoženo iz ČDO, Skupnosti ali držav AKP v drugo državo, vrne, se mora šteti za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

(a) da je blago, ki se vrača, isto blago, kakor je bilo izvoženo;

(b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

Člen 12

Neposredni transport

1. Preferencialno obravnavanje, predvideno v okviru določb Sklepa o trgovinskem sodelovanju, se uporablja samo za proizvode, ki izpolnjujejo zahteve te priloge in se prevažajo neposredno med ČDO, Skupnostjo ali državami AKP, brez vstopanja na drugo ozemlje. Vendar se proizvodi, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja po potrebi s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Proizvodi s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja ČDO, Skupnosti ali držav AKP.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, je treba pristojnim carinskim organom uvozne države predložiti:

(a) en sam transportni dokument, ki pokriva prevoz iz izvozne države čez državo tranzita, ali

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i) vsebuje natančen opis proizvodov;

(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja proizvodov in, kjer je to primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev;

(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili proizvodi zadržani v državi tranzita, ali

Člen 13

Razstave

1. Za proizvode s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo iz ČDO v drugo državo razen ČDO, državo AKP ali državo članico in so po razstavi prodani zaradi uvoza v Skupnost, veljajo pri uvozu ugodnosti skladno z določbami Sklepa, pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a) je izvoznik te proizvode poslal iz ČDO v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavljal,

(b) je ta izvoznik proizvode prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti,

(c) so bili proizvodi med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, v kakršnem so bili poslani na razstavo, in da

(d) proizvodi od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen razen za predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali sestavljeno v skladu z določbami naslova IV in predloženo carinskim organom uvozne države na običajen način. V njem morata biti navedena ime in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahtevajo dodatna pisna dokazila o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih proizvodov in med katerimi proizvodi ostanejo pod carinskim nadzorom.

NASLOV IV

DOKAZILO O POREKLU

Člen 14

Splošni pogoji

1. Za proizvode s poreklom iz ČDO pri uvozu v Skupnost veljajo ugodnosti iz tega sklepa ob predložitvi bodisi:

(a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi 3, ali

(b) v primerih, določenih v členu 19(1), izjave, katere besedilo je v Dodatku 4 in ki jo izvoznik navede na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu (v nadaljevanju "izjava na računu"), ki te proizvode dovolj natančno opisuje, da jih je mogoče prepoznati.

2. Ne glede na odstavek 1 za proizvode s poreklom v smislu te priloge in v primerih, določenih v členu 25, veljajo ugodnosti tega sklepa brez potrebe po predložitvi katerega koli zgoraj navedenih dokumentov.

Člen 15

Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1

1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne države na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2. V ta namen izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izpolni obrazec potrdila o prometu blaga EUR.1 in zahtevek za potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Dodatku 3. Ta dva obrazca se izpolnita v skladu z določbami te priloge. Če sta napisana z roko, morata biti izpolnjena s črnilom in tiskanimi črkami. Proizvodi morajo biti opisani v za to predvidenem okencu brez praznih vmesnih vrstic. Če okence ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov izvozne ČDO, v katerem se izda potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status proizvodov s poreklom in izpolnitev drugih zahtev te priloge.

4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi izvozne ČDO, če se proizvodi lahko štejejo za proizvode s poreklom iz ČDO, Skupnosti ali državah AKP in izpolnjujejo druge zahteve te priloge.

5. Carinski organi, ki izdajajo potrdila, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev te priloge. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikove računovodske evidence ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Carinski organi, ki izdajajo potrdila, tudi zagotovijo, da je obrazec iz odstavka 2 pravilno izpolnjen. Zlasti preverijo, ali je prostor, namenjen opisu proizvodov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v okencu 11.

7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 16

Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Ne glede na člen 15(7) se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu proizvodov, na katere se nanaša:

(a) če ob izvozu ni bilo izdano zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin ali

(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje odstavka 1 mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza proizvodov, na katere se potrdilo o prometu blaga EUR.1 nanaša, in navesti razloge za svojo zahtevo.

3. Carinski organi lahko potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo na potrdilu o prometu blaga EUR.1 v okencu "Opombe" (okence 7) imeti enega od naslednjih zaznamkov:

"UTFÄRDAT I EFTERHAND"

5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v okence "Opombe" potrdila o prometu blaga EUR.1.

Člen 17

Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Če je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Dvojnik potrdila o prometu blaga EUR.1 mora v okencu "Opombe" (okence 7) imeti enega od naslednjih zaznamkov:

"DUPLICADO", "DUPLIKAT", "ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ", "DUPLICATE", "DUPLICATA", "DUPLICATO", "DUPLICAAT", "SEGUNDA VIA", "KAKSOISKAPPALE".

3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v okence "Opombe" dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.

4. Dvojnik mora nositi datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1 in začne veljati s tem dnem.

Člen 18

Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega dokazila o poreklu

Če so proizvodi s poreklom pod nadzorom carinskega urada v Skupnosti ali ČDO, je mogoče prvotno dokazilo o poreklu zamenjati z enim ali več potrdili o prometu blaga EUR.1 za pošiljanje vseh ali nekaterih proizvodov drugam v Skupnost ali ČDO. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o prometu blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega spadajo proizvodi.

Člen 19

Pogoji za izjavo na računu

1. Izjavo na računu iz člena 14(1)(b) lahko da:

(a) pooblaščeni izvoznik v smislu člena 20 ali

(b) katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, sestavljeno iz enega ali več paketov, ki vsebujejo proizvode s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 evrov.

2. Izjavo na računu je možno dati, če se proizvodi, na katere se nanaša, lahko štejejo za proizvode s poreklom iz ČDO, držav AKP ali Skupnosti in izpolnjujejo druge zahteve te priloge.

3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov izvozne države ali ozemlja predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev te priloge.

4. Izjavo na računu, katere besedilo je v Dodatku 4, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami domače zakonodaje izvozne države ali ozemlja. Če je napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5. Izjave na računu morajo imeti izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 20 ne zahteva, da podpisuje take izjave, če se ta carinskim organom izvozne države pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je mogoče prepoznati, kakor da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu proizvodov, na katere se nanaša, ali naknadno, če je predložena v uvozni državi najpozneje v dveh letih po uvozu proizvodov, na katere se nanaša.

Člen 20

Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi izvozne države lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, ki pogosto pošilja proizvode po določbah o trgovinskem sodelovanju iz tega sklepa, da daje izjave na računu ne glede na vrednost proizvodov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom predložiti zadovoljiva dokazila o statusu porekla teh proizvodov in o izpolnjevanju drugih zahtev te priloge.

2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4. Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5. Carinski organi lahko pooblastilo kadarkoli umaknejo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne predloži dokazil, navedenih v odstavku 1, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v odstavku 2, ali drugače nepravilno uporablja pooblastilo.

Člen 21

Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu velja deset mesecev od dne izdaje v izvozni državi in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom države uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom uvozne države predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi uvozne države sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili proizvodi predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 22

Tranzitni postopek

Ko proizvodi vstopijo v ČDO ali državo AKP, ki ni država izvora, dodatno obdobje veljavnosti 4 mesecev začne teči na dan, ko carinski organi v državi tranzita v okence "Opombe" (okence 7) potrdila EUR.1 vnesejo:

- besedo "tranzit",

- ime države tranzita,

- uradni žig, katerega vzorčni odtis je dala na razpolago Komisija v skladu s členom 31,

- datum zaznamkov.

Člen 23

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom uvozne države v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu in lahko tudi zahtevajo, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da proizvodi izpolnjujejo zahtevane pogoje za izvajanje tega sklepa.

Člen 24

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi uvozne države, razstavljeni ali nesestavljeni proizvodi v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema, ki spadajo v oddelke XVI in XVII ali pod tarifni številki 7308 in 9406 harmoniziranega sistema, uvažajo po delih, se za te proizvode pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

Člen 25

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Proizvodi, ki jih posamezniki kot majhne pakete pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za proizvode s poreklom brez potrebe po predložitvi dokazila o poreklu, če se ti proizvodi ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam te priloge, ter ni dvoma o resničnosti te izjave. Če se proizvodi pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za proizvode za osebno uporabo prejemnikov, ali potnikov, ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine proizvodov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3. Poleg tega skupna vrednost teh proizvodov ne sme presegati 500 evrov pri majhnih paketih ali 1200 evrov pri proizvodih, ki so del osebne prtljage potnikov.

Člen 26

Informativni postopek za kumulacijske namene

1. Kadar se uporablja člen 2(2) ali člen 6(1), se dokaz o statusu porekla za materiale iz drugih ČDO, Skupnosti ali držav AKP v smislu te priloge zagotovi s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali z izjavo dobavitelja, katere vzorec je v Dodatku 5 A, ki jo je izvoznik dal v državi, iz katere so materiali.

2. Kadar se uporablja člen 2(2) ali člen 6(2), se dokaz o obdelavi ali predelavi, opravljeni v drugi ČDO, Skupnosti ali držav AKP, zagotovi s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali z izjavo dobavitelja, katere vzorec je v Dodatku 5 A, ki jo je izvoznik dal v državi, iz katere so materiali.

3. Dobavitelj predloži ločeno izjavo dobavitelja za vsako pošiljko materiala na trgovski fakturi, povezani s to odpremo, ali v prilogi k tej fakturi, ali na dobavnici, ali drugem trgovskem dokumentu, povezanem s to odpremo, ki opisuje zadevne materiale dovolj natančno, da jih je mogoče prepoznati.

4. Dobaviteljeva izjava se lahko sestavi na vnaprej natisnjenem obrazcu.

5. Dobaviteljeva izjava mora imeti izvirni lastnoročni podpis. Vendar, kadar se račun in dobaviteljeva izjava urejata z metodami elektronske obdelave podatkov, dobaviteljeve izjave ni treba lastnoročno podpisati, pod pogojem, da je pristojni uradnik v družbi dobaviteljici razpoznaven na način, ki je sprejemljiv za carinske organe v državi ali ozemlju, kjer se izjave dobaviteljev urejajo. Navedeni carinski organi lahko določijo pogoje za izvajanje tega odstavka.

6. Dobaviteljeve izjave se predložijo pristojnemu carinskemu uradu v izvozni ČDO, od katerega se zahteva izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1.

7. Izjave dobaviteljev in informativna potrdila, izdana pred začetkom veljavnosti tega sklepa v skladu s členom 23 Priloge II k Sklepu 91/482/EGS, še naprej ostanejo v veljavi.

8. Za namen prvega odstavka člena 6(4) morajo potrdila o prometu blaga EUR.1 v okencu "Opombe" (okence 7) imeti enega od naslednjih zaznamkov:

Člen 27

Spremljajoči dokumenti

Dokumenti iz člena 15(3) in člena 19(3), ki se uporabljajo kot dokaz, da se proizvodi, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali z izjavo na računu, lahko štejejo za proizvode s poreklom iz ČDO, Skupnosti ali držav AKP in izpolnjujejo druge zahteve te priloge, so med drugim lahko tudi naslednji:

(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj za pridobitev zadevnega blaga, kakršno je na primer vsebovano v njegovi računovodski evidenci ali notranjem knjigovodstvu;

(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenega materiala, izdani ali sestavljeni v ČDO, Skupnosti ali državi AKP, kadar se uporabljajo v skladu z domačo zakonodajo;

(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materiala v ČDO, Skupnosti ali državah AKP, izdani ali sestavljeni v ČDO, Skupnosti ali državah AKP, kadar se ti dokumenti uporabljajo v skladu z domačo zakonodajo;

(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenega materiala, izdana ali sestavljena v ČDO, Skupnosti ali državah AKP v skladu s to prilogo.

Člen 28

Shranjevanje dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz člena 15(3).

2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave in dokumente iz člena 19(3).

3. Carinski organi ČDO izvoza, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahtevke iz člena 15(2).

4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bile predloženi.

Člen 29

Razlike in oblikovne napake

1. Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za proizvode, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim proizvodom.

2. Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, kakršne so npr. tipkarske, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

Člen 30

Zneski, izraženi v evrih

1. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti katere koli države, so protivrednosti zneskov v valuti te države, izraženi v evrih na prvi delovni dan v oktobru 1996.

2. Zneske, izražene v evrih, in njihove protivrednosti v nacionalnih valutah nekaterih držav članic odbor za carinski zakonik (oddelek za poreklo) pregleda na zahtevo Komisije, države članice ali ČDO. Ta odbor pri tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti, in poleg tega preuči, ali je učinke teh omejitev zaželeno ohranjati v realnih vrednostih. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v evrih.

3. Kadar so proizvodi fakturirani v valuti druge države članice, uvozna država prizna znesek, ki ga sporoči zadevna država članica.

NASLOV V

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 31

Predložitev žigov in naslovov

ČDO pošljejo Komisiji vzorčne odtise žigov, ki se uporabljajo, skupaj z naslovi carinskih organov, pristojnih za izdajo potrdil o prometu blaga EUR.1 in poznejše preverjanje potrdil o prometu blaga EUR.1 in izjav na računih.

Potrdila o prometu blaga EUR.1 se sprejmejo za uporabo preferencialne obravnave od dne, ko Komisija prejme informacije.

Komisija te informacije pošlje carinskim organom držav članic.

Člen 32

Preverjanje dokazil o poreklu

1. Da bi zagotovili pravilno uporabo te priloge, si ČDO in Skupnost prek svojih pristojnih carinskih uprav pomagajo pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih in točnosti informacij, ki so v teh dokumentih navedene.

Organi, pri katerih so opravljene poizvedbe, predložijo ustrezne informacije v zvezi s pogoji, pod katerimi so bili proizvodi izdelani, pri čemer navedejo predvsem pogoje, s katerimi so bila upoštevana pravila o poreklu v raznih zadevnih ČDO, državah članicah ali državah AKP.

2. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o verodostojnosti teh dokumentov, statusu porekla teh proizvodov ali izpolnitvi drugih zahtev te priloge.

3. Zaradi izvajanja določb odstavka 2 morajo carinski organi uvozne države carinskim organom izvozne države vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov in, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se posreduje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

4. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikove računovodske evidence ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

5. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo teh proizvodov, morajo med čakanjem na izide preverjanja uvozniku ponuditi sprostitev blaga, upoštevajoč katere koli varnostne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni.

6. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih tega preverjanja obveščeni čim prej. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti verodostojni in ali se proizvodi, na katere se nanašajo, lahko štejejo za proizvode s poreklom iz ČDO, Skupnosti ali držav AKP ter izpolnjujejo druge zahteve te priloge.

7. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje dovolj informacij za določitev verodostojnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla proizvodov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

8. Če postopek preverjanja ali katera koli informacija kaže na kršitev določb te priloge, ČDO na svojo lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti opravi ustrezne poizvedbe ali s potrebno nujnostjo zagotovi, da se te poizvedbe opravijo zaradi preprečevanja takšnih kršitev. Komisija lahko sodeluje pri poizvedbah.

Člen 33

Preverjanje dobaviteljeve izjave

1. Preverjanje dobaviteljeve izjave se lahko opravi naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o verodostojnosti teh dokumentov ali točnosti oziroma popolnosti informacij v zvezi s poreklom zadevnih materialov.

2. Carinski organi, ki jim je dobaviteljeva izjava predložena, lahko zahtevajo od carinskih organov države, v kateri je izjava sestavljena, da izdajo informativno potrdilo, katerega vzorec je v Prilogi 6. Alternativno carinski organi, ki jim je dobaviteljeva izjava predložena, od izvoznika lahko zahtevajo, da predloži informativno potrdilo, ki so ga izdali carinski organi države, v kateri je izjava sestavljena.

Urad, ki je izdal informativno potrdilo, hrani njegovo kopijo vsaj tri leta.

3. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o rezultatih tega preverjanja obveščeni čim prej. Rezultati morajo biti taki, da zanesljivo pokažejo, ali je izjava v zvezi s statusom materiala točna.

4. Zaradi preverjanja dobavitelj najmanj tri leta hrani kopijo dokumenta, ki vsebuje izjavo, skupaj z vsemi potrebnimi dokazili o resničnem statusu materialov.

5. Carinski organi v državi, kjer je sestavljena dobaviteljeva izjava, imajo pravico zahtevati ali opraviti kakršno koli kontrolo, za katero menijo, da je primerna za preverjanje točnosti dobaviteljeve izjave.

6. Vsako potrdilo o prometu blaga EUR.1, ki je izdano ali sestavljeno na podlagi netočne dobaviteljeve izjave, se šteje za nično.

Člen 34

Reševanje sporov

Če pride do sporov v zvezi s postopki preverjanja iz členov 32 in 33, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, pristojnimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage te priloge, jih je treba predložiti odboru za carinski zakonik (oddelku za poreklo), ustanovljenemu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2913/92.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi uvozne države rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 35

Kazni

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki navaja netočne podatke, zaradi pridobitve preferencialne obravnave za proizvode.

Člen 36

Proste cone

1. ČDO in države članice ukrenejo vse potrebno za zagotovitev, da se proizvodi, s katerimi se trguje na podlagi dobaviteljeve izjave in za katere se med prevozom uporablja prosta cona na njihovem ozemlju, ne zamenjajo z drugim blagom in da se na njih ne opravijo drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega kvarjenja.

2. Kadar se proizvodi s poreklom kot izjema od določb odstavka 1 uvozijo v prosto cono na podlagi dokazila o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, zadevni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami te priloge.

Člen 37

Izjeme

1. Izjeme od te priloge se lahko sprejmejo, če jih upravičuje razvoj sedanjih ali ustvarjanje novih industrij.

Država članica ali, kadar je to primerno, zadevni upravni organi ČDO o svoji zahtevi za izjemo, skupaj z razlogi zanjo, v skladu z odstavkom 2 uradno obvestijo Skupnost.

Skupnost v skladu s tem členom pritrdilno odgovori na vse zahteve, ki so primerno utemeljene in ki ne morejo povzročiti hujše škode obstoječi industriji Skupnosti.

2. Zaradi olajšanja preučitev zahtev za izjeme država članica ali ČDO, ki zahtevo vlaga z obrazcem iz Priloge 7, v podporo svojim zahtevam predloži čim bolj popolne informacije, ki vsebujejo zlasti naslednje točke:

- opis dodelanega proizvoda,

- značilnosti in količino materialov s poreklom iz tretjih držav,

- značilnosti in količino materialov s poreklom iz držav AKP, Skupnosti ali ČDO ali so tam predelani,

- postopke izdelave,

- dodano vrednost,

- število zaposlenih v zadevnem podjetju,

- pričakovani obseg izvoza v Skupnost,

- drugi možni viri za dobavo surovin,

- razloge za zahtevano trajanje glede na prizadevanja za najdbo novih virov dobav,

- druge pripombe.

Ista pravila se uporabljajo za vsako zahtevo za podaljšanje.

3. Pri preučitvi zahtev se upošteva zlasti:

(a) stopnjo razvoja ali geografske razmere zadevne ČDO;

(b) primere, v katerih bi uporaba sedanjih pravil o poreklu bistveno vplivala na sposobnost obstoječe industrije v ČDO, da še naprej izvaža v Skupnost, ob posebnem sklicevanju na primere, pri katerih bi to vodilo do odprave njenih dejavnosti;

(c) posebne primere, pri katerih je mogoče jasno pokazati, da bi pravila o poreklu lahko opazno odvrnila financiranje industrije, in pri katerih bi izjema, ki bi podprla uresničevanje investicijskih programov, omogočila postopno izpolnjevanje teh pravil.

4. V vsakem primeru je treba preučiti, ali pravila v zvezi s kumulacijo ne zagotavljajo rešitve za ta problem.

5. Poleg tega pa, če zahteva za izjemo zadeva najmanj razvito državo ali ozemlje, se preučitev izvede z naklonjenostjo, predvsem glede:

(a) ekonomskega in socialnega vpliva sklepa, ki se sprejme, zlasti v zvezi z zaposlovanjem;

(b) potrebe, da se uporabi izjema za določeno obdobje, upoštevajoč zlasti razmere v zadevni ČDO in njene težave.

6. Pri preučitvi zahteve se za vsak primer posebej upošteva zlasti možnost prenosa statusa o poreklu na proizvode, ki v svoji sestavi vključujejo materiale s poreklom iz sosednjih držav v razvoju ali najmanj razvitih držav, pod pogojem, da se zagotovi zadovoljivo upravno sodelovanje.

7. Ne glede na odstavke 1 do 6 se izjema odobri, kadar je dodana vrednost proizvodov brez porekla, ki se uporabljajo v zadevni ČDO, vsaj 45 % vrednosti končanega proizvoda, pod pogojem, da ta izjema ni taka, da povzroči hujšo škodo gospodarskemu sektorju Skupnosti ali ene ali več držav članic.

8. (a) Svet in Komisija ukrepata tako, da zagotovita čim prejšnje sprejetje sklepa, v vsakem primeru najpozneje 75 delovnih dni za tem, ko predsednik odbora za carinski zakonik (oddelek za poreklo) prejme zahtevek. V tem okviru se smiselno uporablja Sklep Sveta 2000/399/ES [1].

(b) Če se sklep ne sprejme v roku iz pododstavka (a), se šteje, da je zahtevek sprejet.

9. (a) Na splošno je izjema veljavna pet let.

(b) Sklep o izjemi lahko določi podaljšanje veljavnosti izjeme brez dodatnega sklepa Komisije pod pogojem, da zadevna država članica ali ČDO tri mesece pred potekom obdobja veljavnosti predloži dokazilo, da še vedno ne more izpolnjevati pogojev iz te priloge, v zvezi s katerimi je bila izjema sprejeta.

Če se zoper podaljšanje veljavnosti vloži kakršenkoli ugovor, ga Komisija preuči takoj, ko je mogoče, in odloči, ali bo podaljšala to odstopanje. Komisija ravna v skladu z odstavkom 8. Sprejmejo se vsi potrebni ukrepi, da se prepreči prekinitev uporabe zadevne izjeme.

(c) Skupnost lahko v obdobjih iz pododstavkov (a) in (b) pregleda pogoje za uveljavljanje izjem, če se ugotovi, da so se spremenili bistveni dejavniki, ki vplivajo na odobritev izjem. Skupnost lahko po zaključku tega pregleda odloča o spremembi pogojev v svojem sklepu glede obsega izjem ali katerega koli prej določenega pogoja.

NASLOV VI

CEUTA IN MELILLA

Člen 38

Posebni pogoji

1. Izraz "Skupnost", ki se uporablja v tej prilogi, ne zajema Ceute in Melille. Izraz "proizvodi s poreklom iz Skupnosti" ne pokriva proizvodov s poreklom na Ceuti in Melilli.

2. Določbe te priloge se smiselno uporabljajo pri odločitvi, ali se za proizvode lahko šteje, da so po poreklu iz ČDO, kadar se uvažajo na Ceuto in Melillo.

3. Če se proizvodi, v celoti pridobljeni na Ceuti in Melilli ter v državah AKP ali Skupnosti, obdelajo in predelajo v ČDO, se šteje, kakor da so v celoti pridobljeni v ČDO.

4. Obdelava ali predelava, ki je bila opravljena na Ceuti in Melilli ali državah AKP ali Skupnosti, se šteje, kakor da je bila opravljena v ČDO, če se materiali naknadno obdelajo ali predelajo v ČDO.

5. Za izvajanje odstavkov 3 in 4 se nezadostni postopki s seznama v členu 5 ne obravnavajo kot obdelava ali predelava.

6. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 39

Revizija pravil o poreklu blaga

1. Svet preuči uporabo določb te priloge in njihovih učinkov, kadar to zahtevajo ustrezni upravni organi bodisi države ali ozemlja bodisi Skupnosti, zaradi sprejetja katerih koli potrebnih sprememb ali prilagoditev.

Svet med drugimi elementi upošteva vplive tehnološkega razvoja na pravila o poreklu blaga.

Sprejeti sklep se začne uporabljati takoj, ko je mogoče.

2. Vse tehnične spremembe te priloge se sprejmejo v skladu z urejevalnim postopkom iz člena 5 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999. Komisiji v ta namen pomaga odbor za carinski zakonik iz člena 247a Uredbe (EGS) št. 2913/92 [2]; rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece. Zgoraj navedeni postopek se ne uporablja za člen 6(4) in (5) te priloge.

Člen 40

Dodatki

Dodatki k tej prilogi so njen sestavni del.

Člen 41

Izvajanje Priloge

Skupnost in ČDO sprejemajo potrebne ukrepe za izvedbo te priloge.

Člen 42

Prehodno obdobje v zvezi s sestavljanjem obrazcev EUR.2

1. Do 31. decembra 2002 pristojni carinski organi Skupnosti sprejemajo obrazce EUR.2, ki so izdani v okviru tega sklepa, kot veljavno dokazilo o poreklu v smislu te priloge.

2. Zahteve za poznejše preverjanje obrazcev EUR.2 sprejmejo pristojni organi držav izvoznic za obdobje dveh let po sestavljanju zadevnega obrazca EUR.2. To preverjanje se opravi v skladu z naslovom V te priloge.

[1] Sklep Sveta z dne 16. junija 2000 o postopkih v zvezi z odstopanji od pravil o poreklu iz Protokola št. 1 k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES (UL L 151, 24.6.2000, str. 16).

[2] UL L 302, 19.10.1992, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2700/2000 (UL L 311, 12.12.2000, str. 17).

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

POGOJI ZA VSTOP PROIZVODOV V SKUPNOST, KI NIMAJO POREKLA IZ ČDO, SO PA V PROSTEM PROMETU V ČDO, IN NAČINI UPRAVNEGA SODELOVANJA

Člen 1

Neposredni transport

1. Ureditev, zagotovljeno v določbah člena 36 tega sklepa, se uporablja samo za proizvode, ki zadoščajo zahtevam te priloge in se prevažajo neposredno med ozemljema ČDO in Skupnosti brez vstopanja na drugo ozemlje.

Vendar se proizvodi, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja pri pretovarjanju ali začasnem skladiščenju na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, je treba pristojnim carinskim organom države uvoznice predložiti:

(a) en sam transportni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita, ali

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita in ki:

(i) vsebuje natančen opis proizvodov,

(ii) navaja datuma raztovarjanja in ponovnega natovarjanja proizvodov ter, če je to primerno, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev,

(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili proizvodi zadržani v državi tranzita, ali

Člen 2

Izvozno potrdilo EXP

1. Dokazilo o skladnosti z določbami člena 36 tega sklepa se zagotovi z izvoznim potrdilom EXP, katerega vzorec je v Prilogi.

2. Izvozno potrdilo EXP izdajo carinski organi izvozne države na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

3. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik izvozno potrdilo EXP, katerega vzorec je v Prilogi. Ti obrazci se izpolnijo v skladu z določbami te priloge. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Proizvodi morajo biti opisani v za to predvidenem okencu brez praznih vmesnih vrstic. Če okence ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

Carinski organi države ali ozemlja izvoza hranijo vloge za izdajo izvoznega potrdila EXP vsaj tri leta.

4. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo izvoznega potrdila, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov ČDO izvoza, v kateri se izda izvozno potrdilo, kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da so proizvodi, ki naj se izvozijo, take kakovosti, da izpolnjujejo pogoje za izdajo izvoznega potrdila EXP.

Izvozniki hranijo dokazila iz tega odstavka vsaj tri leta.

5. Izvozno potrdilo o EXP izdajo carinski organi izvozne ČDO, če se v zvezi z zadevnimi proizvodi lahko šteje, da so v prostem prometu, in če izpolnjujejo druge zahteve člena 36 tega sklepa.

6. Carinski organi, ki izdajajo potrdila, ukrenejo vse potrebno za preverjanje ustreznosti vloge. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikove računovodske evidence ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Ti organi tudi zagotovijo, da je obrazec iz odstavka 3 pravilno izpolnjen. Zlasti preverijo, ali je prostor za opis proizvodov izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z goljufivim namenom.

7. V okencu 11 potrdila se navede datum izdaje izvoznega potrdila EXP.

8. Izvozno potrdilo EXP izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

Člen 3

Izdaja dvojnika izvoznega potrdila EXP

1. Ob kraji, izgubi ali uničenju izvoznega potrdila EXP lahko izvoznik zaprosi carinske organe, ki so potrdilo izdali, za dvojnik, izdelan na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Tako izdani dvojnik mora imeti enega naslednjih zaznamkov:

"DUPLICADO", "DUPLIKAT", "ΑΝΤΙΓΡΑΦΟ", "DUPLICATE", "DUPLICATA", "DUPLICATO", "DUPLICAAT", "SEGUNDA VIA", "KAKSOISKAPPALE".

3. Zaznamek iz odstavka 2 mora biti vpisan v okence 7 ("Opombe") dvojnika izvoznega potrdila EXP.

4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega izvoznega potrdila EXP, začne veljati s tem datumom.

Člen 4

Veljavnost izvoznega potrdila EXP

1. Izvozno potrdilo EXP velja štiri mesece od datuma izdaje v ČDO in mora biti v tem roku predloženo carinskim organom uvozne države.

2. Izvozno potrdilo EXP, ki je carinskim organom države uvoznice predloženo po izteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejme zaradi uporabe veljavne ureditve, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi uvozne države sprejmejo izvozno potrdilo EXP, če so jim bili proizvodi predloženi pred tem končnim datumom.

Člen 5

Predložitev izvoznega potrdila EXP

Izvozno potrdilo EXP se predloži carinskim organom uvozne države v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Navedeni organi lahko zahtevajo prevod izvoznega potrdila EXP in lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da proizvodi izpolnjujejo zahtevane pogoje za izvajanje tega sklepa.

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

Člen 6

Medsebojno sodelovanje

1. ČDO pošljejo Komisiji vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo, in naslove carinskih organov, ki so pristojni za izdajo izvoznih potrdil EXP, če se razlikujejo od tistih iz člena 31 Priloge III. ČDO opravijo dodatno preverjanje izvoznih potrdil EXP.

Izvozna potrdila EXP se sprejmejo zaradi uporabe dogovorov od dne, ko Komisija prejme informacije.

Komisija te informacije pošlje carinskim organom držav članic.

2. Da bi zagotovili pravilno uporabo te priloge, si ČDO in Skupnost s svojimi pristojnimi carinskimi upravami pomagajo pri preverjanju verodostojnosti izvoznih potrdil EXP in točnosti informacij, ki so v teh dokumentih navedene.

Člen 7

Preverjanje izvoznega potrdila EXP

1. Izvozna potrdila EXP se naknadno preverjajo naključno ali kadarkoli carinski organi uvozne države upravičeno dvomijo o verodostojnosti teh dokumentov ali njihovi skladnosti z določbami člena 36 tega sklepa.

2. Zaradi izvajanja določb odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice vrniti carinskim organom izvozne ČDO izvozno potrdilo EXP, zadevne komercialne dokumente ali kopije teh dokumentov, pri čemer morajo, če je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na izvoznem potrdilu EXP napačni.

3. Preverjanje opravljajo carinski organi izvozne ČDO. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikove računovodske evidence ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo med čakanjem na izid preverjanja začasno prenehali uporabljati dogovore za zadevne proizvode, uvozniku ponudijo sprostitev proizvodov, upoštevajoč katere koli varnostne ukrepe, ki se jim zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih tega preverjanja obveščeni čim prej. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti verodostojni in ali se v zvezi z zadevnimi proizvodi lahko šteje, da izpolnjujejo druge zahteve člena 36 tega sklepa.

6. Če ob upravičenem dvomu ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje, ali če odgovor ne vsebuje dovolj informacij za določitev verodostojnosti zadevnega dokumenta, ali pa so proizvodi, ki naj se izvozijo taki, da ne izpolnjujejo pogojev za izdajo izvoznega dovoljenja EXP, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah zavrnejo uporabo dogovorov.

7. Če postopek preverjanja ali katera koli informacija pokaže, da so kršene določbe te priloge, ČDO na svojo lastno pobudo ali na zahtevo Skupnosti opravi ustrezne poizvedbe ali s potrebno nujnostjo zagotovi, da se poizvedbe opravijo zaradi preprečevanja teh kršitev. Komisija lahko sodeluje pri teh poizvedbah.

8. Če v zvezi s postopki preverjanja med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, pristojnimi za izvedbo tega preverjanja, pride do sporov, ki jih ni mogoče rešiti, ali če se pojavi vprašanje glede razlage te priloge, jih je treba predložiti odboru za carinski zakonik, ustanovljenemu z Uredbo Sveta (EGS) št. 2454/93.

9. V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

Člen 8

Kazni

Kaznuje se vsaka oseba, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki navaja netočne podatke, zaradi omogočanja sprejetja proizvodov na podlagi veljavnih dogovorov.

Člen 9

Proste cone

ČDO in države članice ukrenejo vse potrebno za zagotovitev, da se proizvodi, s katerimi se trguje na podlagi izvoznega potrdila EXP in za katere se med prevozom na njihovem ozemlju uporablja prosta cona, ne zamenjajo z drugim blagom ter da se na njih ne opravijo drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega kvarjenja.

Člen 10

Priloge

Dodatek k tej prilogi je njen sestavni del.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

EVROPSKA INFORMATIVNO-KORESPONDENČNA SREDIŠČA (EICC)

Naloge EICC

V zvezi s ČDO so naloge Evropskih informativno-korespondenčnih središč (EICC):

- podjetjem ČDO posredovati informacije o Skupnosti,

- zbirati in pošiljati evropskim informacijskim središčem (EIC) informacije iz ČDO, ki jih lahko uporabijo evropska mala in srednje velika podjetja,

- odgovoriti na splošna, pravna, upravna in statistična vprašanja podjetij iz ČDO o Evropski uniji,

- odgovoriti na splošna, pravna, upravna in statistična vprašanja podjetij iz Evropske unije o ČDO.

Za zagotovitev čim večje vzajemnosti pri izmenjavi informacij Komisija poskrbi, da imajo podjetja Skupnosti na voljo enake vrste informacij in enake svetovalne/podporne storitve v zvezi s ČDO, kakor so tiste, ki jih Skupnost daje podjetjem ČDO.

Pripomočki in storitve

Naslednji pripomočki in storitve se dajo na voljo ali jih zaradi pravilnega opravljanja svojega dela zagotovijo korespondenčni centri:

(a) dokumentacija: seznam dokumentov, izbranih za ustvarjanje osnovne knjižnične zbirke (ki jo je treba zagotoviti); pogoji in cena pridobitve;

(b) posebni računalniški program (ki ga je treba zagotoviti) za ustvarjanje in vodenje dokumentacije o posebnih zadevah, pa tudi preiskovanje starejše dokumentacije in obstoječih dokumentov ter podatkovnih zbirk;

(d) usposabljanje: tečaji samoučenja (ki jih je treba zagotoviti), časovna razporeditev učnih ur (posebne zadeve Skupnosti, delovanje EIC), plačljivo usposabljanje za uporabo podatkovnih zbirk in letna konferenca vseh EIC in EICC (potne in nastanitvene stroške za vse te dejavnosti krije EICC);

(e) dostop do oseb za stike z javnostjo v osrednji upravi, ki na zahtevo ponudijo informacije o zadevah v zvezi s Skupnostjo;

(f) dostop do podatkovne zbirke o kapitalski strukturi prek VANS: ta omrežna podatkovna zbirka EIC vsebuje predvsem vprašanja in odgovore o zadevah Skupnosti;

(g) elektronska pošta: EICC imajo dostop do sistema elektronske pošte, zlasti v lastnem omrežnem okolju EIC.

Postopki ustanovitve

1. Pristojni organi države ali ozemlja naslovijo na Komisijo zahtevo za ustanovitev korespondenčnega središča z izbrano gostiteljsko strukturo na načine, ki so določeni v členu 59 tega sklepa.

2. EICC in Skupnost skleneta sporazum, ki med drugim določi zadostne človeške, materialne in finančne vire.

Merila za izbiro gostiteljske strukture

Pri izbiri predlagane gostiteljske strukture EICC se uporabljajo naslednja merila:

- izkušenost predlagane strukture pri izvajanju svetovanja in pomoči; prilagojenost podjetniško naravnanim malim in srednje velikim podjetjem,

- reprezentativnost poslovnega sektorja v državi ali na ozemlju, ki vlaga zahtevo,

- poznavanje evropskih zadev,

- želja in sposobnost zagotoviti vzajemnost pri opravljanju storitev za podjetja ČDO in Skupnosti,

- možnosti za finančno neodvisnost,

- pripravljenost v središču zaposliti uslužbence, ki dobro obvladajo angleški ali francoski jezik in imajo izkušnje z računalniki,

- zagotovitev računalniške in komunikacijske opreme, ki je v skladu s specifikacijami,

- zavezanost k enakopravnem zagotavljanju storitev malim in srednje velikim podjetjem brez diskriminacije glede na status ali panogo in, če je to primerno, v povezavi z drugimi EIC ali z EICC v omrežju.

--------------------------------------------------

32001D0822