Uredba (ES) št. 1980/2000 Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 17. julija 2000

o spremenjenem sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe [3],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Cilji Uredbe Sveta (EGS) št. 880/92 z dne 23. marca 1992 o sistemu Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje [4] so bili vzpostaviti prostovoljni sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje, namenjen uveljavljanju proizvodov z zmanjšanim vplivom na okolje v njihovem celotnem življenjskem krogu in zagotavljanju potrošnikom točnih, nezavajajočih in znanstveno utemeljenih informacij o vplivu proizvodov na okolje.

(2) Člen 18 Uredbe (EGS) št. 880/92 predpisuje, da naj bi Komisija v petih letih po začetku veljavnosti Uredbe pregledala sistem glede na pridobljene izkušnje med njegovim delovanjem in predlagala ustrezne spremembe Uredbe.

(3) Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Uredbe, so pokazale, da je treba sistem spremeniti, z namenom da bi se povečala njegova učinkovitost, izboljšalo njegovo načrtovanje in racionaliziralo njegovo delovanje.

(4) Osnovni cilji prostovoljnega in selektivnega sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje so še vedno veljavni; tak sistem podeljevanja naj bi predvsem usmerjal potrošnika k proizvodom, ki lahko zmanjšajo vpliv na okolje, če se upošteva njihov celotni življenjski krog, ter zagotovil informacije o okoljskih značilnostih označenih proizvodov.

(5) Bistveno, da javnost sprejme sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje je, da okoljske nevladne organizacije in potrošniške organizacije igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju in določanju meril za znake Skupnosti za okolje ter so aktivno vključene v ta proces.

(6) Potrošnikom je treba razložiti, da znak za okolje predstavlja tiste proizvode, ki lahko v primerjavi z drugimi proizvodi iste skupine zmanjšajo nekatere negativne vplive na okolje, ne da bi to vplivalo na predpise glede proizvodov na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni.

(7) Področje uporabe sistema naj bi vključevalo proizvode in okoljske dejavnike, ki so pomembni tako z vidika notranjega trga kot z vidika okolja; za namen te uredbe naj bi proizvodi vključevali tudi storitve.

(8) Postopkovni in metodološki pristop k določanju meril za znak za okolje naj bi se posodobila glede na znanstveni in tehnični napredek ter izkušnje na tem področju, da se zagotovi skladnost z ustreznimi mednarodno priznanimi standardi, ki nastajajo na tem področju.

(9) Načela za določanje ravni selektivnosti znaka za okolje naj bi se razjasnila, da se olajša dosledno in učinkovito izvajanje sistema.

(10) Znak za okolje naj bi vključeval enostavne, točne, nezavajajoče in znanstveno utemeljene informacije o ključnih okoljskih vidikih, ki se upoštevajo pri podeljevanju znaka, zato da se potrošnikom omogoči poznavanje vseh okoliščin.

(11) V različnih fazah podeljevanja znaka za okolje si je treba prizadevati, da se zagotovita gospodarna raba virov in visoka raven varstva okolja.

(12) Na znaku mora biti več informacij o razlogih za podelitev, da se potrošnikom pomaga pri razumevanju pomena podelitve.

(13) Dolgoročno naj bi se sistem znaka za okolje pretežno samofinanciral. Finančni prispevki držav članic naj se ne bi povečevali.

(14) Sodelovanje pri določanju in pregledovanju meril znaka za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje je treba dodeliti ustreznemu organu, Odboru Evropske unije za znak za okolje (EUEB), da se doseže učinkovito in nevtralno izvajanje sistema; EUEB naj bi sestavljali pristojni organi, ki so jih države članice že imenovale na podlagi člena 9 Uredbe (EGS) št. 880/92, in posvetovalni forum, ki naj bi omogočil uravnoteženo sodelovanje vseh ustreznih zainteresiranih strani.

(15) Treba je zagotoviti, da bo sistem Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje združljiv in usklajen s prednostnimi nalogami okoljske politike Skupnosti ter drugimi sistemi Skupnosti za označevanje ali certificiranje kakovosti, kakor so tisti, uvedeni z Direktivo Sveta 92/75/EGS z dne 22. septembra 1992 o navajanju porabe energije in drugih virov gospodinjskih aparatov s pomočjo nalepk in standardiziranih podatkov o izdelku [5] ter Uredbo Sveta (EGS) št. 2092/91 z dne 24. junija 1991 o ekološki pridelavi kmetijskih proizvodov in označevanju tovrstno pridelanih kmetijskih proizvodov in živil [6].

(16) Obstoječi in novi sistemi za znak za okolje v državah članicah so še naprej dovoljeni, vendar je treba zagotoviti usklajevanje med sistemom Skupnosti za znak za okolje in drugimi sistemi za znak za okolje v Skupnosti, da se uveljavijo skupni cilji trajnostne porabe.

(17) Treba je zagotoviti preglednost izvajanja sistema in združljivost z ustreznimi mednarodnimi standardi, da se proizvajalcem in izvoznikom držav zunaj Skupnosti olajša dostop do sistema ter sodelovanje v njem.

(18) Ukrepe za izvajanje te uredbe je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil [7].

(19) Uredba (EGS) št. 880/92 naj bi se nadomestila s to uredbo, da se čim bolj učinkovito uvedejo spremembe, potrebne zaradi zgoraj navedenih razlogov, pri čemer ustrezne prehodne določbe zagotavljajo kontinuiteto in neoviran prehod med tema uredbama –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilji in načela

1. Cilj sistema Skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (v nadaljnjem besedilu sistem) je uveljavljati proizvode, ki lahko v primerjavi z drugimi proizvodi v isti skupini zmanjšajo negativne vplive na okolje ter tako pripomorejo h gospodarni rabi virov in visoki ravni varstva okolja. Ta cilj se uresničuje z zagotavljanjem usmerjanja potrošnikov ter dajanjem točnih, nezavajajočih in znanstveno utemeljenih informacij o takih proizvodih potrošnikom.

V tej uredbi vključuje izraz:

- "proizvod" kakršno koli blago ali storitve,

- "potrošnik" poklicne odkupovalce.

2. Vplivi na okolje se opredelijo na podlagi preučitve medsebojnega delovanja proizvodov in okolja, vključno z rabo energije in naravnih virov, v življenjskem krogu proizvoda.

3. Udeležba v sistemu ne posega v okoljske ali druge predpise zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za različne življenjske faze blaga in po potrebi za storitve.

4. Izvajanje sistema mora biti skladno z določbami Pogodb, vključno s previdnostnim načelom, z instrumenti, sprejetimi na njihovi podlagi, ter z okoljsko politiko Skupnosti, kot je opredeljena v Programu Skupnosti za politiko in ukrepanje v zvezi z okoljem in trajnostnim razvojem — Petem programu varstva okolja, določenem z Resolucijo z dne 1. februarja 1993 [8], ter usklajeno z drugimi ureditvami in sistemi označevanja ali certificiranja kakovosti, kakor sta zlasti Sistem Skupnosti za energetsko označevanje, določen z Direktivo 92/75/EGS, in Sistem ekološkega kmetovanja, določen z Uredbo (EGS) št. 2092/91.

Člen 2

Področje uporabe

1. Znak Skupnosti za okolje se lahko podeli v Skupnosti dostopnim proizvodom, ki izpolnjujejo bistvene okoljske zahteve iz člena 3 in merila za podelitev znaka za okolje iz člena 4. Merila za podelitev znaka za okolje se določijo po skupinah proizvodov.

Skupina proizvodov pomeni vse blago ali storitve, ki imajo podoben namen in so glede na uporabo s stališča potrošnika enakovredne.

2. Za vključitev v sistem mora skupina proizvodov izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) predstavlja znaten obseg prodaje in menjave na notranjem trgu;

(b) ima proizvod v eni ali več življenjskih fazah pomemben vpliv na okolje na svetovni, regionalni in/ali splošni ravni;

(c) predstavlja znatno možnost za izboljšanje stanja okolja preko potrošnikove izbire ter spodbudo za proizvajalce ali ponudnike storitev, da si prizadevajo za konkurenčno prednost s ponujanjem proizvodov, ki ustrezajo merilom za znak za okolje; in

(d) znaten del obsega prodaje je namenjen končni potrošnji ali porabi.

3. Skupina proizvodov se lahko razdeli v podskupine z ustrezno prilagoditvijo meril znaka za okolje, kadar je to potrebno zaradi značilnosti proizvodov in da se zagotovi optimalna možnost znaka za okolje, da vpliva na izboljšanje stanja okolja.

Merila za podelitev znaka za okolje, ki se nanašajo na različne podskupine ene skupine proizvodov in so zajeta v istem dokumentu o merilih, objavljenem skladno s členom 6(5), se začnejo uporabljati istočasno.

4. Znak za okolje se ne sme podeliti snovem ali pripravkom, ki so uvrščeni med zelo strupene, strupene, nevarne za okolje, rakotvorne, strupene za razmnoževanje ali mutagene snovi v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS [9] ali Direktivo 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta [10], niti proizvodom, proizvedenim s postopki, ki verjetno znatno škodujejo človeku in/ali okolju, ali proizvodom, ki bi pri običajni uporabi lahko škodovali potrošniku.

5. Ta uredba se ne uporablja za hrano, pijačo, farmacevtske izdelke in medicinske naprave, kot so opredeljene v Direktivi Sveta 93/42/EGS [11], ki so namenjene le poklicni rabi ali jih predpišejo ali nadzorujejo zdravstveni delavci.

Člen 3

Okoljske zahteve

1. Znak za okolje se lahko podeli proizvodu z značilnostmi, ki mu omogočajo, da znatno prispeva k izboljšanju glede ključnih okoljskih vidikov, povezanih s cilji in načeli iz člena 1. Ti okoljski vidiki se določijo glede na okvirno ocenjevalno matriko iz Priloge I in izpolnjujejo metodološke zahteve iz Priloge II.

2. Uporabljajo se naslednje določbe:

(a) pri ovrednotenju primerjalnih izboljšav se upošteva neto okoljska bilanca okoljskih koristi in bremen, skupaj z vidiki glede varstva in zdravja, povezanih s prilagoditvami v različnih življenjskih fazah obravnavanih proizvodov. Ovrednotenje upošteva tudi možne okoljske koristi, povezane z uporabo obravnavanih proizvodov;

(b) ključni okoljski vidiki se določijo z opredelitvijo vrst okoljskih vplivov, pri katerih obravnavani proizvod z vidika življenjskega kroga prispeva največ; med temi vidiki se določijo tisti, za katere obstaja znatna možnost izboljšanja;

(c) predproizvodna faza življenjskega kroga proizvodov vključuje pridobivanje ali proizvodnjo in predelavo surovin ter proizvodnjo energije. Te vidike je treba upoštevati, kolikor je to tehnično izvedljivo.

Člen 4

Merila za podelitev znaka za okolje ter zahteve za ocenjevanje in preverjanje

1. Posamezna merila za podelitev znaka za okolje se določijo po skupinah proizvodov. Ta merila bodo določala zahteve za vsak ključni okoljski vidik iz člena 3, ki jih mora proizvod izpolnjevati, da se lahko upošteva za podelitev znaka za okolje, skupaj z zahtevami, ki se nanašajo na primernost proizvoda glede izpolnjevanja potrošnikovih potreb.

2. Merila naj zagotovijo podlago za selektivnost v skladu z naslednjimi načeli:

(a) možnosti za uveljavitev proizvoda na trgu Skupnosti so v obdobju veljavnosti meril dovolj velike, da se preko potrošnikove izbire lahko izboljša stanje okolja;

(b) selektivnost meril upošteva tehnično in ekonomsko izvedljivost prilagoditev, potrebnih za izpolnitev meril v razumnem času;

(c) selektivnost meril se določi tako, da se doseže največja možnost za izboljšanje stanja okolja.

3. Zahteve za ugotavljanje skladnosti posameznih proizvodov z merili znaka za okolje in zahteve za preverjanje pogojev za uporabo znaka za okolje iz člena 9(1) se določijo za vsako skupino proizvodov skupaj z merili znaka za okolje.

4. Čas veljavnosti meril za znak za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje se določi za vsak sklop meril za posamezno skupino proizvodov.

Pregled meril znaka za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje, ki se nanje nanašajo, se izvede pravočasno, pred iztekom veljavnosti meril, določenih za vsako skupino proizvodov, in se zaključi s predlogom za podaljšanje, preklic ali spremembo.

Člen 5

Delovni načrt

V skladu s cilji in načeli iz člena 1 Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 izdela delovni načrt za znak Skupnosti za okolje v enem letu od začetka veljavnosti te uredbe po predhodnem posvetovanju z Odborom Evropske unije za znak za okolje (v nadaljnjem besedilu EUEB), predvidenem v členu 13. Delovni načrt vključuje strategijo za razvoj sistema, ki naj bi za naslednja tri leta opredelila:

- cilje za izboljšanje stanja okolja in uveljavitev na trgu, ki bi se morali doseči s sistemom,

- okviren seznam skupin proizvodov, ki bodo imele prednost pri ukrepanju Skupnosti,

- načrte za usklajevanje in sodelovanje med sistemom Skupnosti in drugimi sistemi za podeljevanje znakov za okolje v državah članicah.

Delovni načrt upošteva zlasti pripravljanje skupnih ukrepov za uveljavljanje proizvodov, katerim je bil podeljen znak za okolje, ter ustvarjanje mehanizma za izmenjavo informacij o obstoječih in prihodnjih skupinah proizvodov na nacionalni ravni in na ravni Evropske unije.

Delovni načrt predvidi tudi ukrepe za izvajanje strategije in vključuje načrtovano financiranje sistema.

Nadalje tudi okvirno opredeli storitve, za katere se sistem ne uporablja, upoštevajoč Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta, ki omogoča prostovoljno sodelovanje organizacij pri Programu Skupnosti za okoljsko upravljanje in presojo (EMAS).

Delovni načrt se redno pregleduje. Prvi pregled delovnega načrta vključuje poročilo o izvajanju načrtov za usklajevanje in sodelovanje med sistemom Skupnosti in nacionalnimi sistemi za okoljsko označevanje.

Člen 6

Postopki za določanje meril za podelitev znaka za okolje

1. Pogoji za podeljevanje znaka za okolje se določijo glede na skupino proizvodov.

Specifična ekološka merila za vsako skupino proizvodov in njihov čas veljavnosti se določijo v skladu s postopkom iz člena 17 po posvetovanju z EUEB.

2. Komisija začne s postopkom na svojo pobudo ali na zahtevo EUEB. Komisija pooblasti EUEB za pripravo in redno pregledovanje meril za podelitev znaka za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje, povezanih s temi merili, ki se uporabljajo za skupine proizvodov s področja uporabe te uredbe. V mandatu je predviden rok za zaključek naloge.

Komisija pri sestavljanju mandata upošteva

- delovni načrt iz člena 5,

- metodološke zahteve iz Priloge II.

3. EUEB na podlagi mandata pripravi osnutek meril za podelitev znaka za okolje za skupino proizvodov ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje, povezanih s temi merili, kot je določeno v členu 4 in Prilogi IV, tako da upošteva rezultate študij izvedljivosti in trga, preučitve življenjskega kroga ter analize izboljšanja iz Priloge II.

4. Komisija je obveščena o osnutku meril iz odstavka 3. Komisija odloči, ali:

- je bil mandat izpolnjen in se osnutek meril lahko predloži Regulativnemu odboru skladno s členom 17, ali

- mandat ni bil izpolnjen in EUEB nadaljuje s pripravo osnutka meril.

5. Komisija objavi merila za podelitev znaka za okolje in njihove dopolnitve v Uradnem listu Evropskih skupnosti (serija L).

Člen 7

Podeljevanje znaka za okolje

1. Vloge za podelitev znaka za okolje lahko predložijo proizvajalci, uvozniki, ponudniki storitev ter trgovci na debelo in drobno. Trgovci lahko predložijo vloge le za proizvode, ki jih dajo v promet pod svojimi blagovnimi znamkami.

2. Vloga se lahko nanaša na proizvod, ki je dan v promet pod eno ali več blagovnimi znamkami. Za spremembe značilnosti proizvodov, ki ne vplivajo na skladnost z merili, ni potrebna nova vloga. Vendar je potrebno pristojne organe obvestiti o znatnih spremembah.

3. Vloga se predloži pristojnemu organu skladno z naslednjim:

(a) kadar proizvod izvira iz ene same države članice, se vloga predloži pristojnemu organu te države članice;

(b) kadar proizvod v isti obliki izvira iz več držav članic, se vloga lahko predloži pristojnemu organu v eni od teh držav članic. V takih primerih se zadevni pristojni organ pri obravnavanju vloge posvetuje s pristojnimi organi v drugih državah članicah;

(c) kadar proizvod izvira zunaj Skupnosti, se vloga lahko predloži pristojnemu organu v kateri koli državi članici, v kateri bo ali je bil proizvod dan v promet.

4. Odločitev, da se podeli znak za okolje, sprejme pristojni organ, ki je prejel vlogo, potem ko:

(a) preveri, da proizvod izpolnjuje merila, objavljena na podlagi člena 6(5);

(b) preveri, da vloga izpolnjuje zahteve za ocenjevanje in preverjanje; in

(c) se posvetuje s pristojnimi organi, kadar je to potrebno na podlagi odstavka 3.

5. Kadar morajo skladno z merili za podelitev znaka za okolje proizvodni obrati izpolniti določene zahteve, se morajo te zahteve izpolniti v vseh obratih, v katerih se ta proizvod proizvaja.

6. Pristojni organi priznajo preizkuse in preverjanja, ki jih opravijo organi, akreditirani v skladu s standardi serije EN 45000 ali enakovrednimi mednarodnimi standardi. Pristojni organi sodelujejo, da zagotovijo učinkovito in dosledno izvajanje postopkov ocenjevanja in preverjanja.

Člen 8

Znak za okolje

Oblika znaka za okolje mora biti v skladu s Prilogo III. Specifikacije za okoljske informacije, ki veljajo za vsako skupino proizvodov, in za predstavitev teh informacij na znaku za okolje se vključijo v merila iz člena 6. Informacije morajo biti vedno jasne in razumljive.

Komisija se pred 24. septembrom 2005 posvetuje z nacionalnimi združenji potrošnikov, ki so zastopani v Odboru potrošnikov, ustanovljenem s Sklepom Komisije 95/260/ES [12], da oceni kako učinkovito znak za okolje in dodatne informacije izpolnjujejo potrebe potrošnikov po informacijah. Na podlagi te ocene Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 uvede vse ustrezne spremembe glede informacij, ki jih je treba vključiti v znak za okolje.

Člen 9

Pogoji uporabe

1. Pristojni organ z vlagateljem za znak za okolje sklene pogodbo, ki določa pogoje uporabe znaka. Ti vključujejo tudi določbe za preklic dovoljenja za uporabo znaka. Po vsaki spremembi meril za podelitev znaka za okolje, ki se uporabljajo za posamezni proizvod, se dovoljenje ponovno preuči, pogodba pa spremeni ali preneha, kakor je primerno. V pogodbi je navedeno, da sodelovanje pri sistemu ne posega v okoljske ali druge predpise zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje, ki se uporablja za različne življenjske faze blaga in, kadar je primerno, za storitve.

Da se to olajša, se v skladu s postopkom iz člena 17 sprejme tipska pogodba.

2. Znak za okolje se ne sme uporabljati in ne omenjati pri oglaševanju, dokler se znak ne podeli, in tudi potem samo v zvezi s točno določenim proizvodom, za katerega je bil podeljen.

Kakršno koli lažno ali zavajajoče oglaševanje ali uporaba kakršnega koli znaka ali loga, ki bi se lahko zamenjal z znakom Skupnosti za okolje, kot ga uvaja ta uredba, je prepovedana.

Člen 10

Spodbujanje znaka za okolje

Države članice in Komisija v sodelovanju s člani EUEB spodbujajo uporabo znaka Skupnosti za okolje z ukrepi obveščanja in kampanjami informiranja za potrošnike, proizvajalce, trgovce na drobno in debelo ter širšo javnost in tako podpirajo razvoj sistema.

Da bi Komisija in druge institucije Skupnosti ter drugi javni organi na nacionalni ravni spodbudili uporabo proizvodov z znakom za okolje, naj bi brez poseganja v zakonodajo Skupnosti dali zgled pri določanju svojih zahtev za proizvode.

Člen 11

Drugi sistemi znaka za okolje v državah članicah

Komisija in države članice primerno ukrepajo, da zagotovijo potrebno usklajevanje med tem sistemom Skupnosti in nacionalnimi sistemi v državah članicah, zlasti pri izbiri skupin proizvodov ter oblikovanju in pregledovanju meril na ravni Skupnosti in nacionalni ravni. V ta namen se skladno s postopkom iz člena 17 določijo ukrepi za sodelovanje in usklajevanje, ki med drugim vključujejo ukrepe, predvidene v delovnem načrtu, izdelanem v skladu s členom 5.

Kadar sta na proizvodu znak Skupnosti za okolje in nacionalni znak, sta oba loga na proizvodu drug ob drugem.

Obstoječi in novi sistemi znaka za okolje v državah članicah lahko še naprej obstajajo vzporedno s sistemom Skupnosti.

Člen 12

Stroški in pristojbine

Za vsako vlogo za podelitev znaka za okolje je treba plačati pristojbino, ki je povezana s stroški obravnavanja vloge.

Vlagatelj plača letno pristojbino za uporabo znaka za okolje.

Višina pristojbine za vlogo in letne pristojbine se določi skladno s Prilogo V ter postopkom iz člena 17.

Člen 13

Odbor Evropske unije za znak za okolje

Komisija ustanovi Odbor Evropske unije za znak za okolje (EUEB), ki ga sestavljajo pristojni organi, navedeni v členu 14 ter Posvetovalni forum iz člena 15. EUEB predvsem sodeluje pri določanju in pregledovanju meril za podelitev znaka za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje v skladu s členom 6.

Poslovnik za EUEB določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 in pri tem upošteva postopkovna načela iz Priloge IV.

Člen 14

Pristojni organi

1. Vsaka država članica zagotovi, da se določi(-jo) in usposobi(-jo) za delovanje organ ali organi (v nadaljnjem besedilu pristojni organ ali pristojni organi), pristojni za izvajanje nalog, predvidenih v tej uredbi. Kadar se imenuje več kot en pristojni organ, države članice določijo pooblastila posameznih organov in zahteve za usklajevanje, ki veljajo zanje.

2. Države članice zagotovijo, da:

(a) je sestava pristojnih organov taka, da zagotavlja njihovo neodvisnost in nevtralnost;

(b) poslovniki pristojnih organov na nacionalni ravni zagotavljajo dejavno vključevanje vseh zainteresiranih strani ter ustrezno raven preglednosti;

(c) pristojni organi pravilno uporabljajo določbe te uredbe.

Člen 15

Posvetovalni forum

Komisija zagotovi, da EUEB pri svojem delovanju za vsako skupino proizvodov upošteva uravnoteženo sodelovanje vseh zainteresiranih strani, ki jih ta blagovna skupina zadeva, kot so industrija, ponudniki storitev, vključno z MSP, obrtniki in njihovimi stanovskimi organizacijami, sindikati, trgovci na debelo in drobno, uvozniki, okoljevarstvenimi skupinami in potrošniškimi organizacijami. Te strani se sestanejo na posvetovalnem forumu. Poslovnik foruma določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 17.

Člen 16

Prilagajanje tehničnemu napredku

Priloge k tej uredbi se lahko prilagodijo tehničnemu napredku, pri čemer se upošteva tudi napredek pri ustreznih dejavnostih mednarodne standardizacije, skladno s postopkom iz člena 17.

Člen 17

Postopek odbora

1. Komisiji pomaga odbor.

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb njenega člena 8.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 18

Kršitve

V primerih neupoštevanja določb te uredbe države članice sprejmejo ustrezne pravne ali upravne ukrepe in o teh ukrepih obvestijo Komisijo.

Člen 19

Prehodne določbe

Uredba (EGS) št. 880/92 se s tem razveljavi. Vendar se še naprej uporablja za pogodbe, sklenjene na podlagi člena 12(1) Uredbe. Odločbe, ki temeljijo na Uredbi (EGS) št. 880/92, ostanejo v veljavi, dokler se ne spremenijo ali prenehajo veljati.

Člen 20

Revizija

Pred 24. septembrom 2005 Komisija pregleda sistem na podlagi pridobljenih izkušenj.

Komisija predlaga primerne spremembe te uredbe.

Člen 21

Končne določbe

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. julija 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

J. Glavany

[1] UL C 114, 12.4.1997, str. 9 inUL C 64, 6.3.1999, str. 14.

[2] UL C 296, 29.9.1997, str. 77.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. maja 1998 (OJ C 167, 1.6.1998, str. 118), potrjeno dne 6. maja 1999, Skupno stališče Sveta z dne 11. novembra 1999 (OJ C 25, 28.1.2000, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2000 (še ni objavljen v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 29. junija 2000.

[4] UL L 99, 11.4.1992, str. 1.

[5] UL L 297, 13.10.1992, str. 16.

[6] UL L 198, 22.7.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1804/1999 (UL L, 222, 24.8.1999, str. 1).

[7] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[8] UL C 138, 17.5.1993, str. 1.

[9] UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 1999/33/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 199, 30.7.1999, str. 57).

[10] UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

[11] UL L 169, 12.7.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 331, 7.12.1998, str. 1).

[12] UL L 162, 13.7.1995, str. 37.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA II

METODOLOŠKE ZAHTEVE ZA DOLOČANJE MERIL ZA PRIDOBITEV ZNAKA ZA OKOLJE

Uvod

Postopek ugotavljanja in izbiranja ključnih okoljskih vidikov ter določanja meril za pridobitev znaka za okolje bo vključeval naslednje korake:

- študija izvedljivosti in trga,

- preučitev življenjskega kroga,

- analiza izboljšav,

- predlog meril.

Študija izvedljivosti in trga

V študiji izvedljivosti in trga se bodo preučile različne vrste skupin proizvodov na trgu Skupnosti, proizvedene ali ponujene, uvožene in prodane količine ter struktura trga v državah članicah. Preučili se bosta tudi notranja in zunanja trgovina.

Poleg tega bodo ocenjeni zaznavanje s stališča potrošnika, funkcionalne razlike med vrstami proizvodov in potreba po opredelitvi podskupin.

Preučitev življenjskega kroga (PŽK)

Ključni okoljski vidiki, za katere bo treba oblikovati merila, bodo opredeljeni na podlagi preučitve življenjskega kroga ter skladno z mednarodno priznanimi metodami in standardi. Kadar bo primerno, bodo ustrezno upoštevana načela določena v standardih EN ISO 14040 in ISO 14024.

Analiza izboljšav

Pri preučitvi izboljšav bodo upoštevani zlasti naslednji vidiki:

- teoretični potencial za izboljšanje stanja okolja v povezavi z možnimi spremembami v strukturi trga. To bo temeljilo na oceni izboljšav pridobljenih iz preučitve življenjskega kroga,

- tehnično, industrijsko in ekonomsko izvedljivost ter spremembe trga,

- potrošnikov odnos, zaznavanje in prednostne izbire, ki bi lahko vplivale na učinkovitost znaka za okolje.

Predlog meril

Končni predlog ekoloških meril bo upošteval ustrezne okoljske vidike, povezane s skupino proizvodov.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

OPIS ZNAKA ZA OKOLJE

Oblika znaka za okolje

Znak za okolje se bo podelil proizvodom, ki izpolnjujejo merila za vse izbrane ključne okoljske vidike. Vključeval bo informacije za potrošnike skladno s členom 8 in po naslednji shemi.

Znak je iz dveh delov: polje 1 in polje 2, kakor sledi:

+++++ TIFF +++++

V polju 2 so informacije o razlogih za podelitev znaka za okolje. Te informacije se morajo nanašati na vsaj en in ne več kot tri vplive na okolje. Informacije bodo v obliki iztočnic.

Primer:

* | malo onesnažuje zrak |

* | energetsko učinkovit |

* | zmanjšana strupenost |

Polje 1 in polje 2 se bosta upodabljali skupaj, kadar je to iz praktičnih razlogov priporočljivo; kadar pa je pri majhnih proizvodih prostor pomemben dejavnik, se pri nekaterih uporabah polje 2 lahko opusti, pod pogojem da se za druge uporabe istega proizvoda uporablja popoln znak. Polje 1 se na primer na samem proizvodu lahko uporabi samostojno, če se popoln znak pojavi drugje na embalaži, prospektih ali drugem gradivu na prodajnem mestu.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

POSTOPKOVNA NAČELA ZA DOLOČANJE MERIL ZA PODELITEV ZNAKA ZA OKOLJE

Pri oblikovanju meril za podelitev znaka za okolje ter zahtev za ocenjevanje in preverjanje, ki se nanje nanašajo, se bodo uporabljala naslednja načela:

1. Vključitev zainteresiranih strani

(a) V okviru EUEB bo ustanovljena posebna ad hoc delovna skupina za pripravo meril za podelitev znaka za okolje za vsako skupino proizvodov, v kateri bodo udeležene zainteresirane strani iz člena 15 in pristojni organi iz člena 14.

(b) Zainteresirane strani bodo udeležene pri ugotavljanju in izbiranju ključnih okoljskih vidikov, zlasti v naslednjih fazah:

(i) pri študiji izvedljivosti in trga;

(ii) pri preučitvi življenjskega kroga;

(iii) pri analizi izboljšav;

(iv) pri predlogu meril.

Med celotnim postopkom se bodo izvedla se vsa primerna prizadevanja za dosego konsenza in visoke ravni varstva okolja.

Izdelan bo delovni dokument s povzetkom glavnih ugotovitev vsake faze, ki bo pred sestankom ad hoc delovne skupine pravočasno razdeljen vsem udeležencem.

2. Odprto posvetovanje in preglednost

(a) Izdano in objavljeno bo končno poročilo z glavnimi rezultati. Vmesni dokumenti z rezultati različnih faz dela bodo na voljo vsem zainteresiranim, pripombe nanje pa upoštevane.

(b) O vsebini poročila bo potekalo odprto posvetovanje. Pred predložitvijo meril odboru skladno s postopkom iz člena 17 je treba predvideti rok vsaj 60 dni za predložitev pripomb na osnutek meril. Vse prejete pripombe bodo obravnavane. Na zahtevo bodo predložene informacije o tem, kako so bile pripombe upoštevane.

(c) Poročilo bo vključevalo povzetek in priloge s podrobnimi izračuni stanja.

3. Zaupnost

Zagotovljeno bo varstvo zaupnih informacij, ki jih predložijo posamezniki, javne institucije, zasebna podjetja, interesne skupine, zainteresirane strani ali drugi viri.

--------------------------------------------------

PRILOGA V

PRISTOJBINE

1. Pristojbina za vlogo

Za vlogo za podelitev znaka za okolje bo treba plačati pristojbino, povezano s stroški obravnavanja vloge. Določena bo najnižja in najvišja pristojbina.

V primeru MSP [1] ter proizvajalcev proizvodov in ponudnikov storitev iz držav v razvoju se bo pristojbina za vlogo zmanjšala vsaj za 25 %.

2. Letne pristojbine

Vsak vlagatelj, ki mu je bil podeljen znak za okolje, bo plačal pristojnemu organu, ki je znak podelil, letno pristojbino za uporabo znaka.

Obdobje, za katerega se plača pristojbina, se bo začelo z datumom podelitve znaka za okolje vlagatelju.

Letna pristojbina bo izračunana glede na letni obseg prodaje proizvoda s podeljenim znakom za okolje v Skupnosti. Določena bo najnižja in najvišja pristojbina.

V primeru MSP [2] ter proizvajalcev proizvodov in ponudnikov storitev iz držav v razvoju se bo pristojbina za vlogo zmanjšala vsaj za 25 %.

Vlagateljem, ki so že dobili certifikat po EMAS ali ISO 14001, se letna pristojbina lahko še dodatno zmanjša.

Nadaljnje zmanjšanje pristojbine se lahko, kadar je to primerno, prizna skladno z določbami člena 17.

3. Stroški za preskušanje in preverjanje

Niti pristojbina za vlogo niti letna pristojbina ne bosta vključevali stroškov preskušanja in preverjanja, ki bi lahko bili potrebni pri proizvodih, na katere se nanašajo vloge. Stroške takega preskušanja in preverjanja bodo nosili vlagatelji sami.

Pri oblikovanju zahtev za ocenjevanje in preverjanje je treba upoštevati cilj, da se stroški čim bolj omejijo. To je še posebno pomembno zato, da se olajša sodelovanje MSP v sistemu Skupnosti za znak za okolje in s tem prispeva k razširjanju uporabe sistema.

[1] MSP, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 96/280/ES (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

[2] MSP, kakor so opredeljena v Priporočilu Komisije 96/280/ES (UL L 107, 30.4.1996, str. 4).

--------------------------------------------------