Uredba Sveta (ES) št. 1100/2000

z dne 22. maja 2000

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev za uvoz silicijevega karbida s poreklom iz Ljudske republike Kitajske, Ruske federacije in Ukrajine in o podaljšanju zaveze, sprejete s Sklepom Komisije 94/202/ES

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1] in zlasti členov 9 in 11(2) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je dala po posvetovanju s svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

A. PREJŠNJA PREISKAVA

(1) Po pregledu zaradi izteka ukrepov je Svet z Uredbo (ES) št. 821/94 [2] uvedel dokončne protidampinške dajatve na uvoz silicijevega karbida, ki spadajo pod oznako KN 28492000 in so po poreklu iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu "Kitajska"), Ruske federacije (v nadaljnjem besedilu "Rusija") in Ukrajine. Hkrati je Komisija sprejela zavezo, ki jo je ponudila ruska vlada skupaj s podjetjem V/O Stankoimport, Moskva, Rusija.

B. SEDANJA PREISKAVA

(2) Po objavi obvestila o bližnjem prenehanju veljavnosti protidampinških ukrepov oktobra 1998 [3] je Komisija prejela zahtevo za revizijo, ki jo je vložil Evropski svet za kemično industrijo (European Chemical Industry Council – CEFIC) v imenu proizvajalcev Skupnosti, ki predstavljajo večji del proizvodnje silicijevega karbida v Skupnosti (v nadaljnjem besedilu "proizvajalci Skupnosti – vlagatelji"). Revizija je temeljila na utemeljitvi, da bi se damping in škoda, povzročena industriji Skupnosti, v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno nadaljevala ali ponovila.

(3) Komisija je po posvetovanju s svetovalnim odborom ocenila, da obstajajo zadostni dokazi za uvedbo revizije, in objavila obvestilo o uvedbi preiskave [4] v skladu s členom 11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu "osnovna uredba").

(4) Preiskava v zvezi z verjetnostjo nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga je zajela obdobje od 1. januarja 1998 do 31. decembra 1998 (v nadaljnjem besedilu "obdobje preiskave" ali "OP"). Preučevanje gibanj, pomembnih za oceno verjetnosti nadaljevanja in/ali ponovitve škode je zajelo obdobje od 1. januarja 1995 do 31. decembra 1998 (v nadaljnjem besedilu "obdobje preiskave škode" ali "OPŠ").

(5) Komisija je o uvedbi revizije uradno obvestila proizvajalce Skupnosti - vlagatelje, izvoznike in proizvajalce izvoznike iz Kitajske, Rusije in Ukrajine, uvoznike, za katere je bilo znano, da jih to zadeva, ter predstavnike zadevnih držav izvoznic. Komisija je poslala vprašalnike vsem tem strankam in vsem tistim, ki so se sami javili v rokih, določenih v obvestilu o uvedbi, ter sodelujočemu proizvajalcu izvozniku iz primerljive države Brazilije. Komisija je poleg tega strankam, ki jih je to neposredno zadevalo, dala možnost, da pisno predstavijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(6) Na vprašalnik so odgovorili vsi proizvajalci Skupnosti - vlagatelji ter štirje uvozniki, dva trgovca, povezana s povezanim uvoznikom, in šest uporabnikov. Poleg tega so svoja stališča pisno predstavili trije drugi uvozniki.

(7) V zadevnih državah izvoznicah so v preiskavi sodelovala naslednje družbe:

(a) proizvajalca izvoznika:

- Zaporozhsky Abrasivny Combinat, Zaporozhye, Ukrajina,

- Volzhsky Abrasive, Volzhsky, Regija Volgograd, Rusija;

(b) izvoznik:

- Stankoimport, Moskva, Rusija;

(c) povezan uvoznik:

- Mineral Abrasive Rohstoff, Kuppenheim, Nemčija;

(d) proizvajalec iz primerljive države:

- Casil S/A Carbureto de Silício, Săo Paulo, Brazilija.

(8) V preiskavi ni sodeloval noben proizvajalec izvoznik iz Kitajske.

(9) Komisija si je priskrbela in preverila vse informacije, ki so bile po njenem mnenju potrebne za ugotavljanje nadaljevanja ali ponovitve dampinga in škode ter za preučitev interesa Skupnosti. Kontrolne obiske je opravila v prostorih naslednjih družb:

(a) proizvajalca Skupnosti - vlagatelja:

- Elektroschmelzwerk Kempten GmbH, München, Nemčija,

- Navarro SA, Madrid, Španija;

(b) neodvisna uvoznika iz Skupnosti:

- Intermat SA, Hody, Belgija,

- Imexco Ullrich GmbH, Saarbrücken, Nemčija;

(c) trgovca, povezana s povezanim uvoznikom:

- Mineralien-Werke GmbH Kuppenheim, Kuppenheim, Nemčija,

- Mineralien-Werke Duisburg GmbH, Duisburg, Nemčija;

(d) uporabniki iz Skupnosti:

- Carborundum Schleifmittelwerke GmbH, Düsseldorf, Nemčija,

- Sebald & Co. GmbH, Marktredwitz, Nemčija,

- Werner Kessl Giessereibedarf, Trabitz, Nemčija.

C. ZADEVNI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

(10) Zadevni izdelek v tem postopku so silicijevi karbidi, ki spadajo pod oznako KN 28492000 (v nadaljnjem besedilu "silicijevi karbidi" ali "zadevni izdelek").

(11) Pri proizvodnji silicijevega karbida avtomatično nastajajo različne kakovosti silicijevega karbida, ki jih je mogoče deliti v dve glavni kakovosti, in sicer kristalinično kakovost in metalurško kakovost. Kristalinična kakovost, ki se nadalje deli v črne in zelene tipe, se praviloma uporablja za izdelavo brusilnega orodja, brusilnih plošč, ognjevarnih izdelkov visoke kakovosti, keramike, plastičnih materialov itd., medtem ko se metalurška kakovost običajno uporablja v livarnah in visokih pečeh kot nosilec silicija. Kot v prejšnjih preiskavah je za namene te preiskave obe kakovosti treba šteti za en sam izdelek.

(12) V zvezi s tem je Komisija preučila tudi, ali naj se šteje, da nitrirani bloki iz silicijevega karbida spadajo v zgornjo opredelitev izdelka. Ugotovljeno je bilo, da so ti nitrirani bloki iz silicijevega karbida sicer izdelani iz silicijevega karbida, da pa gredo ti silicijevi karbidi skozi poseben dodatni proizvodni postopek, po katerem ti bloki dobijo drugačne fizikalne in kemične lastnosti, kot jih imajo silicijevi karbidi. Na podlagi tega je bil sprejet sklep, da ti bloki ne spadajo v zgornjo opredelitev izdelka. Ta sklep je podprt z dejstvom, da se nitrirani bloki iz silicijevega karbida uvažajo pod ločeno tarifno številko, in sicer oznako KN 69029000.

(13) Kot so pokazale prejšnje preiskave, je izdelek, ki ga proizvajajo in prodajajo proizvajalci Skupnosti - vlagatelji na trgu Skupnosti, v vseh pogledih enak karbidom silicija, uvoženim iz treh zadevnih držav, in tudi izdelku, ki se prodaja na notranjem trgu tretje države s tržnim gospodarstvom, to je Brazilije. Vse te izdelke je zato treba šteti kot enak proizvod v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

D. VERJETNOST NADALJEVANJA IN/ALI PONOVITVE DAMPINGA

(a) Uvodne pripombe

(14) V skladu s členom 11(2) osnovne uredbe je namen revizije te vrste ugotoviti, ali bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov škodljivi damping nadaljeval oziroma ponovil.

(15) Pri preučevanju verjetnosti nadaljevanja dampinga v primeru odprave ukrepov je treba preveriti, ali damping obstaja sedaj in ali bi se tak damping lahko nadaljeval. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so vse tri države izvoznice v OP še naprej izvažale v Skupnost. Količina uvoza iz Rusije, ki je bila le nekoliko manjša kot v prejšnji preiskavi, se je štela kot zadostna za zanesljivo in reprezentativno podobo položaja v OP in za napoved, ali lahko te ugotovitve veljajo tudi za prihodnost ("preizkus verjetnosti nadaljevanja"). Za Kitajsko in Ukrajino, katerih obseg uvoza je bil razmeroma majhen, se je za OP poleg tega preučilo, kakšna je verjetnost ponovitve dampinga v primeru odprave ukrepov ("preizkus verjetnosti ponovitve").

(b) Analogna država

(16) Ker se vse tri zadevne države štejejo za države brez tržnega gospodarstva, je bilo normalno vrednost treba določiti v skladu s členom 2(7)(a) osnovne uredbe, to je na podlagi podatkov, pridobljenih v tretji državi s tržnim gospodarstvom, v kateri se je izdelek proizvajal in prodajal.

(17) Komisija je po preučitvi svetovnega trga s silicijevi karbidi sprejela sklep, da je izbira Brazilije kot analogne države ustrezna iz naslednjih razlogov:

- Brazilija je zaradi velikosti svojega notranjega trga reprezentativna država za določitev normalne vrednosti za zadevne države,

- domače cene v Braziliji se zaradi velikosti povpraševanja na trgu in obstoja konkurenčnih proizvajalcev oblikujejo na podlagi normalnih tržnih sil,

- glede palete različnih kakovosti silicijevega karbida in njihovih osnovnih fizikalnih ter kemičnih lastnosti se izdelek, izdelan v Braziliji, lahko šteje kot enak izdelku, ki se izvaža iz zadevnih držav.

(18) Iz teh razlogov je bil sprejet sklep, da je izbira Brazilije kot analogne države za določitev normalne vrednosti za uvoz silicijevega karbida s poreklom iz Kitajske, Rusije in Ukrajine razumna in ustrezna.

(c) Normalna vrednost

(19) Normalna vrednost se je izračunala na podlagi podatkov sodelujoče brazilske družbe.

(20) Najprej se je preučilo, ali je bila domača prodaja sodelujoče brazilske družbe reprezentativna v primerjavi z uvozom iz treh zadevnih držav v Skupnost. Ugotovljeno je bilo, da je temu tako za obe kakovosti silicijevega karbida (kristalinično in metalurško), izvoženi iz držav, ki so predmet preiskave, v Skupnost.

(21) Potem se je preučilo, ali se lahko šteje, da je bila zadevna prodaja opravljena v rednem trgovanju, pri čemer so se za obe kakovosti silicijevega karbida domače cene primerjale s proizvodnimi stroški.

(22) Kristalinični silicijevi karbidi so se prodajali v rednem trgovanju, zato se je normalna vrednost ugotovila na podlagi dejanske cene na brazilskem trgu.

(23) Ker je bila neto prodajna cena metalurških silicijevega karbida na brazilskem notranjem trgu nižja od proizvodnih stroškov, teh dejanskih cen ni bilo mogoče uporabiti za določitev normalne vrednosti. je bilo Zato je bilo treba v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe normalno vrednost za zadevno kakovost sestaviti. Izračun se je opravil na podlagi stroškov izdelave brazilskega proizvajalca izvoznika, katerim se je prištel primeren znesek za prodajne, splošne in administrativne stroške (v nadaljnjem besedilu "PSA stroški") ter za dobiček. Pri tem je Komisija uporabila dejansko nastale PSA stroške in domačo profitno maržo, ki je bila dosežena pri domači prodaji kristaliničnih silicijevega karbida v rednem trgovanju.

(d) Izvozna cena

(24) V vseh primerih, v katerih so se silicijevi karbidi izvozili neodvisnim strankam iz Skupnosti, se je izvozna cena ugotovila v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe, namreč na podlagi dejanskih plačanih ali plačljivih izvoznih cen.

(25) Pri določitvi izvozne cene Komisija ni upoštevala prodaje ruskega proizvajalca izvoznika povezanemu uvozniku iz Skupnosti, saj sodelovanje pri preiskavi dampinga ni bilo zadostno. Izvozna cena je bila zato v skladu s členom 18(1) določena na podlagi preostale prodaje.

(26) Ker v preiskavi ni sodeloval noben kitajski proizvajalec, je bilo izvozno ceno treba določiti v skladu s členom 18(1) osnovne uredbe. Po ugotovitvah Komisije so bili podatki Eurostata najboljše razpoložljive informacije in izvozne cene so se ugotovile na tej podlagi.

(e) Primerjava

(27) Da bi se zagotovila poštena primerjava med normalno vrednostjo in izvozno ceno, so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe izvedli ustrezni popravki za razlike, ki so vplivale na primerljivost cen. Na podlagi tega je bila normalna vrednost popravljena za stroške pakiranja, izvozna cena pa za stroške prevoza, popustov, pakiranja in provizije.

(f) Stopnja dampinga

(28) Stopnji dampinga za Rusijo in Ukrajino sta se določili na podlagi primerjave tehtane povprečne normalne vrednosti s tehtano povprečno ceno izvoza v Skupnost.

(29) Primerjava je odkrila obstoj precejšnjih stopenj dampinga za uvoz s poreklom iz teh dveh držav. Ti stopnji sta bili celo višji kot stopnji, ugotovljeni v prejšnji preiskavi.

(30) Za Kitajsko je primerjava povprečne brazilske normalne vrednosti silicijevega karbida na tono s povprečno izvozno ceno na tono, ki je bila za silicijeve karbide s poreklom iz Kitajske vzeta iz podatkov Eurostata, odkrila precejšnjo stopnjo dampinga.

(g) Verjetnost nadaljevanja in/ali ponovitve dampinga

(31) Kot je opisano zgoraj, je bil pri uvozu iz zadevnih držav v Skupnost še vedno prisoten znaten damping, zaradi česar je nadaljevanje dampinga še zlasti v primeru Rusije verjetno. Obseg uvoza iz Ukrajine in Kitajske pa je bil v obdobju preiskave razmeroma majhen (manj kot 1 % porabe Skupnosti). Zato se je nadalje preučila tudi verjetnost ponovitve dampinga zaradi povečanega uvoza.

(i) Kitajska

(32) Ker kitajski proizvajalci izvozniki niso sodelovali, se je Komisija pri svoji analizi oprla na informacije iz zahteve za revizijo ter na informacije iz strokovnih revij in tržnih raziskav, ki so jih zainteresirane stranke predložile med preiskavo.

(33) Po zgoraj navedenih virih razpolaga Kitajska z velikimi proizvodnimi zmogljivostmi za silicijeve karbide, ki so v OP predstavljale okrog 40 % svetovnih proizvodnih zmogljivosti. Isti viri ocenjujejo, da Kitajska trenutno izkorišča okrog 70 % svojih proizvodnih zmogljivosti.

(34) V teh okoliščinah bi lahko kitajski proizvajalci proizvedli dodatne količine, ki bi pomenile okrog 70 % porabe Skupnosti v OP.

(35) Danes kitajski izvoz silicijevega karbida že močno prevladuje na trgih Združenih držav Amerike ter Japonske in ni verjetno, da bi domača poraba v teh dveh državah v prihodnjih letih bistveno narasla. Ta trga zato ne moreta absorbirati dodatnih količin.

(36) V zvezi s kitajskim izvozom v tretje države je Komisija analizirala položaj na ameriškem trgu, ki je količinsko najpomembnejši izvozni trg za kitajski izvoz silicijevega karbida.

(37) Preiskava je glede izvoznih cen pokazala, da Kitajska v Združene države Amerike izvaža predvsem metalurške silicijeve karbide, to pomeni silicijeve karbide nižje kakovosti. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je bila cena kitajskega izdelka na trgu Združenih držav Amerike bistveno nižja od normalne vrednosti, ugotovljene za Brazilijo, in tudi nižja od cene metalurškega silicijevega karbida, ki jih proizvajalci Skupnosti prodajajo na trgu Skupnosti. Nižja je bila tudi od cen CIF, ki so se takrat ponujale za kitajski uvoz v Skupnost. Zato bi bil kitajski uvoz v Združene države Amerike še bolj dampinški kot kitajski uvoz v Skupnost. V zvezi s tem je treba nenazadnje opozoriti, da tudi velik del porabe Skupnosti sestoji iz metalurške kakovosti.

(38) Ugotovljeni ključni dejavniki so tako velike neizkoriščene proizvodne zmogljivosti, precejšen obseg kitajskega izvoza v Združene države Amerike in nizke izvozne cene v Združene države Amerike (ki so celo nižje od cen kitajskega izvoza v Skupnost). Na podlagi tega je zelo verjetno, da bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov ponovil izvoz v velikih količinah (z uporabo mirujočih proizvodnih zmogljivosti in/ali s preusmeritvijo izvoza, ki je trenutno namenjen v Združene države Amerike). Na podlagi cen, ki se trenutno zaračunavajo za kitajski izvoz v Združene države Amerike, se lahko sklepa o ravni cen prihodnjega izvoza v Skupnost. Zato je ponovitev precejšnjega dampinga v velikih količinah verjetna.

(ii) Ukrajina

(39) Znani proizvajalec izvoznik iz Ukrajine je sodeloval v preiskavi in predložil informacije, ki jih je Komisija uporabila v svoji preiskavi. Komisija se je pri svoji analizi oprla tudi na informacije iz zahteve za revizijo ter na informacije iz strokovnih revij in tržnih raziskav.

(40) Preiskava je pokazala, da je bila izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti proizvajalca izvoznika v OP manj kot 60 %. Merjeno v količini in upoštevaje skupno porabo Skupnosti bi bil sposoben proizvesti dodatne količine v obsegu okrog 6 % porabe Skupnosti v OP.

(41) Preiskava je pokazala tudi, da je Češka republika največji izvozni trg Ukrajine. Izvoz v Češko republiko v OP je količinsko znašal med 2 % in 5 % porabe Skupnosti. Ker je sodelujoči ukrajinski proizvajalec neposredno prodal samo del tega izvoza, se je za določitev povprečnih ukrajinskih izvoznih cen uporabila uradna trgovinska statistika teh držav. Ugotovljeno je bilo, da so bile te cene bistveno nižje od cen silicijevega karbida, ki jih je industrija Skupnosti proizvedla in prodajala na trgu Skupnosti, in tudi nižje od ukrajinskih izvoznih cen, ki so se zaračunavale v Skupnosti.

(42) Ukrajinski izvoz v Češko republiko jasno priča o tem, kako bi se v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov gibal izvoz v Skupnost, tako količinsko kot vrednostno.

(43) Ker je trg Skupnosti zaradi svojih cen v primerjavi z drugimi trgi zelo privlačen, se ugotavlja, da se bo sedanji obseg uvoza iz Ukrajine v Skupnost v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov verjetno bistveno povečal. Nič ne kaže na to, da bi bile izvozne cene v prihodnje višje od sedanjih dampinških ukrajinskih izvoznih cen v Skupnost. Iz tega je treba sklepati, da je v primeru Ukrajine ponovitev dampinga v znatnem obsegu verjetna.

(h) Sklep

(44) Na podlagi zgoraj navedenega je bilo ugotovljeno, da se bo v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov damping v primeru Rusije verjetno nadaljeval ter v primeru Ukrajine in Kitajske verjetno ponovil.

E. OPREDELITEV INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(45) Preiskava je potrdila, da sta v OP dva proizvajalca vlagatelja predstavljala celotno proizvodnjo silicijevega karbida v Skupnosti. Zato tvorita industrijo Skupnosti v smislu člena 4(1) in člena 5(4) osnovne uredbe.

(46) Treba je opomniti, da sta dva od štirih proizvajalcev Skupnosti, ki so tvorili industrijo Skupnosti v prejšnjih preiskavah, prenehala proizvajati silicijeve karbide nekaj mesecev pred uvedbo trenutno veljavnih ukrepov. Ta dva proizvajalca sta bila Pechiney Electrometallurgie iz Francije in Samatec iz Italije.

F. POLOŽAJ NA TRGU SKUPNOSTI

1. PORABA V SKUPNOSTI

(47) Resnična poraba silicijevega karbida v Skupnosti se je ugotovila na podlagi obsega prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti ter na podlagi uvoza silicijevega karbida iz zadevnih držav in vseh drugih tretjih držav v Skupnost.

(48) Na podlagi tega se je poraba v OPŠ povečala za 8 %. V zvezi s tem je treba opozoriti, da na trgu s silicijevi karbidi v preiskovanem obdobju v splošnem ni bilo večjih sprememb. Samo leta 1998 (OP) je bilo zabeleženo povečanje porabe, ki pa se lahko pojasni z večjo dejavnostjo jeklarske industrije in ga je zato treba šteti za izjemen pojav. Izjemnost gibanja porabe v letu 1998 potrjujejo podatki za prvih šest mesecev leta 1999, po katerih je bila poraba približno enaka ravni, doseženi v letih 1996 in 1997.

2. UVOZ IZ ZADEVNIH DRŽAV

(a) Obseg uvoza in tržni delež zadevnega uvoza

(49) Obseg uvoza silicijevega karbida s poreklom iz zadevnih držav je bistveno upadel s 37886 ton v letu 1995 na 15492 ton v OP, kar pomeni zmanjšanje za okrog 59 % v OPŠ. To zmanjšanje je bilo še posebej izrazito v primeru Kitajske in Ukrajine. V primerjavi s tem razmeroma majhno zmanjšanje obsega uvoza iz Rusije (- 7 %) je mogoče razložiti s sprejetjem zaveze ruskega proizvajalca izvoznika Stankoimport, zaradi katere se je ruski uvoz omejil na neškodljivo raven, za celoten preostali uvoz s poreklom iz Rusije pa so veljale protidampinške dajatve.

(50) Celotni tržni delež uvoza iz zadevnih držav v Skupnost se je od leta 1995 do OP zmanjšal za 39 %. Tržni delež Kitajske in Ukrajine je padel pod 1 %, medtem ko je tržni delež uvoza iz Rusije ostal razmeroma stabilen pri 5 % do 10 %.

(b) Razvoj cen zadevnega uvoza in obnašanje cen

(i) Razvoj cen zadevnega uvoza

(51) Razvoj cen v OPŠ se je ugotovil na podlagi podatkov Eurostata. Vendar pa je to analizo oviralo dejstvo, da zadevna oznaka KN ne razlikuje med različnima kakovostma silicijevega karbida. Na podlagi informacij, zbranih med preiskavo, je bilo ugotovljeno, da je uvoz s poreklom iz Kitajske sestavljen večinoma iz metalurške (to je nižje) kakovosti, medtem ko se iz drugih dveh zadevnih držav uvaža tako metalurška kot kristalinična kakovost.

(52) Na podlagi tega so podatki Eurostata pokazali, da so se ruske cene od leta 1995 do OP zvišale za 11 %, medtem ko so se povprečne izvozne cene iz Kitajske in Ukrajine znižale za 28 % oziroma 8 %.

(ii) Obnašanje cen

(53) Da bi se preučilo obnašanje cen izvoznikov v primerjavi z obnašanjem cen industrije Skupnosti, se je izvedla primerjava cen, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da so bile v OP cene zadevnega uvoza (po plačilu uvoznih dajatev in protidampinških dajatev) v povprečju bistveno nižje od prodajnih cen industrije Skupnosti. Natančneje, ugotovljeno je bilo, da so bile cene ruskega izdelka, uvoženega v okviru zaveze (ki je bil oproščen plačila protidampinških dajatev), precej nižje od cen industrije Skupnosti. Vsa ta prodaja je zajemala izključno kristalinične silicijeve karbide. Glede cene dodatno uvoženih količin obravnavanega izdelka s poreklom iz Rusije, ki so obsegale pretežno metalurške silicijeve karbide, pa je bilo ugotovljeno, da je bila še celo po odbitku protidampinških dajatev višja od cen industrije Skupnosti.

3. GOSPODARSKI POLOŽAJ INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(a) Proizvodnja

(54) Proizvodnja silicijevega karbida v Skupnosti se je od leta 1995 do OP povečala za 13,4 %. Najbolj se je povečala leta 1996 po uvedbi trenutno veljavnih ukrepov. Po tem je proizvodnja ostala razmeroma nespremenjena. Vendar pa je treba opozoriti, da se razvoj proizvodnje med letom 1996 ni ujemal s primerljivim razvojem obsega prodaje.

(b) Proizvodne zmogljivosti

(55) Pri proizvodnih zmogljivostih v OPŠ ni bilo opaziti sprememb. V zvezi s tem je treba opozoriti, da so se v preiskavi upoštevale proizvodne zmogljivosti, namenjene izključno proizvodnji silicijevega karbida.

(c) Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti

(56) Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti se je v OPŠ povečala enako kot proizvodnja, to je za 13,4 %.

(d) Obseg prodaje

(57) Obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je v OPŠ povečal za 14,5 %. Povečanje je bilo najbolj občutno v obdobju med letom 1997 in OP, ko se je povečala poraba Skupnosti. V zvezi s tem je treba opozoriti, da se je povečanje prodaje nanašalo predvsem na nizke kakovosti.

(e) Tržni delež

(58) Tržni delež industrije Skupnosti na trgu Skupnosti se je v OPŠ rahlo povečal za dve odstotni točki in s tem dosegel okrog 30 % trga Skupnosti.

(f) Gibanje cen

(59) Povprečna prodajna cena industrije Skupnosti se je po uvedbi trenutno veljavnih ukrepov v letih 1995 in 1996 sicer vidno zvišala, a se je potem proti OP ponovno znižala in se skupno znižala za 7 %.

(60) Pri tem gibanju je treba upoštevati spremembo celotnega proizvodnega programa prodaje industrije Skupnosti. Preiskava je pokazala, da so proizvajalci Skupnosti povečali delež prodaje nižjih kakovosti, kar je privedlo do znižanja povprečne prodajne cene. Če se ta sprememba celotnega proizvodnega programa ne upošteva, so se cene v letu 1996 dejansko zvišale, a so se potem pri nižjih kakovostih znižale, pri višjih kakovostih pa so ostale nespremenjene. Zato so bile cene v celotnem OPŠ stabilne z najvišjo ceno v letu 1996.

(61) Treba pa je navesti tudi, da je povprečna cena industrije Skupnosti sicer bistveno višja od cen zadevnega uvoza, da pa prodaja industrije Skupnosti obsega tudi čisto posebne kakovosti, ki so bistveno dražje od povprečja in zato močno vplivajo na povprečno prodajno ceno.

(g) Zaposlenost

(62) Zaposlenost se je v OPŠ zmanjšala za 9 %.

(h) Naložbe

(63) Naložbe so bile še posebej obsežne v letih 1995 in 1996, ko je industrija Skupnosti morala spremeniti svoje proizvodne postopke, da bi se prilagodila zahtevam okoljske zakonodaje Skupnosti. Leta 1997 in v OP se je vlagalo predvsem v izboljšanje in obnovo obstoječih naprav. Zato se sprejme sklep, da je industrija Skupnosti nadaljevala naložbe, da bi še izboljšala svoje proizvodne postopke.

(i) Donosnost

(64) Donosnost industrije Skupnosti, izražena v odstotku neto prodaje, se je med letoma 1995 in 1996 sicer zvišala, a je bila potem v OP nekoliko pod pragom pokrivanja stroškov. Ta trend je mogoče povezati z razvojem cen.

4. OBSEG, TRŽNI DELEŽI IN UVOZNE CENE DRUGIH TRETJIH DRŽAV

(a) Obseg uvoza in tržni deleži

(65) Obseg uvoza silicijevega karbida iz drugih tretjih držav se je v OPŠ povečal za okrog 30000 ton, kar je pomenilo povečanje za 27 %. Glede tržnih deležev so te tretje države pridobile okrog devet odstotnih točk.

(66) Treba je navesti, da je bilo 80 % tega uvoza s poreklom samo iz treh držav, namreč iz Norveške, Venezuele in Češke republike. Količinsko je bil največji uvoz iz Norveške, vendar sta obseg uvoza iz te države in njen tržni delež v OPŠ ostala nespremenjena. Nasprotno pa se je uvoz iz Venezuele v OPŠ povečal za 163 %, s čimer se je tržni delež te države več kot podvojil, in sicer na okrog 10 % v OP. Češki uvoz in tržni delež sta se v istem obdobju povečala petkratno in v OP dosegla okrog 6 %. Tržni deleži teh treh držav skupaj so se povečali za 35 % in nihali med 30 % do 50 % trga Skupnosti.

(b) Prodajne uvozne cene iz tretjih držav

(67) Uvozne cene iz treh najpomembnejših držav izvoznic so se gibale na način, opisan v nadaljevanju. Norveške cene so v OPŠ večinoma ostale na visoki ravni, kar ustreza dejstvu, da Norveška izvaža predvsem visoke kakovosti. Cene obravnavanega izdelka s poreklom iz Češke republike so se v OPŠ bistveno znižale (- 35 %), medtem ko so se uvozne cene iz Venezuele znižale za 9 %, tako da so bile cene teh dveh držav zelo nizke v primerjavi s cenami industrije Skupnosti.

5. SKLEP O POLOŽAJU NA TRGU SKUPNOSTI

(68) Trenutno veljavni ukrepi so od leta 1995 zelo pozitivno vplivali na industrijo Skupnosti. Večina analiziranih gospodarskih dejavnikov se je v obdobju od leta 1995 do OP razvijala ugodno: proizvodnja in izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti sta se povečali za 13 %, obseg prodaje za 15 % in nekoliko se je povečal tržni delež. Vendar pa so to pozitivno gibanje slabile zlasti nizke prodajne cene industrije Skupnosti. To pojasnjuje, zakaj se donosnost industrije Skupnosti ni izboljšala skladno s tem gibanjem in je ostala okrog praga pokritja stroškov.

(69) Dve od zadevnih držav izvoznic (Kitajska in Ukrajina) sta utrpeli velik padec obsega prodaje in njuna tržna deleža sta sedaj minimalna. Padec ruskega uvoza je bil manj drastičen in njegov tržni delež je ostal nespremenjen pri okrog 5 % do 10 %. Uvozne cene iz zadevnih držav so bile v primerjavi s cenami industrije Skupnosti nizke.

(70) V tem obdobju se je povečal uvoz iz drugih tretjih držav. To velja še posebej za uvoz iz Venezuele in Češke republike, ki sta v zadnjih dveh letih OPŠ znatno povečali svoja tržna deleža, in to pri nizkih in padajočih prodajnih cenah.

(71) Zato je mogoče sklepati, da si industrija iz zgoraj navedenih razlogov ni povsem opomogla od učinkov škodljivega dampinga in je zato še vedno v težkem položaju.

G. VERJETNOST NADALJEVANJA IN/ALI PONOVITVE ŠKODLJIVEGA DAMPINGA

1. POLOŽAJ ZADEVNIH DRŽAV

(72) Za oceno verjetnih učinkov prenehanja veljavnosti obstoječih ukrepov so se ob upoštevanju dejstva, da je industrija Skupnosti še posebej glede svoje donosnosti še vedno v težkem položaju, proučili v nadaljevanju predstavljeni vidiki.

(a) Kitajska

(73) Kot je že razloženo v uvodnih izjavah 30 do 36, dajejo velike in neizkoriščene proizvodne zmogljivosti kitajskim izvoznikom možnost, da v prihodnje povečajo svojo proizvodnjo in obseg izvoza v Skupnost. Poleg tega je ob upoštevanju ugotovitev v zvezi z izvoznim obnašanjem na trgih tretjih držav, še zlasti na trgu Združenih držav Amerike, tako glede obsega kot cen, preiskava pokazala, da bo trg Skupnosti v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov zelo privlačen za kitajske izvoznike.

(74) Nadalje se je proučilo, ali lahko dejstvo, da za izvoz silicijevega karbida iz Kitajske od začetka leta 1999 velja lokalni sistem dovoljenj za določene rudnine in redke zemljine, morebiti vpliva na prihodnjo cenovno politiko kitajskih izvoznikov. Ker zgoraj opisan sistem vlada izvozne države upravlja avtonomno, se v zvezi s tem zagovarja stališče, da njegov obstoj ne more vplivati na sklep ustanov Skupnosti o ponovitvi škodljivega dampinga.

(b) Rusija in Ukrajina

(75) Kot je že razloženo v uvodnih izjavah 37 do 42, dajejo neizkoriščene proizvodne zmogljivosti v obeh državah ruskim in ukrajinskim izvoznikom možnost, da v prihodnje povečajo svojo proizvodnjo in obseg izvoza v Skupnost. Poleg tega je ob upoštevanju njihovega izvoznega obnašanja na trgih tretjih držav, predvsem na trgu Češke republike, tako glede obsega kot cen, preiskava pokazala, da bi bil trg Skupnosti v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov zelo privlačen tudi za te izvoznike.

(76) Od uvedbe ukrepov se je uvoz s poreklom iz Rusije in Ukrajine v Češko republiko količinsko povečal 6,5-kratno in dosegel obseg, ki ustreza 6 % porabe Skupnosti.

(77) V primeru prenehanja veljavnosti ukrepov bi ruski in ukrajinski izvozniki lahko del svojega obsežnega izvoza preusmerili v Skupnost ter tu prodajali svoje proizvodne presežke, in sicer po cenah, ki bi nelojalno nižale cene industrije Skupnosti, kot se lahko domneva na podlagi njihovega cenovnega obnašanja na trgih tretjih držav. Poleg tega je treba opozoriti, da se ruski silicijevi karbidi najboljše kakovosti (kristalinična kakovost), za uvoz katerih se v Skupnosti v okviru zaveze protidampinške dajatve ne plačujejo, trenutno prodajajo po bistveno nižji ceni, kot je cena ustrezajočih kakovosti industrije Skupnosti.

2. SKLEP O VERJETNOSTI NADALJEVANJA IN/ALI PONOVITVE ŠKODLJIVEGA DAMPINGA

(78) Na podlagi zgoraj navedenega se sklep opira predvsem na naslednje dejavnike:

- v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov obstaja verjetnost, da se bo uvoz iz treh zadevnih držav še naprej prodajal po dampinških cenah, ker se je damping nadaljeval in ker ni očitnih razlogov za prenehanje dampinga v bližnji prihodnosti;

- verjetno se bo obseg uvoza bistveno povečal, ker je bilo ugotovljeno, da imajo tri zadevne države zaradi svojih velikih neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti ter precejšnje količine izvoza na trge tretjih držav možnost, da povečajo svojo proizvodnjo in obseg izvoza;

- nadaljnji dokaz verjetnosti bistvenega povečanja obsega uvoza je njihovo izvozno obnašanje na teh trgih tretjih držav po uvedbi trenutno veljavnih protidampinških ukrepov;

- poleg tega je verjetno, da bodo cene, ki jih zaračunavajo izvozniki iz zadevnih držav, brez protidampinških ukrepov precej nižje od cen industrije Skupnosti, če se upošteva na eni strani cenovno obnašanje teh izvoznikov na njihovih glavnih izvozih trgih in na drugi strani nizke cene (celo po zaračunanih dajatvah), ki jih trenutno zahtevajo za svoj izvoz na trg Skupnosti. Ker povpraševanje na trgu Skupnosti ne kaže večjih nihanj, bi povečanje ponudbe silicijevega karbida na trgu gotovo povzročilo pritisk na cene;

- po uvedbi zadevnih ukrepov se je položaj industrije Skupnosti sicer občutno izboljšal, vendar pa industrija Skupnosti ni mogla ohraniti svoje donosnosti in je

zato še vedno v težkem položaju; iz teh razlogov se sprejme sklep, da je v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov ponovitev škodljivega dampinga verjetna.

H. INTERES SKUPNOSTI

1. UVODNA OPOMBA

(79) Za oceno verjetnih vplivov nadaljevanja ali prenehanja veljavnosti ukrepov je Komisija zahtevala informacije od vseh zgoraj navedenih zainteresiranih strank. Komisija je vprašalnike poslala 40 uvoznikom (vključno z dvema povezanima trgovcema) in 22 uporabnikom obravnavanega izdelka. Na vprašalnik je odgovorilo šest uvoznikov, medtem ko so štirje izmed njih Komisiji predložili informacije. Od uporabnikov jih je šest odgovorilo na vprašalnik in podatki so se preverili.

(80) Na tem mestu je treba opomniti, da se je v prejšnji preiskavi zagovarjalo stališče, da sprejetje ukrepov ni v nasprotju z interesom Skupnosti. Nadalje je treba opozoriti, da je sedanja preiskava revizija stanja, v katerem protidampinški ukrepi že veljajo. Zato mora ta preiskava omogočiti, da se identificirajo morebitni pretirani negativni vplivi na zadevne stranke zaradi trenutno veljavnih protidampinških ukrepov.

(81) Na podlagi tega se je preučilo, ali kljub sklepom o dampingu, položaju industrije Skupnosti in ponovitvi škodljivega dampinga obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da ohranitev ukrepov v tem primeru ni v interesu Skupnosti.

2. INTERESI INDUSTRIJE SKUPNOSTI

(82) Zagovarja se stališče, da bi prenehanje veljavnosti protidampinških ukrepov, uvedenih v okviru prejšnje preiskave, verjetno vodilo do ponovitve škodljivega dampinga, in da bi se položaj industrije Skupnosti, ki se je izboljšal, a je še vedno nestabilen, poslabšal.

(83) Industrija Skupnosti se je usmerila v proizvodnjo silicijevega karbida visoke kakovosti. Poleg enega proizvajalca s sedežem zunaj Skupnosti je industrija skupnosti edina, ki je sposobna proizvesti te izdelke visoke kakovosti in z njimi oskrbovati trg Skupnosti. Ti izdelki se uporabljajo za specifične novo razvite uporabe v elektroniki in sodobni industriji keramike. Ta dva tržna segmenta pomenita področji največje rasti, od katere bo imela industrija Skupnosti nedvomno koristi še v prihodnjih letih. A tudi če ta dva segmenta pomenita trga z visoko dodano vrednostjo, je obseg prodaje na teh trgih tako majhen, da ne zadostuje za pokritje celotnih stroškov proizvodnje, pri kateri, kot je znano, v enem in istem proizvodnem postopku nastajajo silicijevi karbidi tako visoke kot nizke kakovosti. Zato je nujno zagotoviti, da nelojalne tržne prakse ne ovirajo količinsko obsežnega tržnega segmenta nižjih kakovosti, saj je te kakovosti prav tako treba prodajati po primerni ceni, da se ohrani sposobnost preživetja industrije Skupnosti.

(84) Dejansko se vsi udeleženci iz sektorja strinjajo z dejstvom, da bi bila konkurenca v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov še posebej ostra pri nizkih kakovostih. Zato bi industrija Skupnosti predvidoma utrpela precejšnje izgube pri količinah in tržnih deležih na tem segmentu in bi bila zaradi tega resno ogrožena.

(85) Zaradi zgoraj navedenega se zdi utemeljeno, da se obstoječi ukrepi podaljšajo, da se zaščiti pred negativnimi učinki dampinškega uvoza, ki bi lahko ogrozili obstoj industrije Skupnosti. Upoštevati je treba tudi, da bi izginotje industrije negativno vplivalo na industrijo na koncu proizvodne verige, saj bi ta postala popolnoma odvisna od uvoza iz tretjih držav.

3. INTERESI UVOZNIKOV

(86) Od 40 uvoznikov (vključno z obema povezanima trgovcema), ki so prejeli vprašalnike, jih je nanje odgovorilo pet. Štirje od njih so se nedvoumno izrekli za nadaljevanje ukrepov, saj bi v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov po njihovem mnenju trg preplavili poceni izdelki nizke kakovosti, ki bi povzročili motnje na trgu. En uvoznik je zavzel nevtralno stališče.

(87) Zaradi majhne pripravljenosti na sodelovanje in ob upoštevanju zgornjih pripomb se sprejme sklep, da nadaljevanje ukrepov v splošnem ne bi preveč negativno vplivalo na gospodarski položaj uvoznikov obravnavanega izdelka.

4. INTERESI UPORABNIKOV

(88) Industrija na koncu proizvodne verige je dejavna predvsem v treh različnih tržnih segmentih: v segmentu brusil (na primer naprave za poliranje), v segmentu ognjevarnih izdelkov (na primer oblaganje peči) in v metalurgiji, kjer se silicijevi karbidi uporabljajo kot zlitina. Metalurgija je največji segment v Skupnosti, vendar uporablja silicijeve karbide najnižje kakovosti.

(89) Glede vplivov protidampinških dajatev na uporabnike pa nizka raven sodelovanja in pripombe sodelujočih podjetij kažejo, da trenutno veljavni ukrepi niso imeli pomembnejšega negativnega vpliva na uporabnike silicijevega karbida. V zvezi s tem je treba navesti, da nobeden od uporabnikov ni dokazoval, da je od uvedbe ukrepov pred petimi leti prišlo do splošnega zvišanja cen in/ali znižanja njihove donosnosti.

(90) Natančneje, od šestih sodelujočih uporabnikov en uporabnik ni dal nobene pripombe v zvezi s položajem, medtem ko so trije jasno zagovarjali nadaljevanje ukrepov. Po njihovem mnenju bi industrija Skupnosti v primeru prenehanja veljavnosti ukrepov morala ustaviti svojo dejavnost, oni pa bi zato izgubili svoj vir oskrbe za silicijeve karbide visoke kakovosti, ki jih uporabljajo za izdelke vrhunske tehnologije. Kot je pojasnjeno že zgoraj, je poleg industrije Skupnosti samo še eden proizvajalec iz tretje države sposoben proizvajati primerljive kakovosti in jih prodajati na trgu Skupnosti. Ta proizvajalec bi na koncu ostal edini vir oskrbe za trg Skupnosti in bi s tem lahko zavzel položaj monopolista. Poleg tega pripada ta proizvajalec mednarodni skupini, ki je močno prisotna tudi na trgih na koncu proizvodne verige. To bi pomenilo, da bi lahko konkurenca v tej industriji postajala vedno težja. za "neodvisne" uporabnike.

(91) Dva uporabnika sta se izrekla za prenehanje ukrepov. Eden od uporabnikov, ki proizvaja brusila, je trdil, da bi bilo brez protidampinških ukrepov mogoče najti cenejše surovine in da bi bilo z uporabo najcenejših silicijevega karbida mogoče bolje konkurirati s primerljivimi uvoženimi izdelki. Drugi uporabnik, ki je dejaven v metalurgiji, je trdil, da obstajajo težave z oskrbo v Skupnosti. Pri analizi zgornjih argumentov je treba upoštevati dejstvo, da silicijevi karbidi pomenijo v povprečju 20 % stroškov proizvodnje brusilnih naprav in da jih je trenutno brez protidampinških carin mogoče nabaviti pri številnih različnih virih, ki pokrivajo velik del porabe Skupnosti; k tem virom spadajo proizvajalci Skupnosti, tretje države in celo delno dajatev prost izvoz iz Rusije.

(92) Na podlagi zgoraj navedenega se lahko sklepa, da nadaljevanje ukrepov v splošnem ni v nasprotju z interesom uporabnikov silicijevega karbida.

5. SKLEP O INTERESU SKUPNOSTI

(93) Opustitev zaščitnih ukrepov v korist industrije Skupnosti najverjetneje ne bi samo oslabila njenega položaja, temveč bi lahko vodila tudi do njenega izginotja s trga, kot se je zgodilo v primeru dveh proizvajalcev Skupnosti, ki sta bila vključena v prejšnjo preiskavo.

(94) Glede uporabnikov in uvoznikov silicijevega karbida pa se zdi, da uvedba ukrepov v splošnem ni imela pretiranih negativnih učinkov na njihov gospodarski položaj. Precejšnje število sodelujočih uporabnikov in uvoznikov je celo podprlo nadaljevanje ukrepov.

(95) Zato se na podlagi zgoraj navedenega zagovarja stališče, da ni utemeljenih razlogov interesa Skupnosti proti nadaljevanju ukrepov.

I. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

(96) Vse zadevne stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih temelji ohranitev obstoječih ukrepov. Po razkritju jim je bil odobren rok za predložitev stališč. Prejeta ni bila nobena pripomba, ki bi zahtevala spremembo zgornjih sklepov.

(97) Treba je opomniti, da se je s Sklepom 94/202/ES sprejela zaveza, ki jo je ponudila ruska vlada skupaj s podjetjem Stankoimport. Ta zaveza še velja.

(98) Zadevni izvoznik in organi države izvoznice so bili obveščeni, da podjetje v primeru nadaljevanja dokončnih protidampinških ukrepov v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe še naprej zavezujejo pogoji njegove zaveze. V zvezi s tem ni bila prejeta nobena pripomba.

(99) Na podlagi zgoraj navedenega sledi, da je v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe treba ohraniti veljavne protidampinške ukrepe v zvezi z uvozom silicijevega karbida s poreklom iz Kitajske, Rusije in Ukrajine, uvedene z Uredbo (ES) št. 821/94, kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1786/97 –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvede se dokončna protidampinška dajatev na uvoz silicijevega karbida, ki spadajo pod oznako KN 28492000 in so po poreklu iz Ljudske republike Kitajske, Ruske federacije in Ukrajine.

2. Protidampinške stopnje dajatev na neto ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno, so naslednje:

- Ljudska republika Kitajska: 52,6 %,

- Ruska federacija: 23,3 % (dodatna oznaka TARIC 8747),

- Ukrajina: 24 %.

3. Carina ne velja za uvoz obravnavanega izdelka, opisanega v odstavku 1, ki ga v Skupnost izvaža podjetje V/O Stankoimport, Moskva, Rusija (dodatna oznaka TARIC 8746).

Člen 2

Če ni določeno drugače, se za navedene dajatve uporabljajo veljavni carinski predpisi.

Člen 3

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. maja 2000

Za Svet

Predsednik

J. Gama

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 905/98 (UL L 128, 30.4.1998, str. 18).

[2] UL L 94, 13.4.1994, str. 21. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1786/97 (UL L 254, 17.9.1997, str. 6).

[3] UL C 316, 14.10.1998, str. 4.

[4] UL C 99, 10.4.1999, str. 18.

--------------------------------------------------