Odločba št. 1753/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 22. junija 2000

o vzpostavljanju sistema za spremljanje in nadzor povprečnih specifičnih emisij CO2 iz novih osebnih vozil

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe [3], ter v luči skupnega besedila, ki ga je 9. marca 2000 odobril Spravni odbor,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Končni cilj Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na ravni, ki preprečuje nevarno poseganje človeka v podnebni sistem. Kjotski protokol k tej okvirni konvenciji, ki je bil dogovorjen na konferenci v Kjotu decembra 1997, predvideva zmanjšanje ravni koncentracij toplogrednih plinov.

(2) Skupnost je na podlagi Kjotskega protokola sprejela cilj, da bo v obdobju od 2008 do 2012 za 8 % zmanjšala emisije niza toplogrednih plinov glede na raven iz leta 1990;

(3) Kjotski protokol od pogodbenic iz Priloge I protokola zahteva, da morajo do leta 2005 vidno napredovati v izpolnjevanju svojih obveznosti po tem protokolu.

(4) Z Odločbo 93/389/EGS [4] je bil vzpostavljen mehanizem za spremljanje in nadzor emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov v Skupnosti.

(5) Komisija je ob priznavanju pomembnosti osebnih vozil kot vira emisij CO2 predlagala strategijo Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz osebnih vozil in za izboljšanje ekonomičnosti porabe goriva. Svet je v svojih Sklepih z dne 25. junija 1996 pozdravil pristop Komisije.

(6) Evropski parlament in Svet sta si za cilj zastavila 120 g/km (5 litrov/100 km za bencinske motorje in 4,5 litre/100 km za dizelske motorje) kot srednjo vrednost za emisije CO2 do leta 2005 (najkasneje do leta 2010).

(7) Komisija sedaj opravlja študije, namenjene čimprejšnji pripravi ustreznih predlogov harmoniziranih postopkov za merjenje specifičnih emisij CO2 iz vozil kategorije N1, v skladu s Prilogo II k Direktivi Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [5].

(8) Specifične emisije CO2 iz novih osebnih vozil se v Skupnosti merijo harmonizirano v skladu z metodologijo, določeno v Direktivi Sveta 80/1268/EGS z dne 16. decembra 1980 o emisijah ogljikovega dioksida in porabi goriva motornih vozil [6].

(9) Da bi preverili učinkovitost strategije Skupnosti, na katero se sklicuje sporočilo Komisije z dne 20. decembra 1995, kakor tudi izvajanje obveznosti, ki so jih organizacije proizvajalcev osebnih vozil formalno prevzele, je treba vzpostaviti objektivne postopke za spremljanje in nadzor specifičnih emisij CO2 iz novih osebnih vozil, ki se prodajajo v vsej Skupnosti. S to odločbo se tak sistem določi. Komisija je objavila, da bo čimprej preučila potrebo po zakonskem okviru za sporazume, ki se bodo v prihodnje sklepali z organizacijami proizvajalcev osebnih vozil, vključno z ukrepi, ki jih bo treba sprejeti, če ti sporazumi ne bodo delovali.

(10) Po tej odločbi zbirajo države članice samo tiste uradne podatke, ki so skladni z Direktivo 70/156/EGS.

(11) Direktiva 70/156/EGS določa, da morajo proizvajalci izdati potrdilo o skladnosti, ki mora spremljati vsako novo osebno vozilo, in da smejo države članice dovoliti registracijo in začetek uporabe novega osebnega vozila le, če mu je priloženo veljavno potrdilo o skladnosti.

(12) Ta odločba ni namenjena harmonizaciji nacionalnih sistemov za registracijo vozil, temveč njihovi nadgradnji z namenom, da bi zagotovili čim manjše število podatkov, potrebnih za omogočanje pravilnega delovanja sistema Skupnosti za spremljanje in nadzor povprečnih specifičnih emisij CO2 iz novih osebnih vozil.

(13) Zaželeno je vključiti vsa nova osebna vozila z alternativnim pogonom, ki jih ureja Direktiva 70/156/EGS.

(14) Tak sistem spremljanja in nadzora naj bi se uporabljal samo za tista nova osebna vozila, ki se v Skupnosti prvič registrirajo in ki pred tem niso bila registrirana drugje.

(15) Da se zagotovi ustrezno izvajanje te odločbe, morajo Komisija in države članice vzdrževati medsebojne stike glede nadzora kakovosti podatkov –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

S to odločbo se vzpostavi sistem za spremljanje in nadzor povprečnih specifičnih emisij CO2 iz novih osebnih vozil, registriranih v Skupnosti. Uporablja se samo za tista osebna vozila, ki se v Skupnosti prvič registrirajo in ki pred tem niso bila registrirana drugje.

Člen 2

V tej odločbi:

1. "osebno vozilo" pomeni vsako motorno vozilo kategorije M1, kakor je določeno v Prilogi II k Direktivi 70/156/EGS, in ki spada v obseg Direktive 80/1268/EGS. Ne vključuje pa vozil, ki spadajo v obseg Direktive 92/61/EGS [7] in vozil za posebne namene, kakor so določena v drugi alinei člena 4(1)(a) Direktive 70/156/EGS;

2. "novoregistrirano osebno vozilo" pomeni osebno vozilo, ki se v Skupnosti prvič registrira. Izrecno so izvzeta tista vozila, ki so ponovno registrirana v drugi državi članici ali ki so bila pred tem registrirana zunaj Skupnosti;

3. "potrdilo o skladnosti" pomeni potrdilo, navedeno v členu 6 Direktive 70/156/EGS;

4. "specifične emisije CO2" pomeni tiste emisije iz danega osebnega vozila, ki so izmerjene v skladu z Direktivo 80/1268/EGS in navedene v Prilogi VIII k Direktivi 70/156/EGS ter priložene homologacijski dokumentaciji;

5. "proizvajalec" pomeni osebo ali organ, ki je homologacijskemu organu odgovoren za vse vidike postopka homologacije in za zagotavljanje skladnosti proizvodnje. Ni nujno, da je ta oseba ali organ neposredno vključen v vse faze proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je predmet postopka homologacije.

6. "znamka" pomeni trgovsko ime proizvajalca in se pojavlja na potrdilu o skladnosti ter na homologacijski dokumentaciji;

7. "največja nazivna moč motorja novih osebnih vozil" pomeni največjo moč motorja, navedeno v potrdilu o skladnosti in v homologacijski dokumentaciji ter izmerjeno v skladu z Direktivo 80/1269/EGS [8].

8. "masa" pomeni maso osebnega vozila z nadgradnjo v stanju, pripravljenem za vožnjo, kakor je navedena v potrdilu o skladnosti in v homologacijski dokumentaciji ter določena v oddelku 2.6 Priloge I k Direktivi 70/156/EGS;

9. "delovna prostornina motorja" pomeni delovno prostornino motorja, kakor je navedena v potrdilu o skladnosti in v homologacijski dokumentaciji;

10. "vrsta goriva" pomeni gorivo, za katero je bilo osebno vozilo prvotno homologirano in je navedeno v potrdilu o skladnosti ter v homologacijski dokumentaciji;

11. "registracijska datoteka" pomeni elektronsko datoteko, ki vsebuje podatke o registraciji posameznega osebnega vozila;

12. "tip", "varianta" in "izvedenka" pomenijo različna vozila dane znamke, ki jih deklarira proizvajalec, kakor je opisano v Prilogi II(B) k Direktivi 70/156/EGS, ki imajo enotno kodo, sestavljeno iz kombinacije črk in številk, za tip, varianto in izvedenko;

13. "vozilo z alternativnim pogonom" pomeni vsako motorno vozilo kategorije M1, kakor je določeno v Prilogi II(B) k Direktivi 70/156/EGS, in ki ne spada v obseg Direktive 80/1268/EGS;

14. "homologacijska dokumentacija" pomeni opisno dokumentacijo, ki vsebuje opisno mapo, certifikat o homologaciji ter rezultate preskusov, ki krožijo med nacionalnimi homologacijskimi organi v skladu s členom 4(5) in (6) Direktive 70/156/EGS.

Člen 3

1. Za vzpostavitev sistema iz člena 1 te odločbe zbirajo države članice podatke, opisane v Prilogi I, za vsako osebno vozilo iz navedenega člena, ki je registrirano na njihovem ozemlju.

2. Državam članicam se dovoli pridobivanje podatkov iz odstavka 1 iz homologacijske dokumentacije Skupnosti ali iz potrdila o skladnosti.

3. Države članice odgovarjajo za validacijo in kakovost podatkov, ki jih zbirajo. Države članice upoštevajo možne vire napak, opisane v Prilogi II, sprejmejo ukrepe za zmanjšanje teh napak do najmanjše mere ter skupaj s poročilom iz člena 4(4) posredujejo Komisiji na podlagi statistične analize ali drugače izdelano oceno deleža nepravilnih podatkov.

4. Države članice sprejmejo ukrepe za izboljšanje kakovosti podatkov, ki jih zbirajo, in na zahtevo o tem obvestijo Komisijo. Na podlagi te informacije lahko Komisija po posvetu z zadevno državo članico tej državi članici predlaga v razmislek ukrepe za nadaljnje izboljšanje kakovosti podatkov. Na podlagi tega država članica obvesti Komisijo o nadaljnjih ukrepih, ki jih bo po potrebi storila, da izboljša kakovost podatkov.

Člen 4

1. Države članice v skladu z metodami, opisanimi v Prilogi III, v vsakem koledarskem letu tako za posameznega proizvajalca kot za vse proizvajalce skupaj ugotovijo naslednje:

(a) za vsako vrsto goriva:

(i) skupno število novoregistriranih osebnih vozil, kakor je določeno v Prilogi III(1);

(ii) povprečne specifične emisije CO2 za novoregistrirana osebna vozila, kakor je določeno v Prilogi III(2);

(b) za vsako vrsto goriva in za vsako različno kategorijo emisij CO2, določeno v Prilogi III(3):

(i) število novoregistriranih osebnih vozil;

(ii) povprečne specifične emisije CO2, kakor so določene v Prilogi III(3), drugi pododstavek;

(c) za vsako vrsto goriva in za vsako različno masno kategorijo, določeno v Prilogi III(4):

(i) število novoregistriranih osebnih vozil;

(ii) povprečne specifične emisije CO2, kakor so določene v Prilogi III(4), tretji pododstavek;

(iii) povprečno maso, kakor je določeno v Prilogi III(4), drugi pododstavek [9];

(d) za vsako vrsto goriva in za vsako različno kategorijo največje nazivne moči, določeno v Prilogi III(5):

(i) število novoregistriranih osebnih vozil;

(ii) povprečne specifične emisije CO2, kakor so določene v Prilogi III(5), tretji pododstavek;

(iii) povprečno največjo nazivno moč, kakor je določena v Prilogi III(5), drugi pododstavek;

(e) za vsako vrsto goriva in za vsako različno kategorijo delovne prostornine motorja, določeno v Prilogi III(6):

(i) število novoregistriranih osebnih vozil;

(ii) povprečne specifične emisije CO2, kakor so določene v Prilogi III(6), tretji pododstavek;

(iii) povprečno delovno prostornino motorja, kakor je določena v Prilogi III(6), drugi pododstavek;

2. V zvezi z vozili z alternativnim pogonom pa države članice še dodatno ugotovijo število takih vozil, registriranih na njihovem ozemlju.

3. Če se načini merjenja mase vozil, registriranih na njihovem ozemlju, razlikujejo, države članice o tem obvestijo Komisijo.

4. Države članice letno posredujejo Komisiji podatke iz odstavka 1 in 2. Prvo posredovanje podatkov se opravi najkasneje do 1. julija 2001. Naslednja posredovanja podatkov o spremljanju in nadzoru se za predhodno koledarsko leto zaključijo do 1. aprila. Podatki se posredujejo v obliki, določeni v Prilogi IV.

5. Države članice posredujejo Komisije, na njeno zahtevo, tudi popolne podatke, zbrane v skladu s členom 3 te odločbe.

Člen 5

Države članice imenujejo pristojni organ za zbiranje in posredovanje podatkov o spremljanju in nadzoru in o tem obvestijo Komisijo najkasneje šest mesecev po začetku veljavnosti te odločbe.

Člen 6

Države članice najkasneje šest mesecev po začetku veljavnosti te odločbe poročajo Komisiji o tem, kako nameravajo izvajati njene določbe. Na podlagi teh poročil lahko Komisija zahteva nadaljnje informacije ali po posvetu z državami članicami zahteva, da se predlagani način izvajanja spremeni.

Člen 7

Komisija najkasneje do 31. decembra 2002 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o delovanju s to odločbo vzpostavljenega sistema spremljanja in nadzora.

Člen 8

Podatki, zbrani v sistemu spremljanja in nadzora od leta 2003 dalje, služijo kot podlaga za spremljanje in nadzor prostovoljnih obveznosti zmanjševanja emisij CO2 iz motornih vozil, ki so bile dogovorjene med Komisijo in avtomobilsko industrijo, ter po potrebi njihovo revizijo.

Člen 9

Komisija za vsako koledarsko leto na podlagi podatkov spremljanja in nadzora, ki jih prejme od držav članic, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo.

Člen 10

Poročila za vmesna ciljna leta in končna ciljna leta [10] bodo pokazala, ali so zmanjšanja posledice tehničnih ukrepov, ki so jih sprejeli proizvajalci, ali drugih ukrepov, kot so na primer spremembe v obnašanju potrošnikov.

Člen 11

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 22. junija 2000

Za Evropski parlament

Predsednica

N. Fontaine

Za Svet

Predsednik

J. Sócrates

[1] UL C 231, 23.7.1998, str. 6 inUL C 83, 25.3.1999, str. 9.

[2] UL C 40, 15.2.1999, str. 8.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. decembra 1998 (UL C 98, 9.4.1999, str. 240), Skupno stališče Sveta z dne 23. februarja 1999 (UL C 123, 4.5.1999, str. 13) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. decembra 1999 (UL C 194, 11.7.2000, str. 46). Sklep Sveta z dne 16. maja 2000 in Sklep Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2000.

[4] Odločba Sveta 93/389/EGS z dne 24. junija 1993 glede mehanizma za spremljanje in nadzor emisij CO2 in drugih toplogrednih plinov v Skupnosti (UL L 167, 9.7.1993, str. 31).

[5] UL L 42, 23.2.1970, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/91/ES (UL L 11, 16.1.1999, str. 25).

[6] UL L 375, 31.12.1980, str. 36. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 93/116/ES (UL L 329, 30.12.1993, str. 39).

[7] Direktiva Sveta 92/61/EGS z dne 30. junija 1992 o homologaciji dvo- ali trikolesnih motornih vozil (UL L 225, 10.8.1992, str. 72). Direktiva, kakor je spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[8] Direktiva Sveta 80/1269/EGS z dne 16. decembra 1980 o približevanju zakonodaje držav članic o moči motorja motornih vozil (UL L 375, 31.12.1980, str. 46). Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z Direktivo 97/21/ES (UL L 125, 16.5.1997, str. 31).

[9] Če je za maso osebnega vozila, navedeno v homologacijski dokumentaciji ali potrdilu o skladnosti, podana najmanjša in največja vrednost, posredujejo države članice samo vrednost, ki za to osebno vozilo predstavlja največjo maso.

[10] Priporočilo Komisije 1999/125/ES (UL L 40, 13.2.1999, str. 49),Priporočilo Komisije 2000/303/ES (UL L 100, 20.4.2000, str. 55) inPriporočilo Komisije 2000/304/ES (UL L 100, 20.4.2000, str. 57).

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Podatki, ki jih za sistem spremljanja in nadzora CO2 za nova osebna vozila zbirajo in posredujejo države članice

Glede na izvajanje programa za spremljanje in nadzor specifičnih emisij CO2 iz novih osebnih vozil v celotni Skupnosti, države članice za vsako novo osebno vozilo, ki se prvič registrira v Skupnosti, zberejo najmanjšo možno količino podatkov. Upoštevajo se samo goriva in pogonski sistemi, ki so vključeni v homologacijsko zakonodajo Skupnosti.

Ko se novo osebno vozilo prvič registrira v Skupnosti, države članice zberejo in shranijo naslednje podatke:

- specifične emisije CO2 (v g/km)

- vrsta goriva (npr. bencin, dizel)

- proizvajalec

- masa (v kg)

- največja nazivna moč motorja (v kW)

- delovna prostornina motorja (v cm3).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Kakovost in točnost podatkov

1. Uvod

Proizvajalci lahko tipe svojih osebnih vozil razvrstijo v variante in naprej v izvedenke. Za vsako dano osebno vozilo so najtočnejši tisti podatki o emisijah CO2, ki so navedeni za določeno izvedenko, ki ji vozilo pripada. Tako morajo države članice za sistem spremljanja in nadzora zbirati samo podatke, ki so specifični za določeno izvedenko.

2. Uporaba homologacijske dokumentacije kot vira podatkov za spremljanje in nadzor

(a) Podatke, ki jih je treba uporabiti za spremljanje in nadzor emisij CO2 in osebnih vozil (ali ki jih je treba vključiti v elektronske podatkovne baze za nadaljnjo uporabo v sistemu spremljanja in nadzora emisij CO2 in osebnih vozil), je treba vzeti iz uradne "opisne dokumentacije", ki je priložena notifikaciji o podelitvi homologacije in jo posredujejo nacionalni homologacijski organi v državah članicah ter je določena v Direktivi 70/156/EGS.

(b) Opisna dokumentacija, ki jo posredujejo nacionalni homologacijski organi, lahko vsebuje podatke, specifične za več različnih izvedenk. Zato je pomembno, da so v taki opisni dokumentaciji ustrezni podatki za novo osebno vozilo, ki ga ureja ta odločba, pravilno opredeljeni. Zato se podatki za določeno izvedenko izberejo na podlagi oznak "tipa", "variante" in "izvedenke" vozila, kakor so navedeni v potrdilu o skladnosti. Potrdilo o skladnosti nujno vsebuje tudi podatke v zvezi z določeno izvedenko danega tipa osebnega vozila.

3. Možni viri napak

(a) Pridobivanje podatkov, specifičnih za izvedenko, iz homologacijske dokumentacije

V zvezi z uporabo homologacijske dokumentacije kot vira podatkov za spremljanje in nadzor iz te odločbe obstajata dva pomembna možna vira napak. Prvi lahko nastopi pri pretvorbi podatkov na papirju iz opisne mapi v elektronsko obliko, za uporabo v podatkovni bazi homologacijskih podatkov. Do tega najpogosteje pride zaradi človeške napake. Drugi vir napak pa se nanaša na pravilnost pridobivanja podatkov iz elektronskih podatkovnih baz s homologacijskimi podatki. V takih podatkovnih bazah se podatki za pravilno izvedenko prepoznajo po enoznačni kombinaciji oznak tipa, variante in izvedenke v potrdilu o skladnosti.

(b) Prenos podatkov iz potrdila o skladnosti v elektronsko registracijsko datoteko

Če so podatki vzeti iz potrdila o skladnosti (na papirju) in vneseni v elektronsko registracijsko datoteko med registracijo novega osebnega vozila, obstaja tveganje, da bodo vneseni nepravilni podatki. Najverjetnejši vir je človeška napaka.

(c) Avtomatiziran prenos podatkov od proizvajalcev do registracijskih organov

V nekaterih državah članicah so proizvajalci obvezni podatke iz potrdila o skladnosti elektronsko posredovati registracijskim organom (ali neposredno v registracijske datoteke). Obstaja seveda možnost prenosa nepravilnih podatkov, zato morajo biti sistemi preverjeni.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

Metodologija določanja podatkov o spremljanju in nadzoru CO2 za nova osebna vozila

Ta priloga opisuje podatke o spremljanju in nadzoru, ki jih je treba posredovati Komisiji. Podatke o spremljanju in nadzoru je treba izračunati iz neobdelanih podatkov, zbranih med prvo registracijo novih osebnih vozil (opisanih v Prilogi I) po v nadaljevanju opisanih postopkih. Natančna oblika, v kakršni se ti podatki posredujejo Komisiji, je opisana v Prilogi IV.

Trenutno je treba upoštevati samo goriva in pogonske sisteme, vključene v homologacijsko zakonodajo Skupnosti. V sistem spremljanja in nadzora je treba vključiti samo podatke o novih osebnih vozilih, ki pred tem niso bila registrirana v Skupnosti. Osebna vozila, ki so bila pred tem registrirana v Skupnosti ali kje drugje, so izrecno izvzeta iz te odločbe.

1. Število novoregistriranih osebnih vozil, ki se razlikujejo po vrsti goriva (Nf)

Države članice za vsako posamezno vrsto goriva (npr. bencin in dizel) ugotovijo število novih osebnih vozil, ki so bila prvič registrirana na njihovem ozemlju. Za vsako vrsto goriva f se število prvič registriranih novih osebnih vozil navede kot Nf.

2. Povprečne specifične emisije CO2 novoregistriranih osebnih vozil za dano vrsto goriva (Sf, ave)

Povprečje emisij CO2 za vsa novoregistrirana osebna vozila za dano vrsto goriva (označeno s Sf, ave) se izračuna iz vsote specifičnih emisij CO2 za vsako posamezno novoregistrirano osebno vozilo za določeno vrsto goriva Sf, deljene s številom novoregistriranih osebnih vozil za enako vrsto goriva Nf:

+++++ TIFF +++++

3. Razdelitev emisij CO2 iz novih osebnih vozil

Zabeleži se število novoregistriranih osebnih vozil za vsako vrsto goriva, ki sodijo v vsako od naslednjih kategorij emisij CO2. Kategorije emisij CO2 so: < 60, 60-80, 81-100, 101-120, 121-140, 141-160, 161-180, 181-200, 201-250, 251-300, 301-350, 351-450, > 450 g/km.

Število novih osebnih vozil v dani kategoriji emisij CO2c in za dano vrsto goriva f je podano z Nf, c, nato pa se izračunajo povprečne emisije CO2 teh vozil Cf, c, aveiz vsote posameznih emisij CO2Cf, c vsakega novega osebnega vozila, deljene z Nf, c:

+++++ TIFF +++++

4. Razdelitev novih osebnih vozil po masi

Za vsako od naslednjih masnih kategorij: < 650, 650-750, 751-850, 851-950, 951–1050, 1051–1150, 1151–1250, 1251–1350, 1351–1550, 1551–1750 in 1751–2000, 2001–2250, 2251–2500, 2501–2800 ter > 2800 kg je treba zabeležiti število novoregistriranih osebnih vozil za dano vrsto goriva, povprečno maso teh vozil in tudi njihove povprečne specifične emisije CO2.

Če je število novih osebnih vozil v dani masni kategoriji m in za dano vrsto goriva f podano z Nf, m, se povprečna masa teh vozil Mf, m.ave izračuna iz vsote posameznih mas Mf, m vsakega novega osebnega vozila, deljene z Nf, m:

+++++ TIFF +++++

Če je Sf, m specifična emisija CO2 posameznih osebnih vozil v določeni masni kategoriji in za dano vrsto goriva, potem se specifična emisija CO2 teh vozil po analogiji poda z:

+++++ TIFF +++++

5. Razdelitev največje nazivne moči motorja novoregistriranih osebnih vozil

Za vsako od naslednjih kategorij največje nazivne moči motorja: < 30, 30-40, 41-50, 51-60, 61-70, 71-80, 81-90, 91-100, 101-110, 111-120, 121-130, 131-140, 141-150, 151-160, 161-170, 171-180, 181-200, 201-250, 251-300, > 300 kW je treba zabeležiti število novoregistriranih osebnih vozil za dano vrsto goriva, povprečno največjo nazivno moč motorja teh vozil in tudi njihove povprečne specifične emisije CO2.

Če je število novih osebnih vozil v danem območju moči motorja p in za dano vrsto goriva f podano z Nf, p, potem se povprečna največja nazivna moč motorja teh vozil Pf, p, ave izračuna iz vsote posameznih vrednosti nazivnih moči Pf, p vsakega novega osebnega vozila, deljene z Nf, p:

+++++ TIFF +++++

Če je Sf, p specifična emisija CO2 posameznih osebnih vozil v določeni kategoriji največje nazivne moči motorja in za dano vrsto goriva, potem se povprečna specifična emisija CO2 za ta vozila po analogiji poda z:

+++++ TIFF +++++

6. Razdelitev delovne prostornine motorja novoregistriranih osebnih vozil

Za vsako od naslednjih kategorij delovne prostornine motorja: < 700, 700-800, 801-900, 901–1000, 1001–1100, 1101–1200, 1201–1300, 1301–1400, 1401–1500, 1501–1600, 1601–1700, 1701–1800, 1801–1900, 1901–2000, 2001–2100, 2101–2200, 2201–2400, 2401–2600, 2601–2800, 2801–3000, 3001–3500, 3501–4500, >4500 cm3 je treba zabeležiti število novoregistriranih osebnih vozil za dano vrsto goriva, povprečno delovno prostornino motorja teh vozil in tudi njihove povprečne specifične emisije CO2.

Če je število novih osebnih vozil v danem območju delovne prostornine motorja c in za dano vrsto goriva f podano z Nf, c, potem se povprečna delovna prostornina motorja teh vozil Cf, c, ave izračuna iz vsote posameznih delovnih prostornin motorja Cf, c vsakega novega osebnega vozila, deljene z Nf, c:

+++++ TIFF +++++

Če je Sf, c specifična emisija CO2 posameznih osebnih vozil v določeni kategoriji delovne prostornine motorja in za dano vrsto goriva, potem se povprečna specifična emisija CO2 za ta vozila po analogiji poda z:

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

Oblika podatkov o spremljanju in nadzoru, ki jih je treba posredovati Komisiji

V nadaljevanju je pojasnjeno, v kakšni obliki, naj bi države članice posredovale Komisiji podatke o spremljanju in nadzoru, izračunane v skladu z metodologijo iz Priloge III.

1. Povprečne specifične emisije CO2 vseh novoregistriranih osebnih vozil za dano vrsto goriva

Države članice za vsako različno vrsto goriva navedejo število novoregistriranih osebnih vozil in povprečno specifično emisijo CO2 teh vozil. Podatki se predložijo v obliki tabele, kakor je prikazana spodaj, s tem da so vrednosti emisij CO2 zaokrožene na najbližje celo število.

Vrsta goriva | Število novoregistriranih osebnih vozil | Povprečne specifične emisije CO2 (g/km) |

bencin | … | … |

dizel | … | … |

… | … | |

2. Povprečne specifične emisije CO2 glede na proizvajalca in vrsto goriva

Podatke v zvezi z vsemi novoregistriranimi osebnimi vozili je treba razvrstiti v skupine glede na proizvajalca ter naprej v podskupine glede na vrsto goriva (npr. bencin in dizel). Države članice za vsako podskupino navedejo vse povprečne specifične emisije CO2 in število osebnih vozil, na katerem temeljijo. Zahtevane podatke je treba posredovati v obliki tabele, kakor je prikazana spodaj. Tudi tukaj se vrednosti emisij CO2 zaokrožijo na najbližje celo število.

Proizvajalec | Vrsta goriva | Število novoregistriranih osebnih vozil | Povprečne specifične emisije CO2 (g/km) |

… | bencin | … | … |

… | dizel | … | … |

… | … | … | |

3. Razdelitev emisij CO2 pri novih osebnih vozilih v državi

Države članice za vsako različno vrsto goriva glede na proizvajalca in za vse proizvajalce skupaj navedejo število novih osebnih vozil, registriranih v posamezni kategoriji emisij CO2, in sicer v naslednji obliki:

+++++ TIFF +++++

4. Razdelitev mase, moči in delovne prostornine motorja novih osebnih vozil

Vozila so glede na maso, moč in delovno prostornino motorja razdeljena v razrede, posredujejo pa se združeni podatki za vsak razred posebej. Zahtevani podatki glede na proizvajalca in za vse proizvajalce skupaj se nanašajo na povprečne lastnosti (maso, moč motorja, delovno prostornino motorja) in na povprečno specifično emisijo CO2 za osebna vozila iz določenega razreda. Sporočijo se vrednosti mase, moči motorja, delovne prostornine motorja in specifične emisije CO2, zaokrožene na najbližje celo število.

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------