Odločba Komisije

z dne 8. februarja 2000

o izvajanju Direktive Sveta 89/106/EGS v zvezi klasifikacijo požarne odpornosti gradbenih proizvodov

(notificirana pod dokumentarno številko K(2000) 133)

(Besedilo velja za EGP)

(2000/147/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta št. 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode [1], kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 93/68/EGS [2], ter zlasti členov 3, 6 in 20 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Člen 3(2) in (3) Direktive 89/106/EGS navaja, da za upoštevanje različnih ravni zaščite stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki morda prevladujejo na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, vsaka bistvena zahteva lahko povzroči vzpostavitev razredov iz razlagalnih dokumentov. Ti dokumenti so bili objavljeni kot

"Obvestilo Komisije v zvezi z razlagalnimi dokumenti Direktive Sveta 89/106/EGS

[3]

.

(2) Odstavek 4.2.1 razlagalnega dokumenta št. 2 opravičuje potrebo po različnih ravneh bistvenih zahtev glede na vrsto, namembnost in lokacijo stavb in gradbenih inženirskih objektov, načrt objekta in določitev reševalnih poti.

(3) Odstavek 2.2 razlagalnega dokumenta št. 2 navaja številne medsebojno povezane ukrepe za izpolnjevanje bistvene zahteve za "požarno varnost", ki skupno pripomorejo k opredelitvi strategije požarne varnosti, v državah članicah lahko razvite na različne načine.

(4) Odstavek 4.2.3.3 razlagalnega dokumenta št. 2 opredeljuje enega teh ukrepov, prevladujočih v državah članicah, ki vključuje omejitev nastanka in širjenja požara in dima v prostoru nastanka požara (ali v dani coni), z omejitvijo prispevka gradbenih proizvodov k razplamtevanju požara.

(5) Opredelitev razredov za bistvene zahteve je delno odvisna od ravni take omejitve.

(6) Raven te omejitve je mogoče izraziti samo z različnimi ravnmi požarne odpornosti proizvodov glede na končno uporabo le-teh.

(7) Odstavek 4.3.1.1 razlagalnega dokumenta št. 2 podrobno opredeljuje, da bo za omogočenje presoje požarne odpornosti proizvodov pripravljena usklajena rešitev, pri kateri se lahko uporabijo preskusi v celovitem ali laboratorijskem obsegu, ki so ustrezni predvidenemu poteku resničnih požarov.

(8) Usklajena rešitev temelji na sistemu razredov, ki niso vključeni v razlagalni dokument.

(9) Sistem razredov, opredeljenih v ta namen, se nanaša na številne preskusne metode, ki jih evropski organi za standardizacijo že poznajo.

(10) Odločba Komisije 94/611/ES z dne 9. septembra 1994 o uporabi člena 20 Direktive 89/106/EGS v zvezi z gradbenimi proizvodi [4], ki opisuje sistem razredov, ne navaja pragov razredov B, C in D, ker takrat posamezni preskus gorenja še ni bil dovolj razvit.

(11) Ustrezni podatki so zdaj na voljo, zato je treba Odločbo 94/611/ES nadomestiti z novo, ki vključuje prage razredov in nekatere prilagoditve tehničnemu napredku. Alternativni postopki preskušanja morajo biti v celoti opisani v prihodnjem evropskem standardu ali odločbi Komisije na podlagi sporazuma med Komisijo in državami članicami ob posvetovanju s CEN/CENELEC in EOTA.

(12) Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za gradbeništvo –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

1. Če končna uporaba gradbenega proizvoda lahko prispeva k nastanku in širjenju požara in dima v prostoru (ali v coni) izvora in prek njegovih meja, se proizvod razvrsti na podlagi svoje požarne odpornosti, ob upoštevanju klasifikacijskega sistema, ki ga določata tabeli 1 in 2 Priloge.

2. Proizvodi se obravnavajo glede na svojo končno uporabo.

Če klasifikacija, ki temelji na standardiziranih preskusih in merilih, navedenih v tabelah 1 in 2 Priloge, ni ustrezna, se lahko uporabi en ali več referenčnih predvidenih potekov (ustrezen(-ni) sorazmerni preskus(-i), ki predstavlja(-jo) dogovorjeni(-e) predvideni(-e) potek(-e) tveganja), skladno s predvidenim postopkom za alternativne preskuse.

Člen 2

Odločba 94/611/ES se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno odločbo se razumejo kot sklicevanja na to odločbo.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 8. februarja 2000

Za Komisijo

Erkki Liikanen

Član Komisije

[1] UL L 40, 11.2.1989, str. 12.

[2] UL L 220, 30.8.1993, str. 1.

[3] UL C 62, 28.2.1994, str. 1."

[4] UL L 241, 16.9.1994, str. 25.

--------------------------------------------------

PRILOGA

Oznake [1]

ΔΤ | rast temperature |

Δm | izguba mase |

tf | trajanje gorenja s plamenom |

PCS | bruto kalorični potencial |

FIGRA | stopnja rasti ognja |

THR600s | celotna sprostitev toplote |

LFS | prečno širjenje plamenov |

SMOGRA | stopnja rasti dima |

TSP600s | celoten nastanek dima |

Fs | širjenje plamenov |

Opredelitev pojmov

"Material": ena sama osnovna snov ali enakomerno porazdeljena mešanica snovi, na primer kovina, kamen, les, beton, mineralna volna z enakomerno porazdeljenim vezivom, polimeri.

"Homogeni proizvod": proizvod, ki sestoji iz enega materiala, z enakomerno gostoto in sestavo po vsem proizvodu.

"Nehomogeni proizvod": proizvod, ki ne ustreza zahtevam za homogeni proizvod. Je proizvod, ki sestoji iz enega ali več sestavnih delov, bistvenih ali nebistvenih.

"Bistveni sestavni del": material, ki predstavlja znaten del nehomogenega proizvoda. Plast z maso na enoto površine ≥ 1,0 kg/m2 ali debelino ≥ 1,0 mm velja za bistveni sestavni del.

"Nebistveni sestavni del": material, ki ne predstavlja znatnega dela nehomogenega proizvoda. Plast z maso na enoto površine < 1,0 kg/m2 ali debelino < 1,0 mm velja za bistveni sestavni del.

Dve ali več nebistvenih plasti ena poleg druge (to je brez bistvenega sestavnega dela med plastema) se upošteva kot en nebistveni sestavni del in mora zato izpolniti merila za nebistveni sestavni del enako kakor celota.

Pri nebistvenih sestavnih delih razlikujemo med notranjimi in zunanjimi nebistvenimi sestavnimi deli na naslednji način.

"Notranji nebistveni sestavni del": nebistveni sestavni del, ki ga na obeh straneh prekriva vsaj en bistveni sestavni del.

"Zunanji nebistveni sestavni del": nebistveni sestavni del, ki ga na eni strani ne prekriva bistveni sestavni del.

Tabela 1

RAZREDI PO ARNE ODPORNOSTI ZA GRADBENE PROIZVODE RAZEN TALNIH OBLOG [2]

Razred | Preskusna metoda | Klasifikacijska merila | Dodatna klasifikacija |

A1 | EN ISO 1182 [3] in | ΔΤ ≤ 30 °C; in Δm ≤ 50 %; in tf = 0 (tj. brez gorenja s plamenom) | — |

EN ISO 1716 | PCS ≤ 2,0 MJ.kg-1 [3] in PCS ≤ 2,0 MJ.kg-1 [4] [5] in PCS ≤ 1,4 MJ.m-2 [6] in PCS ≤ 2,0 MJ.kg-1 [7] | — |

A2 | EN ISO 1182 [3] ali | ΔΤ ≤ 50 °C in Δm ≤ 50 % in tf ≤ 20 s | — |

EN ISO 1716 in | PCS ≤ 3,0 MJ.kg-1 [3] in PCS ≤ 4,0 MJ.m-2 [4] in PCS ≤ 4,0 MJ.m-2 [6] in PCS ≤ 3,0 MJ.kg-1 [7] | — |

EN 13823 (SBI) | FIGRA ≤ 120 W.s-1 in LFS < rob primerka in THR600s ≤ 7,5 MJ | nastanek dima [8] in s plamenom gorečih kapljic/delcev [9] |

B | EN 13823 (SBI) in | FIGRA ≤ 120 W.s-1 in LFS < rob primerka in THR600s ≤ 7,5 MJ | nastanek dima [8] in s plamenom gorečih kapljic/delcev [9] |

EN ISO 11925-2 [11]čas izpostavljanja = 30 s | Fs ≤ 150 mm znotraj 60 s |

C | EN 13823 (SBI) in | FIGRA ≤ 250 W.s-1 in LFS < rob primerka in THR600s ≤ 15 MJ | nastanek dima [8] in s plamenom gorečih kapljic/delcev [9] |

EN ISO 11925-2 [11]čas izpostavljanja = 30 s | Fs ≤ 150 mm znotraj 60 s |

D | EN 13823 (SBI) in | FIGRA ≤ 750 W.s-1 | nastanek dima [8] in s plamenom gorečih kapljic/delcev [9] |

EN ISO 11925-2 [11]čas izpostavljanja = 30 s | Fs ≤ 150 mm znotraj 60 s |

E | EN ISO 11925-2 [11]čas izpostavljanja = 15 s | Fs ≤ 150 mm znotraj 20 s | s plamenom goreče kapljice/delci [10] |

F | Obnašanje ni opredeljeno. |

Tabela 2

RAZREDI PO ARNE ODPORNOSTI ZA PODE

Razred | Preskusna metoda | Klasifikacijska merila | Dodatna klasifikacija |

A1FL | EN ISO 1182 [12] in | ΔΤ ≤ 30 °C in Δm ≤ 50 % in tf = 0 (tj. brez gorenja s plamenom) | — |

EN ISO 1716 | PCS ≤ 2,0 MJ.kg-1 [12] in PCS ≤ 2,0 MJ.m-1 [13] in PCS ≤ 1,4 MJ.m-2 [14] in PCS ≤ 2,0 MJ.kg-1 [15] | — |

A2FL | EN ISO 1182 [12] ali | ΔΤ ≤ 50 °C in Δm ≤ 50 % in tf ≤ 20 s | — |

EN ISO 1716 in | PCS ≤ 3,0 MJ.kg-1 [12] in PCS ≤ 4,0 MJ.m-2 [13] in PCS ≤ 4,0 MJ.m-2 [14] in PCS ≤ 3,0 MJ.kg-1 [15] | — |

EN 9239-1 [16] | Kritični tok [17] ≥ 8,0 kW.m-2 | nastanek dima [18] |

BFL | EN 9239-1 [16] in | Kritični tok [17] ≥ 8,0 kW.m-2 | nastanek dima [18] |

EN ISO 11925-2 [19]čas izpostavljanja = 15 s | Fs ≤ 150 mm znotraj 20 s |

CFL | EN 9239-1 [16] in | Kritični tok [17] ≥ 4,5 kW.m-2 | nastanek dima [18] |

EN ISO 11925-2 [19]čas izpostavljanja = 15 | Fs ≤ 150 mm znotraj 20 s |

DFL | EN 9239-1 [16] in | Kritični tok [17] ≥ 3,0 kW.m-2 | nastanek dima [18] |

EN ISO 11925-2 [19]čas izpostavljanja = 15 s | Fs ≤ 150 mm znotraj 20 s |

EFL | EN ISO 11925-2 [19]čas izpostavljanja = 15 s | Fs ≤ 150 mm znotraj 20 s | |

FFL | Učinek ni opredeljen. |

[1] Lastnosti so opredeljene glede na primerno preskusno metodo.

[2] Obravnava nekaterih družin proizvodov, npr. linearnih proizvodov (cevi, kanali, kabli itd.), še ni zaključena in lahko povzroči spremembe te odločbe.

[3] Za homogene proizvode in bistvene sestavne dele nehomogenih proizvodov.

[4] Za kateri koli zunanji zanemarljivi sestavni del nehomogenih proizvodov.

[6] Za kateri koli notranji zanemarljivi sestavni del nehomogenih proizvodov.

[7] Za proizvod kot celoto.

[8] s1 = SMOGRA ≤ 30 m2.s-2 in TSP600S ≤ 50 m2; s2 = SMOGRA ≤ 180 m2.s-2 in TSP600S ≤ 200 m2; s3 = ne s1 ali s2.

[9] d0 = brez s plamenom gorečih kapljic/delcev v EN 13823 (SBI) znotraj 600s; d1 = brez s plamenom gorečih kapljic/delcev s trajanjem dlje od 10s v EN 13823 (SBI) znotraj 600s; d2 = ne d0 ne d1; zažig papirja v EN ISO 11925-2 pomeni klasifikacijo d2.

[10] Preskus je uspešno opravljen = papir se ne vžge (ni razvrstitve); preskus ni uspešno opravljen = papir se vžge (razvrstitev d2).

[11] V razmerah, ko je površina izpostavljena plamenom in, če je ustrezno za končno uporabo proizvoda, ko je rob izpostavljen plamenom.

[12] Za homogene proizvode in bistvene sestavne dele nehomogenih proizvodov.

[13] Za kateri koli zunanji zanemarljivi sestavni del nehomogenih proizvodov.

[14] Za kateri koli notranji zanemarljivi sestavni del nehomogenih proizvodov.

[15] Za proizvod kot celoto.

[16] Trajanje preskusa = 30 minut.

[17] Kritični tok je opredeljen kot sevalni tok, pri katerem ugasne plamen ali sevalni tok po 30 minutah trajanja preskusa, pri čemer se upošteva nižja vrednost od obeh (to je tok, ki ustreza največji širitvi plamenov).

[18] s1 = dim ≤ 750 % na minuto; s2 = ni s1.

[19] V razmerah, ko je površina izpostavljena plamenom in, če je ustrezno za končno uporabo proizvoda, ko je rob izpostavljen plamenom.

--------------------------------------------------