Uredba Komisije (ES) št. 2799/1999

z dne 17. decembra 1999

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 1255/1999 glede dodeljevanja pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki je namenjeno za krmo za živali, in o prodaji takšnega posnetega mleka v prahu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za mleko in mlečne izdelke [1] in še zlasti členov 10 in 15 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba (ES) št. 1255/1999 nadomešča Uredbo Sveta (EGS) št. 804/68 [2], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1587/96 [3] in med drugim tudi z Uredbo Sveta (EGS) št. 986/68 z dne 15. julija 1968 o določitvi splošnih pravil za dodeljevanje pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki se uporablja kot krma za živali [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1802/95 [5]. Za upoštevanje novih režimov in preteklih izkušenj je treba spremeniti, in kadar je to potrebno, poenostaviti Uredbo Komisije (EGS) št. 1725/79 z dne 26. julija 1979 o pravilih za dodeljevanje pomoči za posneto mleko, predelano v krmne mešanice, in posneto mleko v prahu, namenjeno za krmo telet [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 83/96 [7]. Hkrati je treba zaradi jasnosti Uredbo spremeniti in vanjo vključiti uredbi Komisije (EGS) št. 3398/91 z dne 20. novembra 1991 o prodaji posnetega mleka v prahu za proizvodnjo krmnih mešanic z javnim razpisom, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 569/88 [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 124/1999 [9], in (EGS) št. 1634/85 z dne 17. junija 1985 o določitvi zneska pomoči za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki se uporabljata kot krma za živali [10], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1802/95.

(2) Cilj ukrepa pomoči, predvidene v členu 11 Uredbe (ES) št. 1255/1999, je omogočiti najugodnejši donos, pridobljen iz mlečnih beljakovin. Zato je primerno povezati plačilo pomoči z vsebnostjo mlečnih beljakovin uporabljenega posnetega mleka ali posnetega mleka v prahu.

(3) Treba je zagotoviti, da se posneto mleko in posneto mleko v prahu, za katero je zagotovljena pomoč, v resnici uporabi kot krma za živali. S tem namenom je treba pomoč zagotoviti samo za posneto mleko in posneto mleko v prahu, ki je predelano v krmne mešanice ali denaturirano v skladu z nekaterimi zahtevami. Treba je tudi preprečiti, da bi se pomoč za isti proizvod plačala več kakor enkrat.

(4) Uredba Komisije (ES) št. 1043/97 [11] odstopa od nekaterih določb nadzora iz Uredbe (EGS) št. 1725/79. Pregledi, predvideni s to uredbo, morajo to odstopanje upoštevati, Uredbo (ES) št. 1043/97 pa je treba razveljaviti.

(5) Pomoč se zagotovi samo, če krmne mešanice izpolnjujejo nekatere minimalne standarde, kar zadeva sestavo, ki jo navadno upoštevajo v industriji, in če so prišle do končne faze industrijske proizvodnje. Zaradi možnosti pregleda morajo biti proizvodi pakirani tako, da jih je mogoče identificirati. Državam članicam mora biti dovoljeno, da določijo, kako naj se izpolnjujejo gornje zahteve.

(6) Posebno pakiranje ni potrebno za krmne mešanice, ki jim je dodana lucernina moka. Takšna zahteva tudi ni primerna pri prevozu s cisterno ali zabojnikom, kakor to delajo nekateri uporabniki. Pregled takšnega načina prevoza mora biti torej še posebno urejen, pomoč pa se plača šele po pregledu.

(7) Končno uporabo posnetega mleka in posnetega mleka v prahu po znižani ceni je mogoče spremljati samo, če obrati, ki prejmejo pomoč, ponudijo ustrezna jamstva. Predelovalni obrati morajo imeti odobritev pristojne agencije zadevne države članice, njihov računovodski sistem pa mora biti prilagojen zahtevam režimov za pomoč.

(8) Kar zadeva referenčne metode, ki se uporabljajo za analize, predvidene v tem programu pomoči, se je treba sklicevati na seznam, objavljen vsako leto po Uredbi Komisije (ES) št. 2721/95 z dne 24. novembra 1995 o uvedbi pravil za uporabo referenčnih in rutinskih metod za analizo in oceno kakovosti mleka in mlečnih izdelkov v skupnem tržnem redu [12]. Ker pa za določanje količine posnetega mleka v prahu v krmnih mešanicah, navzočnosti siriščne sirotke v prahu v posnetem mleku v prahu ali kakovosti škroba v posnetem mleku v prahu niso bile določene nobene referenčne metode, je treba s to uredbo določiti primerne metode.

(9) Treba je organizirati stalen javni razpis za prodajo posnetega mleka v prahu iz javnih zalog, da bi zagotovili enak dostop za vse morebitne kupce, da bi določili prodajno ceno, ki bi izkazovala stanje na trgu, in da bi preverjali dejansko končno uporabo posnetega mleka v prahu, ki je namenjeno za proizvodnjo krmnih mešanic. Ponudbene cene lahko znatno nihajo, zlasti izrazito glede na starost mleka v prahu, ki je dan v promet, in na skladiščenje. Zato je treba omogočiti določitev različnih najnižjih cen.

(10) Ta uredba mora določiti rok za začetek uskladiščenja za prodajo. Uredbo Komisije (EGS) št. 3536/91 z dne 2. decembra 1991, ki določa zadnji rok za začetek uskladiščenja posnetega mleka v prahu, prodanega po Uredbi (EGS) št. 3398/91 [13], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2508/1999 [14], je torej treba razveljaviti.

(11) Izkazalo se je, da so režimi, določeni v Uredbi Komisije (EGS) št. 1105/68 z dne 27. julija 1968 o določitvi podrobnih pravil za dodeljevanje pomoči za posneto mleko, ki se uporabi kot krma za živali [15], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1802/95, težko izvedljivi, preverjanje upravičencev pa vprašljivo. Poleg tega se je količina posnetega mleka, upravičena do pomoči po tem ukrepu, v zadnjih letih zelo zmanjšala, tako da ima program zdaj le obroben vpliv na ravnovesje trga z mlečnimi izdelki. Poleg tega bo trg s posnetim mlekom še naprej prejemal pomoč, dodeljeno za posneto mleko, ki se vgradi v krmne mešanice. Ukrep pomoči, predviden z Uredbo (EGS) št. 1105/68, je torej treba ukiniti in navedeno uredbo razveljaviti.

(12) Upravljalni odbor za mleko in mlečne izdelke ni predložil mnenja v roku, ki ga je določil njegov predsednik

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ta uredba določa podrobna pravila za uporabo Uredbe (ES) št. 1255/1999 glede:

(a) dodeljevanja pomoči za posneto mleko, posneto mleko v prahu, pinjenec in pinjenec v prahu, ki so po členu 11 navedene uredbe namenjeni za uporabo kot krma za živali;

(b) prodaje posnetega mleka v prahu, ki je namenjen za uporabo kot krma za živali po členu 7(4) navedene uredbe.

Člen 2

V tej uredbi je:

(a) "mleko" proizvod, pridobljen z molžo ene ali več krav, ki se mu nič ne doda in je kvečjemu delno posnet;

(b) "posneto mleko" mleko z vsebnostjo maščobe, ki ne presega 1 %, in vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 31,4 % nemastne suhe snovi;

(c) "posneto mleko v prahu" proizvod, pridobljen z odstranitvijo vode iz mleka, z največjo vsebnostjo maščobe 11 %, največjo vsebnostjo vlage 5 % in vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 31,4 % nemastne suhe snovi;

(d) "pinjenec" stranski proizvod pri proizvodnji masla, pridobljen po pinjenju smetane in odstranitvi trdne maščobe, z največjo vsebnostjo maščobe 1 % in vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 31,4 % nemastne suhe snovi;

(e) "pinjenec v prahu" proizvod, pridobljen z odstranitvijo vode iz pinjenca, z največjo vsebnostjo maščobe 11 %, največjo vsebnostjo vlage 5 % in vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 31,4 % nemastne suhe snovi.

Člen 3

V tej uredbi se pinjenec in pinjenec v prahu obravnavata kot posneto mleko in posneto mleko v prahu.

Člen 4

"Mešanice, namenjene za proizvodnjo krmnih mešanic" (v nadaljnjem besedilu "mešanice"), pomenijo proizvode, ki vsebujejo naslednje sestavine:

(a) posneto mleko v prahu;

(b) maščobo;

(c) vitamine;

(d) minerale;

(e) saharozo;

(f) sredstva proti strjevanju (največ 0,3 %);

(g) druga v maščobi topna tehnična sredstva, vključno z antioksidanti in emulgatorji.

Člen 5

1. "Krmna mešanica" pomeni proizvode:

(a) ki na 100 kilogramov končnega proizvoda vsebujejo:

(i) ne manj kakor 50 kilogramov in ne več kakor 80 kilogramov posnetega mleka v prahu

in

(ii) ne manj kakor 5 kilogramov nemlečnih maščob in vsaj 2 kilograma škroba ali škroba v prahu

ali

(iii) ne manj kakor 2,5 kilogramov nemlečnih maščob in vsaj 2 kilograma škroba ali škroba v prahu takrat, kadar je na vsakih 100 kilogramov posnetega mleka v prahu vključenih 5 kilogramov lucernine ali travne moke, vsebujoče vsaj 50 % (m/m) delcev, ki niso večji od 300 mikronov. Delci, ki niso večji od 300 mikronov, morajo biti enakomerno porazdeljeni v mešanici;

(b) ki se lahko takoj uporabljajo kot krma za živali in ne bodo predelani ali zmešani, preden pridejo do končnega uporabnika.

2. Kadar je ugotovljeno, da proizvedeni proizvod vsebuje količino posnetega mleka v prahu, ki presega največjo količino 80 kilogramov iz odstavka 1(a)(i), vendar ne presega 81 kilogramov, se pomoč kljub temu lahko dodeli na podlagi vsebnosti 80 kilogramov posnetega mleka v prahu.

Kadar proizvedeni proizvod ne vsebuje najmanj 50 kilogramov posnetega mleka v prahu iz odstavka 1(a)(i), se dodeli minus 15 % pomoči za posneto mleko v prahu, ki je dejansko vgrajeno, pod pogojem, da je vsebnost posnetega mleka v prahu enaka vsaj 45 kilogramom na 100 kilogramov končnega proizvoda.

Člen 6

1. "Denaturirano posneto mleko v prahu" pomeni proizvode, proizvedene v skladu z eno od naslednjih formul:

(a) formula A: 100 kilogramov posnetega mleka v prahu z dodatkom:

(i) najmanj 9 kilogramov lucernine ali travne moke, vsebujoče najmanj 50 % (m/m) delcev, ki ne presegajo 300 mikronov,

in

(ii) najmanj 2 kilograma škroba ali škroba v prahu;

(b) formula B: 100 kilogramov posnetega mleka v prahu z dodatkom:

(i) najmanj 5 kilogramov lucernine ali travne moke, vsebujoče najmanj 50 % (m/m) delcev, ki ne presegajo 300 mikronov,

in

(ii) najmanj 12 kilogramov ribje moke, brez odstranjenega vonja ali z močnim vonjem, vsebujoče vsaj 30 % (m/m) delcev, ki ne presegajo 300 mikronov,

in

(iii) najmanj 2 kilograma škroba ali škroba v prahu.

Delci v velikostih, ki so glede na standard BS 410-1976 najbližji največjim velikostim, določenim za delce v zadevnem proizvodu, ne da bi bili od njih manjši, veljajo kot njim enaki.

2. Posnetemu mleku v prahu dodane snovi morajo biti v mešanici enakomerno porazdeljene.

Posneto mleko v prahu ne sme biti pred denaturacijo ali po njej na noben način obdelano, če bi to zmanjšalo ali nevtraliziralo učinke denaturacije, zlasti z uporabo sredstev za odstranitev vonja, s spreminjanjem okusa in vonja tako, da se odvzamejo sestavine, ki so odgovorne za zaznavanje okusa in/ali vonja, ali z dodajanjem sestavin, ki dajejo okus in vonj za prikrivanje okusa in vonja ribje moke.

POGLAVJE II

POMOČ ZA POSNETO MLEKO V PRAHU

Oddelek 1

Znesek pomoči in izvedbeni pogoji

Člen 7

1. Znesek pomoči je tu določen:

(a) 5,80 evrov na 100 kilogramov posnetega mleka z vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 35,6 % nemastne suhe snovi;

(b) 5,12 evrov na 100 kilogramov posnetega mleka z vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 31,4 %, vendar je manjša od 35,6 % nemastne suhe snovi;

(c) 71,51 evrov na 100 kilogramov posnetega mleka v prahu z vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 35,6 % nemastne suhe snovi;

(d) 63,07 evrov na 100 kilogramov posnetega mleka v prahu z vsebnostjo beljakovin, ki ni manjša od 31,4 %, vendar je manjša od 35,6 % nemastne suhe snovi.

2. Pri posnetem mleku v prahu z vsebnostjo vlage, ki presega 5 %, se pomoč zmanjša za 1 % za vsakih dodatnih 0,2 % vlage.

Člen 8

Da bi bilo posneto mleko v prahu upravičeno do pomoči, mora izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:

(a) uporabljeno mora biti v obratu, ki ima potrdilo v skladu s členom 9:

(i) ali nespremenjeno ali vgrajeno v mešanico

ali

(ii) nespremenjeno za proizvodnjo denaturiranega posnetega mleka v prahu;

(b) še ni bilo deležno pomoči ali znižanja cene z drugimi ukrepi Skupnosti.

Člen 9

1. Obrati, ki proizvajajo mešanice, krmne mešanice ali denaturirano posneto mleko v prahu, morajo biti za ta namen odobreni od pristojne službe države članice, na katere ozemlju ta proizvodnja poteka.

2. Odobritev se dodeli obratom, ki:

(a) imajo ustrezno tehnično opremo ter upravne in računovodske metode, ki omogočajo izpolnjevanje te uredbe, pa tudi dodatnih zahtev, ki jih določijo države članice;

(b) so podvrženi pregledom pristojne službe.

3. Razen pri višji sili se ob ugotovitvi, da obrat ne izpolnjuje več pogojev, določenih v odstavku 2, ali da ne izpolnjuje več kake druge obveznosti po tej uredbi, odobritev začasno razveljavi glede na resnost nepravilnosti za obdobje od enega do dvanajstih mesecev.

Če tudi po tem obdobju pogoji, določeni v odstavku 2, niso izpolnjeni, se odobritev odvzame. Odobritev se ponovno dodeli po najmanj šestih mesecih na zahtevo zadevnega obrata, in to po temeljitem pregledu.

Države članice se lahko odločijo proti takšni razveljavitvi, če je ugotovljeno, da nepravilnost ni bila narejena namerno ali zaradi velike malomarnosti in so njene posledice obrobnega pomena.

Člen 10

1. Na pakiranjih, ki vsebujejo mešanice, morajo biti navedeni naslednji podatki:

(a) ena ali več izjav, ki so naštete v Prilogi II.A;

(b) navedba vsebnosti posnetega mleka v prahu, vsebnosti dodanih mineralov in saharoze ter vsebnosti maščobe, vključno s tehničnimi sredstvi, topnimi v maščobah;

(c) oznaka, ki identificira obrat po njegovi številki odobritve.

2. Brez poseganja v člen 11 in Direktivo Sveta št. 79/373/EGS [16] se krmne mešanice pakirajo v vreče ali druge zaprte ali nepredušno zaprte posode, ki ne vsebujejo več kakor 50 kilogramov in na katerih so navedeni naslednji podatki:

(a) ena ali več izjav, ki so naštete v Prilogi II.B;

(b) oznaka, ki identificira obrat po njegovi številki odobritve;

(c) vsebnost posnetega mleka v prahu;

(d) številka proizvodne serije;

(e) datum proizvodnje, če ni naveden že v številki serije.

Gornji podatki morajo biti jasno čitljivi in neizbrisno označeni na pakiranju ali posodi ali na oznaki, pritrjeni na njej.

3. Države članice lahko določijo podrobna pravila za označevanje pakiranj, kakor je to predpisano v odstavku 2, pa tudi dodatne podatke, ki so lahko na pakiranju ali posodi ali na oznaki. O katerih koli ukrepih, ki jih sprejmejo s tem namenom, obvestijo Komisijo.

Člen 11

Drugi odstavek člena 10 se ne uporablja za krmne mešanice:

(a) ki vsebujejo lucernino ali travno moko, pod pogoji, določenimi v členu 5(1)(a)(iii);

(b) ki se dostavijo s cisterno ali zabojnikom na kmetijo ali obrat, ukvarjajoč se z rejo ali pitanjem in uporabljajoč te krmne mešanice po pogojih, določenih v členih 12 in 13.

Člen 12

Obrati, ki so prejemniki pomoči, so na svojo zahtevo pooblaščeni, da dobavijo krmne mešanice s cisterno ali zabojnikom. Takšno pooblastilo izda pristojni organ države članice, na ozemlju katere ima obrat svoj sedež.

Dobava se izvede pod upravnim nadzorom, s katerim se zlasti zagotovi, da je prejemnik kmetija ali obrat za rejo ali pitanje, ki uporablja krmo za živali.

Člen 13

1. Kadar se dobava s cisterno ali zabojnikom opravi v državi članici, ki ni država članica proizvajalka, je dokaz o dobavi pod upravnim nadzorom po členu 12 kontrolni izvod, naveden v členih od 471 do 495 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 [17].

2. Oddelek 104 kontrolnega izvoda mora biti izpolnjen z eno ali več izjavami, ki so naštete v Prilogi II.C.

3. Država članica uvoznica preveri, ali prejemnik blaga izpolnjuje pogoje, predpisane v drugem odstavku člena 12.

Oddelek 2

Nadzorni ukrepi

Člen 14

1. Obrati, ki proizvajajo krmne mešanice, lahko prejmejo pomoč le, če vodijo evidence, ki temeljijo na njihovih računovodskih evidencah, v skladu s plačilnim načrtom, ki ga določi država članica, in vključujejo vsaj naslednje podatke:

(a) količine nabavljenih ali proizvedenih mlečnih izdelkov in datum dobave ali proizvodnje;

(b) datum dobave in količine posnetega mleka ter posnetega mleka v prahu, proizvedene ali prejete nespremenjene ali v mešanici, ki se uporabi za proizvodnjo krmnih mešanic, skupaj z imenom in naslovom dobavitelja ter vsebnostjo mlečnih beljakovin;

(c) datum proizvodnje krmnih mešanic in proizvedene količine, s podatki o njihovi sestavi in deležu vsake sestavine, zlasti količine kazeina in/ali kazeinatov, ki so dodani nespremenjeni ali v mešanici;

(d) datum prodaje posnetega mleka, posnetega mleka v prahu in krmnih mešanic ter prodana količina, skupaj z imenom in naslovom prejemnika;

(e) izgube, vzorci, vrnjeno blago in zamenjave posnetega mleka, posnetega mleka v prahu in krmnih mešanic.

2. Podatki, našteti v odstavku 1, morajo biti podprti z dobavnicami in računi.

3. Države članice lahko zahtevajo od obratov, da vodijo posebno računovodsko evidenco zalog, predvsem za kakršne koli dodatne podatke, za katere menijo, da so potrebni za lažjo uporabo te uredbe.

Člen 15

Da bi zagotovili skladnost s tem poglavjem, opravijo države članice zlasti preglede, predvidene v členih od 16 do 18.

Služba, odgovorna za preglede, navede rezultate pregledov v poročilih, ki vsebujejo zlasti podatke, predvidene v Prilogi I k tej uredbi.

Člen 16

1. S pridržkom odstavka 2 se skladnost z vsebnostjo beljakovin, vlage in maščobe vgrajenega posnetega mleka ali posnetega mleka v prahu pred rokom njune uporabe ali najpozneje ob tem roku pregleda, bodisi nespremenjenih ali v obliki mešanice, za proizvodnjo krmnih mešanic ali njune uporabe v nespremenjenem stanju za proizvodnjo denaturiranega posnetega mleka v prahu.

2. Kadar prihaja uporabljeno posneto mleko v prahu, bodisi nespremenjeno ali v mešanici, neposredno iz prostorov tovarne, v kateri je bilo proizvedeno, se pregled iz odstavka 1 lahko opravi, preden posneto mleko v prahu odpeljejo iz opredeljenega obrata. V tem primeru se uporabljajo naslednja pravila:

(a) zadevna nadzorna služba s potrebnimi ukrepi zagotovi, da se pregledana količina posnetega mleka v prahu dejansko uporabi za proizvodnjo krmnih mešanic ali denaturiranega posnetega mleka v prahu;

(b) vreče, pakiranja in posode, v katerih je shranjeno posneto mleko v prahu, morajo imeti ustrezne podatke, ki označujejo proizvod in prostore obrata ter izkazujejo datum proizvodnje, neto maso in vsebnost beljakovin, vlage in maščobe v prahu;

(c) zapisi o pregledu, ki jih sestavi nadzorna služba, morajo:

(i) identificirati posneto mleko v prahu in stanje, zlasti količino, vsebnost beljakovin, vlage in maščobe ter datum proizvodnje,

(ii) spremljati posneto mleko v prahu, dokler ni vgrajeno v krmne mešanice,

(iii) biti priloženi v evidence iz člena 14(1).

Člen 17

1. Načine pregledov uporabe posnetega mleka in posnetega mleka v prahu, bodisi nespremenjenih ali v mešanici, pri proizvodnji krmnih mešanic določa zadevna država članica, izpolnjevati pa morajo najmanj pogoje, določene v odstavkih od 2 do 5.

2. Pregled zadevnih obratov mora zlasti zajeti:

(a) sestavo posnetega mleka in posnetega mleka v prahu, ki se uporabljata nespremenjeni;

(b) sestavo uporabljenih mešanic;

(c) sestavo proizvedenih krmnih mešanic.

3. Pregled obratov se opravi na kraju samem in zlasti zadeva proizvodne pogoje, ki se ugotavljajo:

(a) s pregledom uporabljenih surovin;

(b) s pregledom vhodnih in izhodnih proizvodov;

(c) z vzorčenjem;

(d) s pregledom evidenc iz člena 14(1).

4. Pregledi so nenapovedani in se opravljajo najmanj enkrat na vsakih 14 dni proizvodnje. Njihova pogostost se določi na podlagi količin posnetega mleka v prahu, ki jih uporablja obrat, in pogostosti, s katero se pregledujejo njihove računovodske evidence po odstavku 5.

Obrati, ki posnetega mleka ali posnetega mleka v prahu ne uporabljajo stalno, pošljejo službi zadevne države članice, ki opravlja preglede, svoje proizvodne programe, tako da ta lahko organizira ustrezne preglede.

Zgoraj opredeljena pogostost pregledov ne velja v primerih, ko je proizvodnja krmnih mešanic pod stalnim nadzorom na kraju samem.

5. Pregledi iz odstavka 4 se nadomestijo s temeljitim in nenapovedanim pregledom poslovnih dokumentov in evidenc iz člena 14(1).

Takšen podrobni pregled je treba opraviti najmanj enkrat v 12 mesecih. Če je opravljen najmanj enkrat na tri mesece, se pogostost pregledov iz odstavka 3 lahko zmanjša od najmanj enkrat na vsakih 14 dni na najmanj enkrat na vsakih 28 dni proizvodnje.

Člen 18

1. Proizvodnja denaturiranega posnetega mleka v prahu se med potekom denaturacije pregleduje vsaj enkrat dnevno na kraju samem.

2. Obrati, ki proizvajajo denaturirano posneto mleko v prahu, pred začetkom proizvodnje s pismom ali katerim koli drugim sredstvom pisnega komuniciranja obvestijo pristojno službo o:

(a) številki odobritve, ki jo ima obrat;

(b) količini posnetega mleka v prahu, namenjeni za denaturacijo;

(c) kraju, kjer bo potekala denaturacija;

(d) načrtovanih datumih, ko bo potekala denaturacija.

Pristojna služba določi rok za uradno obveščanje o datumih proizvodnje in lahko zahteva dodatne podatke.

Člen 19

Ob upoštevanju člena 20 so referenčne metode, ki se uporabljajo za analize, predvidene s to uredbo, metode s seznama v skladu s členom 2 Uredbe Komisije (ES) št. 2721/95.

Člen 20

1. Vsebnost posnetega mleka v prahu v mešanicah in krmnih mešanicah se določi najmanj z dvakratnim preizkusom vsakega vzorca, v skladu z analitsko metodo, opisano v Prilogi III, ki jo dopolnjujejo pregledi, predvideni v členu 17(3). Če je razlika med rezultati teh pregledov, je odločilen rezultat pregleda na kraju samem.

2. Odsotnost siriščne sirotke se dokaže s postopkom, navedenim v Prilogi IV.

3. Vsebnost škroba v krmnih mešanicah se določi s pregledi, predvidenimi v členu 17(3), ki jih mora dopolnjevati analiza kakovosti z uporabo metode, določene v Prilogi V.

4. Vsebnost vlage v kislem pinjencu v prahu se določi z metodo, opisano v Prilogi VI.

5. Vsebnost travne ali lucernine moke, vsebnost škroba in vsebnost ribje moke v denaturiranem posnetem mleku v prahu se določijo z laboratorijsko analizo ali s pregledom na kraju samem, predvidenim v členu 18(1).

Člen 21

Za izvedbo analitičnih preizkusov, predpisanih v tem poglavju, lahko države članice, potem ko so dobile soglasje Komisije, v nekaterih odobrenih obratih vzpostavijo sistem samonadzora, ki ga same nadzorujejo.

Oddelek 3

Plačilo pomoči

Člen 22

1. Znesek pomoči je tisti, ki velja na dan, ko je posneto mleko ali posneto mleko v prahu predelano v krmne mešanice, ali na dan, ko je posneto mleko v prahu denaturirano, glede na posamezni primer.

2. Pomoč plačuje pooblaščeni organ, ki ga določi država članica, na katere ozemlju je proizvajalec, ki posneto mleko ali posneto mleko v prahu uporablja ali za proizvodnjo krmnih mešanic ali za denaturacijo, glede na posamezni primer.

3. Pomoč se plačuje na podlagi zahtevkov, ki jih pri pooblaščenih organih vložijo proizvajalci krmnih mešanic ali denaturiranega posnetega mleka v prahu (v nadaljnjem besedilu "upravičenci") in ki navajajo:

(a) ime in naslov upravičenca;

(b) količino posnetega mleka ali posnetega mleka v prahu, za katero se zahteva pomoč, z navedbo vsebnosti beljakovin;

(c) kjer je to uporabno, količino krmnih mešanic, v katero je vgrajeno posneto mleko ali posneto mleko v prahu iz (b), z navedbo ustreznih številk proizvodne serije.

4. Pomoč se plača v presledkih, ki jih določi država članica, vendar obdobje, ki ga zajema zahtevek za plačilo, ne sme presegati enega meseca.

Člen 23

1. Pri plačilu pomoči je treba upoštevati pogoje, določene v odstavkih od 2 do 4.

2. Rezultati analiz, predpisanih v tem poglavju, in pregledi po členu 15, povezani s plačilnim rokom, ki je neposredno pred tistim, za katerega se zahteva pomoč, morajo pokazati, da so določbe tega poglavja upoštevane.

3. Upravičenci morajo zadovoljivo pokazati pooblaščenemu organu, da je bila ustrezna količina posnetega mleka ali posnetega mleka v prahu v obdobju, ki ga zajema zahtevek za pomoč, predelana v krmne mešanice ali denaturirana.

4. V primerih, zajetih v členu 12, morajo upravičenci priskrbeti dokazno gradivo, ki zadovoljivo pokaže pristojnemu organu, da so bile krmne mešanice dejansko dobavljene s cisterno ali zabojnikom na kmetijo ali obrat za rejo ali pitanje, ki uporablja takšno krmo.

Člen 24

1. Brez poseganja v člen 25 se, kadar rezultati analiz, predvidenih v tem poglavju, in pregledov po členu 15 kažejo, da vlagatelj zahtevka med preteklim plačilnim obdobjem ni ravnal v skladu s tem poglavjem, plačilo pomoči za obdobje, ki ga zajema sedanji zahtevek, zadrži do pridobitve rezultatov pregledov, opravljenih med zadevnim obdobjem. Poleg tega je treba neupravičeno izplačano pomoč za zadevno preteklo obdobje povrniti.

2. Znesek neupravičeno plačane pomoči je tisti, ki je plačan za vse posneto mleko ali posneto mleko v prahu, uporabljeno v obdobju od datuma zadnjega pregleda, na katerega ni bilo pripomb, in datumom pregleda, iz katerega je razvidno, da upravičenec spet ravna v skladu s to uredbo.

Vendar če upravičenec zahteva posebno preverjanje, ga takoj, ko je to mogoče, opravi organ na stroške upravičenca. Če se izkaže, da je količina manjša od tiste, ki je navedena v prvem pododstavku, se znesek, ki ga je treba povrniti, temu prilagodi.

Člen 25

Kadar je upoštevan pogoj, določen v členu 23(3), so države članice pooblaščene za predplačilo v smislu člena 18 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 [18], v znesku, ki je enak znesku pomoči na zahtevku, pod pogojem, da je predložena varščina, enaka 110 % zneska predplačila.

V tem primeru je treba dokumente, ki dokazujejo upravičenost do pomoči, predložiti v šestih mesecih po predplačilu.

POGLAVJE III

PRODAJA POSNETEGA MLEKA V PRAHU IZ JAVNIH ZALOG

Oddelek 1

Organizacija javnih razpisnih postopkov in sodelovanje v njih

Člen 26

1. Posneto mleko v prahu se prodaja prek stalnega javnega razpisa, ki ga organizira vsaka intervencijska agencija.

2. Prodaja zadeva posneto mleko v prahu, ki je bilo uskladiščeno pred 31. decembrom 1997.

3. Stalni javni razpis se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti vsaj osem dni pred prvim rokom, določenim za oddajo ponudb.

4. Intervencijske agencije sestavijo obvestilo o javnem razpisu, ki zlasti navaja konec roka in naslov za oddajo ponudb.

Za posneto mleko v prahu, s katerim razpolagajo, navedejo tudi:

(a) lokacijo skladišč, kjer hranijo posneto mleko v prahu, ki je naprodaj,

(b) količino, ki je v vsakem skladišču naprodaj.

5. Intervencijske agencije vodijo in posodabljajo seznam podatkov iz odstavka 4, ki je na zahtevo dostopen zainteresiranim strankam. V ustrezni obliki tudi redno objavljajo spremembe seznama, kar navedejo v obvestilu o javnem razpisu.

6. Intervencijske agencije ukrenejo vse potrebno, da zainteresiranim strankam omogočijo:

(a) da na lastne stroške pregledajo vzorce posnetega mleka v prahu, ki je dan v prodajo, preden oddajo ponudbo;

(b) da preverijo rezultate analiz iz člena 3 Uredbe Komisije (ES) št. 322/96 [19].

Člen 27

1. V času veljavnosti stalnega javnega razpisa organizirajo intervencijske agencije posamezne razpise.

2. Rok za oddajo ponudb za vsak posamezen razpis je ob 12. uri opoldne po bruseljskem času vsak drugi in četrti torek v mesecu, razen drugega torka v avgustu in četrtega torka v decembru. Če je na torek državni praznik, rok poteče ob 12. uri opoldne po bruseljskem času na prejšnji delovni dan.

Člen 28

1. Posneto mleko v prahu, ki je prodano po tem poglavju, je upravičeno do pomoči, predvidene v členu 1(a).

2. Ponudbe za vsak posamezen razpis se pošljejo s priporočenim pismom ali predajo osebno na intervencijski agenciji proti potrdilu o prejemu ali s katerim koli drugim pisnim telekomunikacijskim sistemom.

Ponudbe se pošljejo intervencijski agenciji, ki razpolaga s ponujenim posnetim mlekom v prahu.

3. V ponudbah morajo biti navedeni:

(a) ime in naslov ponudnika;

(b) želena količina;

(c) ponudbena cena v evrih za 100 kilogramov, brez nacionalnih davkov in dajatev, franko skladišče;

(d) država članica, v kateri se bo mleko predelalo v krmne mešanice ali denaturiralo;

(e) če je to primerno, skladišče, kjer hranijo posneto mleko v prahu, in po želji nadomestno skladišče.

4. Ponudbe niso veljavne, razen če:

(a) veljajo za najmanj 10 ton; če pa je razpoložljiva količina v skladišču manj kakor 10 ton, je najmanjša količina, za katero je možna ponudba, dejansko razpoložljiva količina;

(b) jim je priloženo ponudnikovo pisno jamstvo za upoštevanje naslednjih zahtev:

(i) da bo predelal posneto mleko v prahu ali ga dal predelati v krmne mešanice ali denaturiral posneto mleko v prahu v 60 dneh po roku za oddajo ponudb, ki so odziv za vsak posamezen razpis, kakor je to določeno v členu 27(2);

(ii) da bo ravnal v skladu s to uredbo ali zagotovil njeno upoštevanje.

(c) je priskrbljen dokaz, da je ponudnik pred rokom za oddajo ponudb položil varščino za izvedbo ponudbe 36 evrov za tono v državi članici, v kateri je vložena ponudba za zadevni razpis.

5. Ponudb po roku, predvidenem v členu 27(2), ni mogoče umakniti.

Člen 29

Za varščino za izvedbo ponudbe, predvidene v členu 28(4)(c), so v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85 glavne zahteve vztrajanje pri ponudbah po roku za oddajo ponudb, položitev varščine za izvedbo predelave iz člena 30(3) in plačilo cene.

Oddelek 2

Izvajanje razpisnega postopka

Člen 30

1. Ob roku iz člena 27(2) obvestijo države članice Komisijo o količinah in cenah ponudnikov in o količini posnetega mleka v prahu, ki je dana v prodajo.

2. Komisija določi najnižjo prodajno ceno za posneto mleko v prahu na podlagi ponudb, prejetih v vsakem posameznem razpisu, in v skladu s postopkom, določenim v členu 42 Uredbe (EGS) št. 1255/1999. Cena se lahko spreminja glede na starost posnetega mleka v prahu, ki je dan v prodajo, in na kraj skladiščenja.

Za posamezni razpis se je mogoče odločiti, da se ne dodeli nič.

3. Komisija položi znesek varščine za izvedbo predelave za 100 kilogramov posnetega mleka v prahu istočasno in v skladu z istim postopkom kakor najnižjo prodajno ceno.

Namen varščine za izvedbo predelave je zagotoviti izpolnitev glavne zahteve v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85, da se posneto mleko v prahu uporabi v skladu z poslom, predvidenim v členu 28(4)(b). Varščina se položi v državi članici, kjer poteka predelava v krmne mešanice ali denaturacija, pri službi, ki jo določi ta država članica.

Člen 31

Če so ponudene cene nižje od najnižje cene, se ponudbe zavrnejo.

Člen 32

1. Intervencijska agencija dodeljuje mleko v skladu s pravili, določenimi v odstavkih od 2 do 5.

2. Posneto mleko v prahu se razporedi na podlagi datuma, ko je bilo uskladiščeno, z začetkom pri najstarejših proizvodih celotne razpoložljive količine v skladišču(-ih), ki ga (jih) določi ponudnik.

3. Brez poseganja v člen 31 je uspešni ponudnik tisti, ki ponudi najvišjo ceno. Če se s tem ne razporedi celotna razpoložljiva količina, se ostanek dodeli drugim ponudnikom na podlagi ponudbenih cen, z začetkom pri najvišji ceni.

4. Kadar bi sprejetje ponudbe privedlo do pogodb, ki bi presegale količino razpoložljivega posnetega mleka v prahu v določenem skladišču, se zadevnemu ponudniku dodeli samo razpoložljiva količina.

Kljub temu pa lahko, če se ponudnik strinja, intervencijska agencija določi druga skladišča za nadomestitev količine, predvidene v ponudbi.

5. Kadar bi sprejetje dveh ali več ponudb, ki ponujajo isto ceno za posneto mleko v prahu v posameznem skladišču, privedlo do pogodb, ki bi presegale razpoložljivo količino, se razpoložljiva količina razporedi v sorazmerju glede na količine v ponudbah.

Kljub temu pa se takrat, kadar bi takšna razporeditev pomenila dodelitev količin, manjših od petih ton, dodelitev določi z žrebom.

Člen 33

Pripadajoče pravice in obveznosti, povezane z javnim razpisom, niso prenosljive.

Člen 34

1. Intervencijska agencija takoj obvesti ponudnike o izidu njihovega sodelovanja pri javnem razpisu.

Varščine po členu 29, ki so položene za neuspešne ponudbe, se takoj sprostijo.

2. Pred odpremo posnetega mleka v prahu in v roku, določenem v členu 35(2), uspešni ponudniki intervencijski agenciji plačajo znesek, ki ustreza njihovi ponudbi za vsako količino, ki jo želijo prevzeti, in položijo varščino za izvedbo predelave, predvideno v členu 30(3).

Člen 35

1. Ko je znesek iz člena 34(2) plačan in varščina, predvidena v členu 30(3), položena, intervencijska agencija sprosti varščino za izvedbo ponudbe po členu 29 in izda odpremni nalog z naslednjimi podatki:

(a) količina, za katero so izpolnjene zgoraj navedene zahteve;

(b) skladišče, kjer je skladiščeno posneto mleko v prahu;

(c) končni datum za odpremo blaga;

(d) končni datum za predelavo v krmne mešanice ali denaturacijo.

2. Uspešni ponudniki odpremijo njim dodeljeno posneto mleko v prahu v 30 dneh po roku za oddajo ponudb. Odprema se lahko opravi v delih.

Če posneto mleko v prahu ni odpremljeno v roku, določenem v prvem odstavku, prevzame skladiščne stroške na svoje tveganje uspešni ponudnik z dnem, ki sledi dnevu konca roka, razen v primerih višje sile.

3. Posneto mleko v prahu preda intervencijska agencija v pakiranjih, na katerih je v jasno vidnih in čitljivih črkah navedeno sklicevanje na to uredbo.

Na zahtevo zainteresirane stranke izda intervencijska agencija kopijo potrdila, ki navaja sestavo kupljenih proizvodov, kakor je to predvideno v členu 3 Uredbe (ES) št. 322/96.

4. Poleg podatkov, predvidenih z Uredbo Komisije (EGS) št. 3002/92 [20], mora biti v oddelku 104 kontrolnega izvoda T5 navedena ena ali več izjav, naštetih v Prilogi II.D. V oddelku 106 mora biti naveden končni datum za predelavo v krmne mešanice ali denaturacijo.

POGLAVJE IV

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 36

Uredbe (EGS) št. 1105/68, (EGS) št. 1725/79, (EGS) št. 1634/85, (EGS) št. 3398/91, (EGS) št. 3536/91 in (ES) št. 1043/97 se razveljavijo.

Sklicevanja na uredbi (EGS) št. 1725/79 in (EGS) št. 3398/91 se razlagajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 37

Predhodno natisnjena pakiranja iz člena 4(2) in (4) Uredbe (EGS) št. 1725/79 se lahko uporabljajo do 30. junija 2000.

Odobritev, dodeljena po členu 4(5) in členu 8(2) Uredbe (EGS) št. 1725/79, ostane veljavna za uporabo te uredbe.

Uredba (EGS) št. 1725/79 velja še naprej za količine posnetega mleka v prahu, ki so bile dodeljene po Uredbi (EGS) št. 3398/91.

Člen 38

Ta uredba začne veljati 1. januarja 2000.

Uporablja se le za količine posnetega mleka in posnetega mleka v prahu, ki so predelane v krmne mešanice ali denaturirano posneto mleko v prahu od tega datuma naprej.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 17. decembra 1999

Za Komisijo

Franz Fischler

Član Komisije

[1] UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

[2] UL L 148, 28.6.1968, str. 13.

[3] UL L 206, 16.8.1996, str. 21.

[4] UL L 169, 18.7.1968, str. 4.

[5] UL L 174, 26.7.1995, str. 27.

[6] UL L 199, 7.8.1979, str. 1.

[7] UL L 17, 23.1.1996, str. 3.

[8] UL L 320, 22.11.1991, str. 16.

[9] UL L 16, 21.1.1999, str. 19.

[10] UL L 158, 18.6.1985, str. 7.

[11] UL L 152, 11.6.1997, str. 6.

[12] UL L 283, 25.11.1995, str. 7.

[13] UL L 335, 6.12.1991, str. 8.

[14] UL L 304, 27.11.1999, str. 21.

[15] UL L 184, 29.6.1968, str. 24.

[16] UL L 86, 6.4.1979, str. 30.

[17] UL L 253, 11.10.1993, str. 1.

[18] UL L 205, 3.8.1985, str. 5.

[19] UL L 160, 26.6.1999, str. 48.

[20] UL L 148, 28.6.1968, str. 13.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

ANALITSKI PREIZKUSI

Določbe, sprejete v skladu z Direktivo Sveta 70/373/EGS z dne 20. julija 1970 o uvedbi metod vzorčenja in analiz Skupnosti za uradni nadzor krme (UL L 170, 3.8.1970, str. 21), se uporabljajo za vzorčenje po tej uredbi.

A. Nespremenjeno posneto mleko v prahu

1. Določanje:

(a) vsebnosti vlage

(b) vsebnosti beljakovin

(c) vsebnosti maščobe.

2. Ugotavljanje drugih proizvodov v skladu z režimi, ki jih določajo državne oblasti:

(a) škrob in škrob v prahu

(b) travna ali lucernina moka

(c) siriščna sirotka

(d) ribja moka

(e) druge snovi, zlasti kisla sirotka, za katero državni organi zahtevajo ugotavljanje navzočnosti.

B. Posneto mleko v prahu, vgrajeno v mešanico

Preizkusi pod A in dodatni preizkusi

Določanje:

(a) vsebnosti posnetega mleka v prahu

(b) vsebnosti maščobe, vključno s tehničnimi sredstvi, topnimi v maščobah.

C. Denaturirano posneto mleko v prahu

Preizkusi pod A in dodatni preizkusi

1. Kadar je mleko v prahu denaturirano po formuli A:

Določanje:

(a) vsebnosti travne ali lucernine moke

(b) vsebnosti škroba.

Merjenje velikosti delcev travne ali lucernine moke.

2. Kadar je mleko v prahu denaturirano po formuli B:

Določanje:

(a) vsebnosti travne ali lucernine moke

(b) vsebnosti škroba

(c) vsebnosti ribje moke.

Merjenje velikosti delcev:

(a) travne ali lucernine moke

(b) ribje moke.

Vonj se lahko preizkusi pred denaturacijo z dodatkom inertnega prahu (razredčitev 1: 20) ali po denaturaciji (razredčitev 1: 2). Še vedno mora biti ugotovljiv značilen in močen vonj.

D. Krmne mešanice

Določanje:

(a) vsebnosti posnetega mleka v prahu

(b) vsebnosti travne ali lucernine moke

(c) vsebnosti maščobe.

Ugotavljanje škroba.

Merjenje velikosti delcev travne ali lucernine moke (pregledano pred vključitvijo).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

A. Podatki, ki morajo biti vidni na pakiranju mešanic

- Mezcla destinada a la fabricación de piensos compuestos – Reglamento (CE) no 2799/1999

- Blanding bestemt til fremstilling af foderblandinger – Forordning (EF) nr. 2799/1999

- Mischung zur Herstellung von Mischfutter – Verordnung (EG) Nr. 2799/1999

- Μείγμα που προορίζεται για την παρασκευή συνθέτων ζωοτροφών – Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2799/1999

- Mixture intended for the manufacture of compound feedingstuffs – Regulation (EC) No 2799/1999

- Mélange destiné à la fabrication d'aliments composés – Règlement (CE) no 2799/1999

- Miscela destinata alla fabbricazione di alimenti composti – Regolamento (CE) n. 2799/1999

- Voor de vervaardiging van mengvoeders bestemd mengsel – Verordening (EG) nr. 2799/1999

- Mistura destinada ao fabrico de alimentos compostos – Regulamento (CE) n.o 2799/1999

- Rehuseosten valmistukseen tarkoitettu esiseos – asetus (EY) N:o 2799/1999

- Blandning avsedd för framställning av foderblandningar – Förordning (EG) nr 2799/1999

B. Podatki, ki morajo biti vidni na pakiranju krmnih mešanic

- Pienso compuesto que contiene leche desnatada en polvo – Reglamento (CE) no 2799/1999

- Foderblanding med indhold af skummetmælkspulver – Forordning (EF) nr. 2799/1999

- Magermilchpulver enthaltendes Mischfutter – Verordnung (EG) Nr. 2799/1999

- Σύνθετη ζωοτροφή που περιέχει αποκορυφωμένο γάλα σε σκόνη – Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2799/1999

- Compound feedingstuff containing skimmed-milk powder – Regulation (EC) No 2799/1999

- Aliment composé pour animaux contenant du lait écrémé en poudre – Règlement (CE) no 2799/1999

- Alimento composto per animali contenente latte scremato in polvere – Regolamento (CE) n. 2799/1999

- Mageremelkpoeder bevattend mengvoeder – Verordening (EG) nr. 2799/1999

- Alimento composto para animais com leite em pó desnatado – Regulamento (CE) n.o 2799/1999

- Rasvatonta maitojauhetta sisaltavä rehuseos – asetus (EY) N:o 2799/1999

- Foderblandning innehållande skummjölkspulver – Förordning (EG) nr 2799/1999

C. Posebni podatki, ki jih je treba vnesti v oddelek 104 kontrolnega izvoda T5, če se proizvod dostavi s cisterno ali zabojnikom

- Piensos compuestos destinados a una explotación agraria o una explotación pecuaria o de engorde que utilice los piensos compuestos – Reglamento (CE) no 2799/1999

- Foderblanding til brug på en landbrugsbedrift, en opdrætnings- eller en opfedningsvirksomhed – Forordning (EF) nr. 2799/1999

- Für landwirtschaftliche Betriebe bzw. Aufzucht- oder Mastbetriebe bestimmtes Mischfutter – Verordnung (EG) Nr. 2799/1999

- Σύνθετες ζωοτροφές που θα χρησιμοποιηθούν από γεωργική εκμετάλλευση ή κτηνοτροφική εκμετάλλευση ή εκμετάλλευση παχύνσεως – Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2799/1999

- Compound feedingstuffs bound for a farm or breeding or fattening concern which uses feedingstuffs – Regulation (EC) No 2799/1999

- Aliments composés pour animaux destinés à une exploitation agricole ou à une exploitation d'élevage ou d'engraissement utilisatrice – Règlement (CE) no 2799/1999

- Alimenti composti per animali destinati ad un'azienda agricola o ad un'azienda dedita all'allevamento o all'ingrasso che utilizzano gli alimenti composti – Regolamento (CE) n. 2799/1999

- Mengvoeder, bestemd voor een dit voeder gebruikend landbouwbedrijf of veeteelt- of veemesterijbedrijf – Verordening (EG) nr. 2799/1999

- Alimentos compostos para animais destinados a uma exploração agrícola, pecuária ou de engorda utilizadora – Regulamento (CE) n.o 2799/1999

- Maatilalle, jalostuskarjatilalle tai lihakarjatilalle tarkoitettu rehuseos – asetus (EY) N:o 2799/1999

- Foderblandningar avsedda att användas i ett jordbruksföretag, eller för uppfödning eller gödning – Förordning (EG) nr 2799/1999

D. Posebni podatki, ki jih je treba vnesti v oddelek 104 kontrolnega izvoda T5 pri posnetem mleku v prahu, prodanem iz javnih zalog

- Debe transformarse en piensos compuestos o desnaturalizarse – Reglamento (CE) no 2799/1999

- Skal forarbejdes til foderblandinger eller denatureres – Forordning (EF) nr. 2799/1999

- Zur Verarbeitung zu Mischfutter oder zur Denaturierung – Verordnung (EG) Nr. 2799/1999

- Να μεταποιηθεί σε σύνθετες ζωοτροφές ή να μετουσιωθεί – Κανονισμός (ΕΚ) αριθ. 2799/1999

- To be processed into compound feedingstuffs or denatured – Regulation (EC) No 2799/1999

- À transformer en aliments composés pour animaux ou à dénaturer – Règlement (CE) no 2799/1999

- Da trasformare in alimenti composti per animali o da denaturare – Regolamento (CE) n. 2799/1999

- Moet tot mengvoeder worden verwerkt of worden gedenatureerd – Verordening (EG) nr. 2799/1999

- Para transformação em alimentos compostos para animais ou desnaturação – Regulamento (CE) n.o 2799/1999

- Rehuseoksiksi jalostettavaksi tai denaturoitavaksi – asetus (EY) N:o 2799/1999

- För bearbetning till foderblandningar eller denaturering – Förordning (EG) nr 2799/1999

--------------------------------------------------

PRILOGA III

KVANTITATIVNO DOLOČANJE POSNETEGA MLEKA V PRAHU V KRMNIH MEŠANICAH Z ENCIMSKO KOAGULACIJO PARAKAZEINA

1. Namen

Kvantitativno določanje posnetega mleka v prahu v krmnih mešanicah z encimsko koagulacijo parakazeina.

2. Področje uporabe

Metoda se uporablja za krmne mešanice, ki vsebujejo najmanj 10 % posnetega mleka v prahu; velike količine pinjenca in/ali nekaterih nemlečnih beljakovin lahko vplivajo na rezultate.

3. Postopek

3.1 Raztapljanje kazeina, ki je vgrajen v krmni mešanici, z ekstrahiranjem z raztopino natrijevega citrata.

3.2 Uravnavanje koncentracije kalcijevih ionov do zahtevane vsebnosti, da se parakazein obori; parakazein se pridobi iz kazeina z dodatkom sirišča.

3.3 Vsebnost dušika v oborini parakazeina se določi s Kjeldahlovo metodo, opisano v standardu IDF (Mednarodna mlekarska zveza) 20A 1986; količina posnetega mleka v prahu se izračuna na podlagi najmanjše, 27,5 % vsebnosti kazeina (glej 9.1).

4. Reagenti

Uporabljeni reagenti morajo biti analitske kakovosti. Uporabljati se mora destilirana voda ali voda z enako čistočo. Razen sirišča (4.5) morajo biti vsi reagenti in raztopine brez dušikovih spojin.

4.1 Trinatrijev citrat, dihidrat (1 % m/v raztopine).

4.2 Kalcijev klorid (2M raztopina). Odtehtajte 20,018 g CaCO3 (analitske kakovosti) v primerno veliko porcelanasto posodo (150–200 ml) ali v čašo. Prelijte z destilirano vodo in prenesite v vrelo vodno kopel. Počasi dodajte 50–60 ml raztopine HCl (razmerje HCl: voda = 1: 1), da se karbonat popolnoma raztopi. Ostane naj v vreli vodni kopeli, da se CaCl2 posuši in nezreagirani HCl odstrani. Z destilirano vodo prenesite CaCl2 v 100 ml merilno bučko in razredčite do oznake. Izmerite vrednost pH, ki ne sme biti manjša od 4,0. Raztopino shranite v hladilniku.

4.3 0,1 N natrijev hidroksid.

4.4 0,1 N solna kislina.

4.5 Tekoče telečje sirišče (standardna vsebina 1: 10000). Shranite v hladilniku pri temperaturi od 4 do 6 °C.

4.6 Reagenti za kvantitativno določanje dušika po Kjeldahlovi metodi, opisano v standardih IDF 20A 1986.

5. Oprema

Običajna laboratorijska oprema, v kateri so:

5.1 Tarilnica ali homogenizator

5.2 Analitska tehtnica

5.3 Namizna centrifuga (2000–3000 vrtljajev na minuto) s 50 ml epruvetami

5.4 Magnetno mešalo z mešalnimi palicami (10–15 mm)

5.5 Čaše (150–200 ml)

5.6 Bučke (250–500 ml)

5.7 Stekleni lijaki s premerom od 60–80 mm

5.8 Filtri brez pepela za hitro filtriranje s premerom 150 mm (S.S. 589, S.S. 595 1/2)

5.9 Pipete različnih prostornin

5.10 Termostatična vodna kopel (37 °C)

5.11 pH meter

5.12 Kjeldahlova aparatura za razkroj in destilacijo z opremo

5.13 25 ml merilna bireta

5.14 Plastična puhalka za destilirano vodo

5.15 Spatule iz nerjavečega jekla

5.16 Termometri

5.17 Sušilnik z nadzorom temperature.

6. Postopek

6.1 Priprava vzorca

V tarilnici strite ali homogenizirajte 10–20 g vzorca, da dobite homogeno mešanico.

6.2 Raztapljanje mlečnega prahu in izločanje netopnega ostanka.

6.2.1 Neposredno v 50 ml centrifugirno epruveto odtehtajte 1,000 ± 0,002 g dobro homogenizirane krmne mešanice (6.1). Dodajte 30 ml raztopine trinatrijevega citrata (4.1), poprej segretega na 45 °C. Z magnetnim mešalom mešajte najmanj pet minut.

6.2.2 10 minut centrifugirajte pri 500 g (2000–3000 vnm), odlijte bistri vodni supernatant v 150–200 ml čašo in pazite, da ostane vsa oborina na dnu.

6.2.3 Ostanek po enakem postopku še dvakrat ekstrahirajte, ekstrakta pa dodajte prvemu.

6.2.4 Če nastane na površini plast olja, ohladite snov v hladilniku, da se maščoba strdi, trdno plast pa odstranite s spatulo.

6.3 Koagulacija kazeina s siriščnimi encimi.

6.3.1 Celotnemu vodnemu ekstraktu (približno 100 ml) med nenehnim mešanjem po kapljicah dodajte 3,4 ml nasičene raztopine kalcijevega klorida (4.2). Z raztopinama NaOH (4.3) ali HCL (4.4) uravnajte pH do 6,4–6,5. Za 15–20 minut postavite v termostatirano vodno kopel na 37 °C, da se doseže solno ravnotežje. Z nastankom rahle motnosti postane to še bolj očitno.

6.3.2 Prenesite tekočino v eno (ali dve) centrifugirno epruveto in 10 minut centrifugirajte pri 2000 g, da bi odstranili usedlino. Supernatant prenesite brez izpiranja usedline v eno (ali dve) centrifugirno epruveto.

6.3.3 Supernatant segrejte nazaj na 37 °C. Med mešanjem ekstrakta po kapljicah dodajte 0,5 ml tekočega sirišča (4.5). Koagulacija se pokaže v eni ali dveh minutah.

6.3.4 Vzorec vrnite nazaj v vodno kopel in pustite 15 minut na temperaturi 37 °C. Vzemite vzorec iz kopeli in z mešanjem razdrobite koagulat. Centrifugirajte 10 minut pri 2000 g. Filtrirajte supernatant skozi primeren filtrirni papir [1] (Whatman št. 541 ali enakovreden) in ga shranite. Usedlino v centrifugirni epruveti med mešanjem izperite s 50 ml vode, ki ima približno 35 °C.

Ponovno 10 minut centrifugirajte pri 2000 g. Filtrirajte supernatant skozi shranjeni filtrirni papir.

6.4 Določitev dušika v kazeinu.

6.4.1 Po izpiranju usedlino kvantitativno prenesite z uporabo destilirane vode na shranjeni filtrirni papir (6.3.4). Filtrirni papir prenesite v Kjeldahlovo bučko. Določite dušik s Kjeldahlovo metodo, kakor je opisana v standardu IDF 20A 1986.

7. Slepi preizkus

7.1 Slepi preizkus se opravlja redno s filtrirnim papirjem brez pepela (5.8), ovlaženim z mešanico 90 ml raztopine natrijevega citrata (4.1), 1 ml nasičene raztopine kalcijevega klorida (4.2), 0,5 ml tekočega sirišča (4,5) in splaknjenim s 3 x 15 ml destilirane vode pred mineralizacijo po Kjeldahlovi metodi, kakor je opisana v standardu IDF 20A 1986.

7.2 Volumen kisline za slepi preizkus je treba odvzeti od volumna kisline (4.4), namenjenega za titriranje vzorca.

8. Kontrolni preizkus

8.1 Za preizkus zgoraj navedenega postopka in reagentov analizirajte standardno krmno mešanico z znano vsebnostjo posnetega mleka v prahu, kakor je bila ugotovljena v medlaboratorijski primerjalni študiji. Povprečje rezultata dveh določanj se od medlaboratorijske primerjalne študije ne sme razlikovati za več kakor 1 %.

9. Izražanje rezultatov

9.1 Odstotek posnetega mleka v prahu v krmni mešanici se izračuna po naslednji formuli:

+++++ TIFF +++++

pri čemer je PMP posneto mleko v prahu, N odstotek dušika v parakazeinu; 27,5 je koeficient za pretvarjanje ugotovljenega kazeina v odstotek posnetega mleka v prahu; 2,81 in 0,908 sta korekcijska faktorja, dobljena iz regresijske analize.

10. Točnost metode

10.1 Ponovljivost

V najmanj 95 % preučenih primerov mora dvakratna analiza istega vzorca, ki jo opravi isti analitik v istem laboratoriju, dati razliko rezultatov, ki ni večja od 2,3 g posnetega mleka v prahu v 100 g krmne mešanice.

10.2 Obnovljivost

V najmanj 95 % preučenih primerov mora isti vzorec, ki je analiziran v dveh laboratorijih, dati razliko rezultatov, ki ni večja od 6,5 g posnetega mleka v prahu v 100 g krmne mešanice.

11. Meja tolerance

Vrednost kritične razlike (KrR95; 95 % meja zaupanja) se izračuna s formulo (ISO 5725):

+++++ TIFF +++++

(R: obnovljivost, r: ponovljivost)

Dvakratno določanje: KrR95 = 4,5 g

Kadar se rezultati kemijske analize razlikujejo od deklarirane vsebnosti posnetega mleka v prahu za manj kakor 4,5 g (po dvakratnem določanju), za pošiljko krmne mešanice velja, da ustreza tej določbi Uredbe.

12. Pripombe

12.1 Če je dodan visok odstotek nekaterih nemlečnih, zlasti sojinih beljakovin, lahko to pri segrevanju skupaj s posnetim mlekom v prahu povzroči previsoke rezultate zaradi skupnega usedanja s parakazeinom mleka.

12.2 Dodani pinjenec lahko povzroči nekoliko nizke vrednosti zaradi dejstva, da se določi samo nemaščobni del. Dodatek nekega kislega pinjenca lahko povzroči izrazito nizke vrednosti zaradi nepopolnega raztapljanja v raztopini citrata.

12.3 0,5 % ali več dodanega lecitina prav tako lahko povzroči nizke vrednosti rezultatov.

12.4 Vključevanje močno segretega posnetega mleka v prahu lahko privede do previsokih vrednosti zaradi skupnega usedanja nekaterih sirotkinih beljakovin s parakazeinom mleka.

[1] Uporabiti je treba filtrirni papir brez pepela za hitro filtriranje.

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

DOLOČANJE SIRIŠČNE SIROTKE V POSNETEM MLEKU V PRAHU IN MEŠANICAH PO UREDBI (EGS) ŠT. 1725/79

1. Področje uporabe: Ugotavljanje dodatka siriščne sirotke v:

(a) posnetem mleku v prahu, kakor je opredeljeno v členu 1 Uredbe (EGS) št. 986/68, in

(b) mešanicah, kakor so opredeljene v členu 1(3) Uredbe (EGS) št. 1725/79.

2. Sklicevanje: Mednarodni standard ISO 707.

Mleko in mlečni izdelki – metode vzorčenja v skladu s smernicami iz Priloge I(2)(c) k Uredbi (EGS) št. 625/78.

3. Opredelitev

Vsebnost siriščne sirotke se določi kot masni delež, ki se določa z opisano metodo.

4. Postopek

Določitev količine glikomakropeptida A v skladu s Prilogo V k Uredbi (EGS) št. 625/78. Vzorci, ki dajo pozitivne rezultate, se analizirajo na glikomakropeptidu A s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z reverzno fazo (HPLC postopek). Ocena dobljenega rezultata s sklicevanjem na standardne vzorce, v katerih je posneto mleko v prahu z znanim ali neznanim odstotkom sirotke v prahu. Rezultati, ki presegajo 1 % masnega deleža, kažejo na navzočnost siriščne sirotke.

5. Reagenti

Uporabljeni reagenti morajo biti priznane analitske kakovosti. Uporabljati se mora destilirana voda ali voda z enako čistočo. Kakovost acetonitrila mora biti primerna za spektroskop ali HPLC.

Reagenti, potrebni za postopek, opisan v Uredbi (EGS) št. 625/78, so opisani v Prilogi V k navedeni uredbi.

Reagenti za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z reverzno fazo.

5.1 Raztopina triklorocetne kisline

Raztopite 240 g triklorocetne kisline (CCl3COOH) v vodi in dopolnite do 1000 ml.

5.2 Topili A in B

Topilo A: 150 ml acetonitrila (CH3CN), 20 ml izopropanola (CH3CHOHCH3) in 1,00 ml trifluorocetne kisline (TFA, CF3COOH) se z vodo dopolni do 1000 ml. Topilo B: 550 ml acetonitrila, 20 ml izopropanola in 1,00 ml trifluorocetne kisline (TFA) se z vodo dopolni do 1000 ml. Raztopino topila pred uporabo filtrirajte skozi membranski filter, ki ima premer por 0,45 μm.

5.3 Shranitev kolone

Po analizi se kolona splakne s topilom B (prek gradienta), potem pa še z acetonitrilom (prek gradienta v 30 minutah). Kolona se shrani v acetonitrilu.

5.4 Standardni vzorci

5.4.1 Posneto mleko v prahu, ki izpolnjuje zahteve Uredbe (EGS) št. 625/78 (tj. (0)).

5.4.2 Isto posneto mleko v prahu s primesjo 5 % masnega deleža siriščne sirotke v prahu s standardno sestavo (tj. (5)).

5.4.3 Isto posneto mleko v prahu s primesjo 50 % masnega deleža siriščne sirotke v prahu s standardno sestavo (tj. (50)).

6. Oprema

Oprema, potrebna za postopek, opisan v Uredbi (EGS) št. 625/78, je opisana v Prilogi V k navedeni uredbi.

Oprema za tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z reverzno fazo.

6.1 Analitska tehtnica.

6.2 Centrifuga, ki doseže centrifugalno silo 2200 g, opremljena z zaprtimi centrifugirnimi epruvetami s prostornino približno 50 ml.

6.3 Mehanični stresalnik, z možnostjo stresanja pri 50 °C.

6.4 Magnetno mešalo.

6.5 Stekleni lijaki s premerom približno 7 cm.

6.6 Filtrirni papir za srednje filtriranje, s premerom približno 12,5 cm.

6.7 Steklena oprema za filtriranje z membranskim filtrom, ki ima premer por 0,45 μm.

6.8 Polnilne pipete, ki omogočajo prenos 10 ml (ISO 648, razred A, ali ISO/R 835), ali sistem, s katerim je mogoče prenesti 10,0 ml v dveh minutah.

6.9 Termostatirana vodna kopel, na 25 ± 0,5 °C.

6.10 Oprema HPLC, ki jo sestavljajo:

6.10.1 Binarni gradientni sistem.

6.10.2 Ročna ali avtomatična vbrizgalna šoba s prostornino 100 μl.

6.10.3 Kolona Dupont Protein Plus (2 x 0,46 cm notranji premer) ali enakovredna kolona z reverzno fazo, ki ima za osnovo širokoporno siliko.

6.10.4 Termostatirana peč kolone, na 35 ± 1°C.

6.10.5 UV detektor s spreminjajočo se valovno dolžino, ki omogoča meritve pri 210 nm (če je to potrebno, se lahko uporabi višja valovna dolžina do 220 nm), z občutljivostjo 0,02 A.

6.10.6 Integrator z možnostjo visokih temenskih vrednosti.

Opomba

Kolono je mogoče uporabljati pri sobni temperaturi, pod pogojem, da temperatura ne niha za več kakor 1°C, drugače nastane preveliko odstopanje v retencijskem času GMPA.

7. Vzorčenje

7.1 Mednarodni standard ISO 707 – mleko in mlečni izdelki – metode vzorčenja v skladu s smernicami, vsebovanimi v Prilogi I(2)(c) k Uredbi (EGS) št. 625/78.

7.2 Shranite vzorec tako, da se prepreči vsako kvarjenje ali sprememba sestave.

8. Postopek

8.1 Priprava preizkusnega vzorca

Prenesite prah v posodo z volumnom, ki ima približno dvakratni volumen prahu in je opremljena z nepredušnim pokrovom. Posodo takoj zaprite. Mlečni prah dobro premešajte z večkratnim obračanjem posode.

8.2 Preizkusni delež

V centrifugirno epruveto (6.2) ali primerno zaprto bučko (50 ml) odtehtajte 2,000 ± 0,001 g preizkusnega vzorca.

8.3 Odstranitev maščobe in beljakovin

8.3.1 Odmerku dodajte 20,0 g tople vode (50 °C). Prah raztopite s stresanjem v mehaničnem stresalniku (6.3) 5 minut ali 30 minut, če je to kisli pinjenec. Epruveto postavite v vodno kopel (6.9) in pustite, da se enakomerno segreje na 25 °C.

8.3.2 Ob močnem mešanju s uporabo magnetnega mešala (6.4) dve minuti postopno dodajajte 10,0 ml raztopine triklorocetne kisline, ki ima 25 °C (5.1). Postavite epruveto v vodno kopel (6.9), kjer naj ostane 60 minut.

8.3.3 10 minut centrifugirajte (6.2) pri 2200 g ali filtrirajte skozi papir (6.6), tako da prvih 5 ml filtrata zavržete.

8.4 Kromatografsko določanje

8.4.1 Izvedite HPLC analizo, opisano v Prilogi V k Uredbi (EGS) št. 625/78. Če je rezultat negativen, analizirani vzorec ne vsebuje suhe snovi siriščne sirotke v zaznavnih količinah. Pri pozitivnem rezultatu pa je treba izvesti spodaj opisano tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti z reverzno fazo. Navzočnost kislega pinjenca v prahu lahko povzroča lažne pozitivne rezultate. Ta možnost se izključi z metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z reverzno fazo.

8.4.2 Pred začetkom analize tekočinske kromatografije visoke ločljivosti z reverzno fazo je treba optimizirati pogoje gradienta. Za gradientne sisteme z mrtvim volumnom približno 6 ml (volumen od mesta, kjer se topila pomešajo, do vključno volumna vbrizgalne lupne zanke s stalnim volumnom) je za GMPA optimalni retencijski čas 26 ± 2 minuti. Gradientni sistemi z manjšim mrtvim volumnom (npr. 2 ml) naj bi imeli optimalni retencijski čas 22 minut.

Vzemite raztopine standardnih vzorcev (5.4) brez 50 % siriščne sirotke in z njo.

Vbrizgajte 100 μl supernatanta ali filtrata (8.3.3) v napravo HPLC, ki deluje pod pogoji opazovalnega gradienta, ki so dani v tabeli 1.

Tabela 1. Stanje opazovalnega gradienta za optimizacijo kromatografije.

Čas (minute) | Pretok (ml/minuta) | % A | % B | Krivulja |

Začetek | 1,0 | 90 | 10 | * |

27 | 1,0 | 60 | 40 | lin |

32 | 1,0 | 10 | 90 | lin |

37 | 1,0 | 10 | 90 | lin |

42 | 1,0 | 90 | 10 | lin |

Primerjava obeh kromatogramov mora pokazati, kje je GMPA vrh.

Z uporabo spodnje formule se lahko izračuna začetna sestava topila, ki se uporabi za normalni gradient (glej 8.4.3).

% B = 10 - 2,5 +

*30/27

% B = 7,5 +

*1.11

pri čemer je:

RČgmpA : retencijski čas GMPA v opazovalnem gradientu

10 : začetni % B opazovalnega gradienta

2,5 : % B na sredini minus % B na začetku v normalnem gradientu

13,5 : srednji čas opazovalnega gradienta

26 : zahtevani retencijski čas GMPA

6 : razmerje med naklonoma opazovalnega in normalnega gradienta

30 : % B na začetku minus % B pri 27 minutah v opazovalnem gradientu

27 : čas potovanja opazovalnega gradienta.

8.4.3 Odvzem raztopin preizkusnih vzorcev

Vbrizgajte 100 μl natančno odmerjenega supernatanta ali filtrata (8.3.3) v napravo HPLC, ki deluje ob pretoku 1,0 ml raztopine topila (5.2) na minuto.

Sestava topila na začetku analize je opisana v točki 8.4.2. Navadno je približno v razmerju A: B = 76: 24 (5.2). Takoj po vbrizgavanju se vklopi linearni gradient, ki ima po 27 minutah 5 % višji odstotek B. Pozneje se vklopi linearni gradient, ki v petih minutah privede sestavo topila na 90 % B. Ta sestava se ohrani pet minut, potem pa se prek linearnega gradienta v petih minutah spremeni v začetno sestavo. Glede na notranji volumen črpalnega sistema se naslednje vbrizgavanje lahko izvede 15 minut po nastanku začetnega stanja.

Opombe

1. Retencijski čas glikomakropeptida mora biti 26 ± 2 minuti. To se lahko doseže s spreminjanjem začetnih in končnih pogojev prvega gradienta. Vendar pa mora razlika % B med začetnimi in končnimi pogoji prvega gradienta ostati 5 % B.

2. Topila je treba zadovoljivo razpliniti in morajo takšna tudi ostati. To je bistveno za pravilno delovanje gradientnega sistema. Standardni odklon za retencijski čas GMP vrha mora biti manjši od 0,1 minute (n = 10).

3. V vsak peti vzorcev je treba vbrizgati referenčni vzorec (5) in ga uporabiti za izračun novega faktorja odziva O (9.1.1).

8.4.4 Rezultati kromatografske analize preizkusnega vzorca (E) so v obliki kromatograma, v katerem je GMP vrh določen glede na približni 26-minutni retencijski čas.

Integrator (6.40.6) samodejno izračuna višino vrha V za GMP vrh. Pri vsakem kromatogramu je treba preveriti izhodiščni položaj. Analizo ali integriranje je treba ponoviti, če je bilo izhodišče nepravilno določeno.

Pred kvantitavno razlago je bistvenega pomena pregled vsakega kromatograma, da bi odkrili možne nepravilnosti, nastale zaradi slabega delovanja naprave ali kolone ali zaradi izvora in vrste analiziranega vzorca. Če ste v dvomih, analizo ponovite.

8.5 Umerjanje

8.5.1 Natančno izvedite postopek, opisan od točke 8.2 do točke 8.4.4, s standardnimi vzorci (od 5.4.1 do 5.4.2). Uporabite sveže pripravljene raztopine, ker v 8 % triklorocetni kislini GMP pri sobni temperaturi razpade. Pri 4 °C ostane raztopina nespremenjena 24 ur. Kadar so to velike serije analiz, je v avtomatski vbrizgalni šobi zaželena uporaba hlajenega avtomatskega vzorčevalnika.

Opomba

Če je % B ob začetnem stanju znan iz prejšnjih analiz, se 8.4.2 lahko opusti.

Kromatogram referenčnega vzorca (5) mora ustrezati sliki 1. Na tej sliki GMPA vrhu sledita še dva manjša vrha. Bistveno je dobiti podobno ločevanje.

8.5.2 Pred kromatografskim določanjem vzorcev vbrizgajte 100 μl standardnega vzorca brez siriščne sirotke (0) (5.4.1).

Kromatogram ne sme pokazati vrha ob retencijskem času GMPA vrha.

8.5.3 Določite faktorje odziva O z vbrizgavanjem enake količine filtrata (8.5.1), kakor je bila uporabljena za vzorce.

9. Izražanje rezultatov

9.1 Metode računanja in formule

9.1.1 Izračun faktorja odziva O:

GMP vrh: O = S/V

pri čemer je:

O = faktor odziva za GMP vrh

V = višina GMP vrha

S = količina sirotke v standardnem vzorcu (5).

9.2 Izračun odstotka siriščne sirotke v prahu, ki je v vzorcu

S

= O x V

E

pri čemer je:

S(E) = odstotek (masni delež) siriščne sirotke v vzorcu (E)

O = faktor odziva za GMP vrh (9.1.1)

V(E) = višina GMP vrha v vzorcu (E)

Če je S(E) večji od 1 %, razlika med izmerjenim retencijskim časom in časom standardnega vzorca (5) pa manjša od 0,2 minute, potem je suha snov siriščne sirotke navzoča.

9.3 Točnost postopka

9.3.1 Ponovljivost

Razlika med rezultati dveh meritev, ki jih opravi istočasno ali takoj eno za drugo isti analitik z isto opremo in enako preizkusno snovjo, ne sme presegati 0,2 % masnega deleža.

9.3.2 Obnovljivost

Še ni določena.

9.3.3 Linearnost

Od 0 do 16 % siriščne sirotke se linearno razmerje doseže s korelacijskim koeficientom > 0,99.

9.4 Razlaga

9.4.1 Za sirotko velja, da je navzoča, če je rezultat, dobljen pri 9.2, višji od 1 % masnega deleža, retencijski čas GMP vrha pa se razlikuje za manj kakor 0,2 minute od tistega pri standardnem vzorcu (5). Meja 1 % je določena v skladu z določbami v točkah 9.2 in 9.4.1 Priloge V k Uredbi (EGS) št. 625/78.

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

PRILOGA V

KVALITATIVNO DOLOČANJE ŠKROBA V POSNETEM MLEKU V PRAHU, DENATURIRANEM MLEKU V PRAHU IN KRMNIH MEŠANICAH

1. Področje uporabe

Namen te metode je ugotavljanje škroba, ki se uporablja kot indikator v denaturiranem mleku v prahu.

Meja ugotavljanja pri tej metodi je približno 0,05 g škroba na 100 g vzorca.

2. Postopek

Reakcija temelji na tisti, ki se uporablja v jodometriji:

- fiksacija koloidov prostega joda v vodni raztopini,

- absorbiranje škrobnih micel in nastanek barve.

3. Reagenti

3.1 jodovica

—jod | 1 g, |

—kalijev jodid | 2 g, |

—destilirana voda | 100 ml. |

4. Oprema

4.1 Analitska tehtnica

4.2 Vodna kopel

4.3 Epruvete, 25 mm x 200 mm

5. Postopek

Odtehtajte 1 g vzorca in ga prenesite v epruveto (4.3).

Dodajte 20 ml destilirane vode in pretresite, da se vzorec porazdeli.

Postavite epruveto v vrelo vodno kopel (4.2), kjer naj ostane 5 minut.

Vzemite epruveto iz kopeli in ohladite na sobno temperaturo.

Dodajte 0,5 ml jodovice (3.1), pomešajte s stresanjem in opazujte nastalo barvo.

6. Izražanje rezultatov

Modra obarvanost kaže na navzočnost nemodificiranega škroba v vzorcu.

Če vzorec vsebuje modificirani škrob, se ta morda ne obarva modro.

7. Pripombe

Barva, jakost barve in mikroskopski videz škroba se spreminjajo glede na izvor nemodificiranega škroba (npr. koruza ali krompir) in na vrsto modificiranega škroba, ki je v vzorcu.

Ob navzočnosti modificiranih škrobov lahko nastane vijoličasta, rdeča ali rjava barva, glede na stopnjo spremembe kristalinične strukture nemodificiranega škroba.

--------------------------------------------------

PRILOGA VI

DOLOČANJE VLAGE V KISLEM PINJENCU V PRAHU

1. Področje uporabe

Določanje vsebnosti vlage v kislem pinjencu v prahu, ki je namenjen za krmo za živali.

2. Postopek

Vzorec se vakuumsko osuši. Izguba mase se določi s tehtanjem.

3. Oprema

3.1 Analitska tehtnica

3.2 Suhe posode iz nerjaveče kovine ali stekla in z nepredušnimi pokrovi; delovna površina omogoča, da se na 1 cm2 razporedi 0,3 g vzorca.

3.3 Nastavljiva električno ogrevana vakuumska peč, opremljena z oljno črpalko, in to z mehanizmom za dotok vročega suhega zraka ali s sušilnim sredstvom (npr. kalcijev oksid).

3.4 Eksikator z učinkovitim sušilnim sredstvom.

3.5 Sušilna peč z ventilatorjem in termostatskim nadzorom, pri 102 ± 2 °C.

4. Postopek

Posodo (3.1) s pokrovom segrevajte v peči (3.5) najmanj eno uro. Položite pokrov na posodo, takoj prenesite v eksikator (3.4), pustite, da se ohladi do sobne temperature, in stehtajte na 0,5 mg natančno.

Stehtajte posodo (3.2) s pokrovom na 0,5 mg natančno. V stehtani posodi odtehtajte do 1 mg natančno približno 5 g vzorca in ga enakomerno porazdelite. Postavite posodo brez pokrova v vakuumsko peč (3.3), ki je bila poprej ogreta na 83 °C. Da ne bi temperatura v peči po nepotrebnem padla, vstavite posodo kolikor mogoče hitro.

Nastavite tlak na 100 torov (13,3 kPa) in pustite, da se pri tem tlaku suši štiri ure, in to ali v toku vročega suhega zraka ali s sušilnim sredstvom (približno 300 g za 20 vzorcev). V zadnjem primeru izključite vakuumsko črpalko, ko je dosežen predpisani tlak. Čas sušenja štejte od trenutka, ko se temperatura v peči vrne na 83 °C. Pazljivo izenačite tlak v peči z atmosferskim. Odprite peč, posodo takoj pokrijte, vzemite posodo iz peči, pustite, da se v eksikatorju (3.4) 30–45 minut hladi, in stehtajte na 1 mg natančno. Suši naj se še dodatnih 30 minut pri 83 °C v vakuumski peči (3.3) in potem ponovno stehtajte. Razlika obeh tehtanj ne sme presegati 0,1 % vlage.

5. Izračun

+++++ TIFF +++++

pri čemer je:

E = začetna masa v gramih preizkusnega vzorca,

m = masa v gramih suhega preizkusnega vzorca.

6. Natančnost

6.1 Meja ponovljivosti

Razlika med rezultati dveh merjenj, ki jih opravi v najkrajšem izvedljivem času isti analitik z isto opremo in enako preizkusno snovjo, ne sme presegati 0,4 g vode na 100 g kislega pinjenca v prahu.

6.2 Meja obnovljivosti

Razlika med rezultati dveh merjenj, ki jih opravijo analitiki v različnih laboratorijih z različno opremo in enako preizkusno snovjo, ne sme presegati 0,6 g vode na 100 g kislega pinjenca v prahu.

6.3 Vir natančnih podatkov

Natančni podatki so bili določeni v preizkusu, opravljenem leta 1995, v katerem je sodelovalo osem laboratorijev in 12 vzorcev (6 slepih dvojnih vzorcev).

--------------------------------------------------