Uredba Sveta (ES) št. 2531/98

z dne 23. novembra 1998

o uporabi obveznih rezerv Evropske centralne banke

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Protokola (št. 3) o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju "Statut") in zlasti člena 19.2 Statuta,

ob upoštevanju priporočila Evropske centralne banke (v nadaljevanju "ECB") [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Komisije [3],

skladno s postopkom, določenim v členu 106(6) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Pogodba") in v členu 42 Statuta, ter pod pogoji, navedenimi v členu 43.1 Statuta in odstavku 8 Protokola (št. 11) o nekaterih določbah v zvezi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske,

(1) ker člen 19.2 v povezavi s členom 43.1 Statuta, odstavkom 8 Protokola št. 11 in odstavkom 2 Protokola (št. 12) o nekaterih določbah v zvezi z Dansko ne podeljuje nikakršnih pravic niti ne nalaga nobenih obveznosti nesodelujoči državi članici;

(2) ker člen 19.2 Statuta zahteva od Sveta, da med drugim določi osnovo za obvezne rezerve ter najvišja dopustna razmerja med temi rezervami in njihovimi osnovami;

(3) ker člen 19.2 Statuta tudi zahteva od Sveta, da opredeli ustrezne sankcije v primeru neizpolnjevanja teh zahtev; ker so tu določene posebne sankcije; ker se ta uredba sklicuje na Uredbo Sveta (ES) št. 2532/98 z dne 23. novembra 1998 o pooblastilih Evropske centralne banke za nalaganje sankcij [4] glede načel in postopkov v zvezi z nalaganjem sankcij in predvideva poenostavljeni postopek naložitve sankcij v primeru nekaterih vrst kršitev; ker v primeru navzkrižja med določbami Uredbe (ES) št. 2532/98 in določbami te uredbe, ki omogočajo ECB naložitev sankcij, prevladajo določbe te uredbe;

(4) ker člen 19.1 Statuta predpisuje, da Svet ECB lahko določi pravila za izračun in določitev zahtevanih obveznih rezerv;

(5) ker je sistem za nalaganje obveznih rezerv, da bi bil učinkovit kot instrument za izvajanje upravljanja denarnega trga in nalog monetarnega nadzora, treba organizirati tako, da ima ECB možnost in prožnost nalagati zahteve po rezervah v okviru in odvisno od spreminjajočih se ekonomskih in finančnih pogojev v sodelujočih državah članicah; ker mora v tem smislu ECB imeti prožnost, da se odzove na nove tehnike plačevanja, kot je razvoj elektronskega denarja; ker ECB lahko naloži obvezne rezerve za obveznosti, ki izhajajo iz zunajbilančnih postavk, zlasti za tiste, ki so posamezno ali v kombinaciji z drugimi bilančnimi ali zunajbilančnimi postavkami primerljive z bilančnimi obveznostmi, da bi omejila možnosti izogibanja;

(6) ker ECB pri vzpostavljanju podrobnih pravil za naložitev obveznih rezerv, vključno z določanjem dejanske stopnje obveznih rezerv, vsakim obrestovanjem rezerv, vsemi oprostitvami obveznih rezerv ali vsemi spremembami teh zahtev, ki veljajo za katero koli posamezno skupino ali skupine institucij, ukrepa v skladu s cilji Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljevanju "ESCB"), določenimi v členu 105(1) Pogodbe in upoštevanimi v členu 2 Statuta; ker to med drugim vključuje načelo nespodbujanja pomembnih nezaželenih prenosov ali pretvorb sredstev v vrednostne papirje; ker je naložitev takih obveznih rezerv lahko element opredelitve in izvajanja monetarne politike Skupnosti kot ena temeljnih nalog ESCB, določena v prvi alinei člena 105(2) Pogodbe in upoštevana v prvi alinei člena 3.1 Statuta;

(7) ker sankcije, predvidene v primeru neizpolnjevanje obveznosti, določenih v tej uredbi, ne posegajo v možnost ESCB, da določi ustrezne izvršilne določbe v njenih razmerjih do nasprotnih strank, vključno z delno ali popolno izključitvijo institucije iz operacij monetarne politike v primeru resnih kršitev zahtev po obveznih rezervah;

(8) ker je ESCB in ECB zaupana naloga priprave instrumentov monetarne politike za omogočanje njunega polnega delovanja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (v nadaljevanju "tretja faza"); ker je pred tretjo fazo bistveni element priprave sprejetje predpisov ECB, ki od institucij zahtevajo obvezne rezerve od 1. januarja 1999; ker je zaželeno, da se udeležence na trgu v letu 1998 obvesti o podrobnih določbah, za katere ECB lahko meni, da jih je treba sprejeti za izvajanje sistema obveznih rezerv; ker je zato treba ECB zagotoviti regulativna pooblastila od začetka veljavnosti te uredbe;

(9) ker se lahko določbe te uredbe učinkovito uporabijo v svoji celovitosti samo, če sodelujoče države članice sprejmejo potrebne ukrepe glede zagotovitve, da imajo njihovi organi pooblastila, da polno pomagajo in sodelujejo z ECB pri izvedbi zbiranja in preverjanja podatkov, kot zahteva ta uredba, v skladu s členom 5 Pogodbe,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Opredelitve

V tej uredbi:

1. "sodelujoča država članica" pomeni državo članico, ki je sprejela enotno valuto v skladu s Pogodbo;

2. "nacionalna centralna banka" pomeni centralno banko sodelujoče države članice;

3. "institucija" pomeni vsak pravni subjekt v sodelujoči državi članici, od katere v okviru pogojev iz člena 19.1 Statuta ECB lahko zahteva, da ima obvezne rezerve;

4. "stopnja obveznih rezerv" pomeni tak odstotek osnove za izračun obveznih rezerv, kot ga določi ECB v skladu s členom 19.1 Statuta;

5. "sankcije" pomeni denarne kazni, periodične denarne kazni, kazenske obresti in brezobrestne depozite.

Člen 2

Pravica do oprostitve institucij

ECB lahko brez razlikovanja oprosti institucije obveznih rezerv v skladu s kriteriji, ki jih določi ECB.

Člen 3

Osnova za obvezne rezerve

1. Osnova za obvezne rezerve, ki jih od institucij lahko zahteva ECB v skladu s členom 19.1 Statuta ob upoštevanju določb odstavkov 2 in 3 tega člena, zajema:

(i) obveznosti institucije, ki izhajajo iz prejetih vlog, skupaj z

(ii) obveznostmi, ki izhajajo iz zunajbilančnih postavk, vendar izključujejo

(iii) delno ali v celoti obveznosti do drugih institucij v skladu z modalitetatmi, ki jih določi ECB, in

(iv) obveznosti do ECB ali nacionalne centralne banke.

2. Za obveznosti v obliki prenosljivih dolžniških instrumentov lahko ECB kot alternativo določbi iz odstavka 1 (iii) določi, da se obveznosti, ki jih neka institucija dolguje drugi, v celoti ali delno odbijejo od osnove za obvezne rezerve institucije, ki je prejemnik teh obveznosti.

3. ECB lahko brez razlikovanja dovoli izločitev posebnih vrst sredstev iz skupin obveznosti, ki so del osnove za obvezne rezerve.

Člen 4

Stopnje obveznih rezerv

1. Stopnje obveznih rezerv, ki jih ECB lahko določi v skladu s členom 19.1 Statuta, ne presegajo 10 % katerih koli ustreznih obveznosti, ki so del osnove za obvezne rezerve, vendar so lahko 0 %.

2. Ob upoštevanju odstavka 1 lahko ECB brez razlikovanja določi različne stopnje obveznih rezerv za posebne skupine obveznosti, ki so del osnove za obvezne rezerve.

Člen 5

Regulativna pooblastila

Za namene členov 2, 3 in 4 ECB sprejme uredbe in sklepe, kjer je to ustrezno.

Člen 6

Pravica zbirati in preverjati podatke

1. ECB ima pravico od institucij zbirati podatke, ki so potrebni za uporabo obveznih rezerv. Ti podatki so zaupni.

2. ECB ima pravico, da preveri natančnost in kvaliteto podatkov, ki jih zagotovijo institucije kot dokaz izpolnjevanja zahtev do obveznih rezerv. ECB obvesti institucijo o svoji odločitvi, da preveri podatke ali izvede obvezno zbiranje podatkov.

3. Pravica preveriti podatke zajema pravico do:

(a) zahteve po predložitvi dokumentov;

(b) pregleda knjig in evidenc institucij;

(c) jemanja kopij ali izpiskov iz takih knjig in evidenc; in

(d) pridobitve pisnih ali ustnih obrazložitev.

Kadar institucija ovira zbiranje in/ali preverjanje podatkov, sodelujoča država članica, v kateri se nahajajo zadevni prostori, ponudi potrebno pomoč, vključno z zagotovitvijo dostopa v prostore institucije, tako da se lahko izvajajo zgoraj omenjene pravice.

4. ECB lahko na nacionalne centralne banke prenese izvajanje pravic, na katere se sklicujejo odstavki 1 do 3. V skladu s prvo alineo člena 34.1 Statuta je ECB pooblaščena, da z uredbo podrobno opredeli pogoje, pod katerimi se lahko izvaja pravica do preverjanja podatkov.

Člen 7

Sankcije v primerih neizpolnjevanja

1. Kadar institucija v celoti ali delno ne izpolnjuje zahtev glede obveznih rezerv, ki so ji naložene skladno s to uredbo in uredbami ECB ali z njimi povezanimi sklepi, ji ECB lahko naloži katero koli izmed naslednjih sankcij:

(a) plačilo v višini do 5 odstotnih točk nad mejno obrestno mero ESCB na posojila ali dvakratnik mejne obrestne mere ESCB na posojila, v obeh primerih glede na znesek premalo izločenih obveznih rezerv zadevne institucije;

(b) od ustrezne institucije zahteva brezobrestni depozit pri ECB ali nacionalni centralni banki v višini največ trikratnega zneska premalo izločenih obveznih rezerv, ki jih ustrezna institucija ne zagotovi. Ročnost depozita ne sme biti daljša od obdobja neizpolnjevanja obveznih rezerv.

2. Če se sankcija naloži v skladu z odstavkom 1, se uporabijo načela in postopki, navedeni v Uredbi (ES) št. 2532/98. Vendar pa se ne uporabijo člen 2(1) in (3) in člen 3(1), (2), (3) in (4) omenjene uredbe, obdobja iz člena 3(6), (7) in (8) omenjene uredbe pa se zmanjšajo na 15 dni.

3. Kadar institucija ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz te uredbe ali z njo povezanih uredb ali sklepov ECB, razen tistih iz odstavka 1, se uporabijo sankcije za take kršitve ter omejitve in pogoji za naložitev sankcij, ki so navedeni v Uredbi (ES) št. 2532/98.

Člen 8

Končne določbe

Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 5 se uporablja od dneva začetka veljavnosti te uredbe. Ostali členi se uporabljajo od 1. januarja 1999.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. novembra 1998.

Za Svet

Predsednik

R. Edlinger

[1] UL C 246, 6.8.1998, str. 6.

[2] UL C 328, 26.10.1998.

[3] Mnenje podano dne 8. oktobra 1998 (še ni obljavljeno v Uradnem listu).

[4] Glej UL L 318, 27.11.1998, str. 4.