Uredba Komisije (ES) št. 709/98

z dne 30. marca 1998

o spremembi Uredbe (EGS) št. 1686/72 o nekaterih podrobnih pravilih za pomoč za semena, glede postopkov pregledov, in o pravilih za uporabo stabilizacijskih mehanizmov pri proizvodnji semena riža

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 2358/71, z dne 26. oktobra 1971, o skupni ureditvi trga za semena [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 192/98 [2] in zlasti členov 3(5) in 11 Uredbe,

ker Uredba Sveta (EGS) št. 1674/72 [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3795/85 [4], določa splošna pravila za dodeljevanje in financiranje pomoči za semena;

ker člen 3(4a) Uredbe (EGS) št. 2358/71 vpeljuje stabilizacijski mehanizem za proizvodnjo semena riža; ker to vključuje določitev največje količine, za katero se lahko dodeli pomoč Skupnosti za seme, v skladu s potencialno prodajo semena in ob upoštevanju obstoječe osnovne površine, določene v členu 6 Uredbe Sveta (ES) št. 3072/95 z dne 22. decembra 1995 o skupni ureditvi trga za riž [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 192/98;

ker je za določitev donosov v proizvodnji semena riža v različnih državah članicah primerno uporabiti enako obdobje kot je tisto, ki velja kot reprezentativno za namen Uredbe (ES) št. 3072/95; ker se zatorej uporabi triletno povprečje, do katerega pridemo, ko v obdobju 1990/91 do 1994/95 izločimo leto z najvišjim in leto z najnižjim donosom;

ker se seme, pridelano v določenem tržnem letu, običajno uporablja za setev površin za proizvodnjo neoluščenega riža in semena riža v naslednjem tržnem letu; ker je v obdobju, ki velja za reprezentativno, količina semena, uporabljena za setev v Skupnosti, znašala 0,2 tone na hektar, kar pomeni, da je bilo za setev osnovne površine 433123 hektarov, kot je določena v členu 6 Uredbe (ES) št. 3072/95, potrebnih 86624600 ton semena;

ker se mora največja količina, za katero se lahko dodeli pomoč Skupnosti za seme riža, razdeliti po državah članicah proizvajalkah na podlagi proizvodnje v teh državah članicah v istem reprezentativnem obdobju; ker je treba zaradi upoštevanja razlik v donosu med leti omogočiti prilagoditve največje količine, deležne pomoči v posamezni državi članici, pod pogojem, da se skupna količina v Skupnosti ne preseže;

ker bo delovanje stabilizacijskega mehanizma zahtevalo, da se določi rok za vložitev zahtevkov za pomoč za seme riža in za obveščanje Komisije s strani države članice o količinah, ki jih zahtevki zajemajo, tako da se bo lahko izračunalo odstotno znižanje, ki se ga uporabi v državi članici;

ker se sme pomoč za seme riža plačati šele potem, ko Komisija določi odstotno znižanje, ki naj se uporabi;

ker je treba na primeren način preveriti skladnost z določbami, ki urejajo pomoči Skupnosti; ker so za ta namen potrebni podrobni kriteriji in tehnična pravila, ki pokrivajo upravne preglede in preglede na kraju samem; ker, kar zadeva slednje, prejšnje izkušnje kažejo, da je priporočljivo poleg določitve minimalnega števila izvedenih pregledov zahtevati uporabo analize tveganja ter določiti kriterije, ki naj se pri tem uporabljajo;

ker izkušnje kažejo tudi na potrebo po sprejetju pravilno stopnjevanih določb za preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti in goljufij, ki dopuščajo tudi primere višje sile; ker je treba določiti stopenjske kazni v skladu s težo nepravilnosti, ki se lahko razširijo na popolno izločitev pomoči za zadevno in za naslednje leto;

ker so potrebne določbe za zagotovitev, da se opravijo samo legitimna plačila pomoči in da se zniža pomoč, ko so zahtevki vloženi prepozno; ker je treba le-te oblikovati glede na integrirani upravni in kontrolni sistem, določen v Uredbi Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o integriranem upravnem in kontrolnem sistemu za nekatere sheme pomoči Skupnosti [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 820/97 [7], in v Uredbi Komisije (EGS) št. 3887/92, z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere sheme pomoči Skupnosti [8], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2015/95 [9];

ker Upravljalni odbor za semena ni pripravil mnenja v roku, ki ga je postavil njegov predsednik,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba Komisije (EGS) 1686/72 [10] se spremeni na naslednji način:

1) Doda se naslednji člen 1a:

"Člen 1a

Za namene te uredbe "trženje"; pomeni: imeti na voljo ali na zalogi, razstaviti z namenom prodaje, nuditi za prodajo, prodajati ali dobaviti drugi osebi.";

2) Doda se naslednji člen 2a:

"Člen 2a

1. Pomoč se dodeli samo pod pogojem, da je prejemnik dejansko tržil seme za setev do datuma, do katerega je bil vložen zahtevek. To mora državi članici zadovoljivo dokazati.

2. Država članica opravi nenajavljene preglede, da bi preverila prvo destinacijo semena, za katerega je bila dana pomoč, in skladnost s pogoji za pomoč ter Komisijo obvesti o sprejetih ukrepih po takšnih pregledih.";

3) Člen 3 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 3

1. Razen za seme riža se pomoč pridelovalcu semen dodeli na podlagi zahtevka, vloženega po pridelavi in pred datumom, ki ga določi država članica za vsako vrsto ali skupino sort.

2. Razen za seme riža plača država članica pridelovalcu semen pomoč v roku dveh mesecev po vložitvi zahtevka in najpozneje do 31. julija leta, ki sledi letu pridelave.";

4) Doda se naslednje člene 3a, 3b in 3c:

"Člen 3a

1. Za seme riža se določi največja količina 86624600 ton na leto, za katero se v Skupnosti lahko dodeli pomoč. Državam članicam proizvajalkam se razdeli, kot sledi:

—Španija: | 29625613 ton, |

—Francija: | 3031861 ton, |

—Grčija: | 1472618 ton, |

—Italija: | 50242268 ton, |

—Portugalska: | 2252240 ton. |

Količina na državo članico se lahko prilagodi znotraj največje količine, določene za Skupnost, pod pogoji iz odstavka 3.

2. Ob upoštevanju člena 2a se pomoč za seme riža dodeli proizvajalcem v okviru največje količine, določene za Skupnost, na podlagi zahtevka, vloženega po pridelavi, vendar pred 20. junijem prihodnjega leta. Do 15. julija leta, ki sledi letu pridelave, države članice proizvajalke obvestijo Komisijo o količinah, za katere so bili vloženi zahtevki za pomoč.

3. Če vsota vseh količin, za katere so bili vloženi zahtevki v državah članicah proizvajalkah, presega največjo količino, določeno za Skupnost, se pomoč zmanjša v vsaki državi članici sorazmerno glede na prekoračitev njene nacionalne količine. Odstotke znižanja, ki se uporabijo, določi Komisija.

4. Država članica plača pomoč proizvajalcu med 31. julijem in 30 septembrom leta, ki sledi letu pridelave.

Člen 3b

1. Pregledi, določeni v členu 2a(2) vključujejo:

(a) upravni pregledi, predvsem navzkrižne kontrole, da se prepreči dvakratno plačilo pomoči v istem koledarskem letu. Te navzkrižne kontrole zajemajo parcele, podvržene uradnemu pregledu, za katere je bilo ugotovljeno, da so skladne z zahtevami, navedenimi v direktivah iz prve alinee člena 1(1) Uredbe (EGS) št. 1674/72;

(b) preglede dokumentov, da bi preverili najmanj prvo destinacijo semena, ki mu je bila dodeljena pomoč;

(c) druge preglede, ki so po mnenju države članice potrebni za zagotovitev, da se pomoč ne dodeli za nepotrjeno seme ali za seme iz tretjih držav.

Pregledi zajemajo značilen vzorec zahtevkov in najmanj 5 % zahtevkov za vsako vrsto. Zahtevke, ki se preverijo, določi ustrezni organ na podlagi analize tveganja in elementa reprezentativnosti zahtevkov. Analiza tveganja upošteva:

- znesek pomoči,

- količino potrjenega semena glede na pregledovano območje,

- spremembo glede na prejšnje leto,

- ostale parametre, ki jih določi država članica.

2. Ko je potrebno, opravijo države članice preglede v prostorih žlahtniteljev, drugih semenarskih podjetij in končnih uporabnikov.

3. Uporabljajo se naslednji členi Uredbe Komisije (EGS) št. 3887/92 [11]:

- Člen 6(1) (preverjanje skladnosti s pogoji za podelitev pomoči),

- Člen 11 (dodatne nacionalne kazni; višja sila),

- Člen 12 (poročilo o inšpekcijskem ogledu),

- Člen 13 (pregled na kraju samem),

- Člen 14 (nedospela plačila).

Člen 3c

1. Razen v primeru višje sileprepozni vložitvi zahtevka sledi 1 % zmanjšanje na dan pomoči, do katere bi bil sicer upravičen proizvajalec semena. Zahtevki so neveljavni, če so vloženi v primeru semena riža po 30. juniju leta, ki sledi letu pridelave, in v primeru drugih vrst ali skupin sort več kot deset dni po roku, ki ga določi država članica.

2. Če se ugotovi, da semena iz zahtevka vlagatelj v resnici ni tržil za setev, se pomoč proizvajalcu semena za to vrsto zmanjša za 50 %, če količina, ki se ni tržila za setev, znaša več kot 2 % vendar ne več kot 5 % količine, navedene v zahtevku. Če netržena količina presega 5 %, se proizvajalcu v tem tržnem letu pomoč za proizvodnjo semena ne dodeli.

3. Če je zahtevek za pomoč vložen za seme, ki ni uradno potrjeno ali ki ni pridelano v zadevni državi članici v koledarskem letu, v katerem se začne tržno leto, za katero je bila določena pomoč, se proizvajalcu pomoč za proizvodnjo semena ne dodeli ne v tem ne v prihodnjem tržnem letu."

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od tržnega leta 1998/1999.

Zahtevki za pomoč, ki se nanašajo na pogodbe ali izjave o proizvodnji semen, registrirane pred tržnim letom 1998/99, niso predmet pregledov, navedenih v odstavku 1(a) člena 3b Uredbe (EGS) št. 1686/72.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 30. marca 1998

Za Komisijo

Franz Fischler

Član komisije

[1] UL L 246, 5.11.1971, str. 1.

[2] UL L 20, 27.1.1998, str. 16.

[3] UL L 177, 4.8.1972, str. 1.

[4] UL L 367, 31.12.1985, str. 21.

[5] UL L 329, 30.12.1995, str. 18.

[6] UL L 355, 5.12.1992, str. 1.

[7] UL L 117, 7.5.1997, str. 1.

[8] UL L 391, 31.12.1992, str. 36.

[9] UL L 197, 22.8.1995, str. 2.

[10] UL L 177, 4.8.1972, str. 26.

[11] UL L 391, 31.12.1992, str 36.

--------------------------------------------------