Uredba Komisije (ES) št. 447/98

z dne 1. marca 1998

o priglasitvah, rokih in zaslišanjih, predpisanih z Uredbo Sveta (EGS) št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij [1], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97 [2], in zlasti člena 23 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju člena 85 in 86 Pogodbe [3], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, in zlasti člena 24 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1017/68 z dne 19. julija 1968 o uporabi pravil konkurence v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, in zlasti člena 29 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 4056/86 z dne 22. decembra 1986 o določitvi podrobnih pravil za uporabo členov 85 in 86 Pogodbe glede pomorskega prometa [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, in zlasti člena 26 Uredbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 3975/87 z dne 14. decembra 1987 o določitvi postopka za uporabo pravil o konkurenci za podjetja v sektorju zračnega prometa [6], kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2410/92 [7], in zlasti člena 19 Uredbe,

po posvetovanju s Svetovalnim odborom za koncentracije,

(1) ker sta bila Uredba (EGS) št. 4064/89 in zlasti člen 23 Uredbe spremenjena z Uredbo (ES) št. 1310/97;

(2) ker se mora Uredba Komisije (ES) št. 3384/94 [8] za izvajanje Uredbe (EGS) št. 4064/89, spremeniti, da bi upoštevali zgoraj navedene spremembe; ker izkušnje pri uporabi Uredbe (ES) št. 3384/94 kažejo, da je treba izboljšati nekatere vidike postopka uredbe; ker jo je treba zaradi jasnosti nadomestiti z novo uredbo;

(3) ker je Komisija sprejela Sklep 94/810/ESPJ, ES z dne 12. decembra 1994 o obsegu pristojnosti pooblaščencev za zaslišanje v postopkih na področju konkurence pred Komisijo [9];

(4) ker Uredba (EGS) št. 4064/89 temelji na načelu obvezne priglasitve koncentracij, preden se začnejo izvajati; ker ima na eni strani priglasitev pomembne pravne posledice, ki so ugodne za stranke, ki sodelujejo v načrtu koncentracije, medtem ko morajo na drugi strani zaradi neizpolnjevanja obveznosti glede priglasitve stranke plačati globo, obenem pa lahko to privede tudi do civilnopravnih neugodnosti zanje; ker je zato treba zaradi pravne varnosti natančno opredeliti predmet in vsebino podatkov, ki jih je treba posredovati v priglasitvi;

(5) ker morajo priglasitelji, Komisiji v celoti in pošteno razkriti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o priglašeni koncentraciji;

(6) ker je zaželeno, da se predpiše obrazec, da bi poenostavili in pospešili preizkus priglasitve;

(7) ker je treba določiti pogoje, ki opredeljujejo roke in datum začetka veljavnosti teh rokov, saj s priglasitvijo začnejo teči zakonski roki v skladu z Uredbo (EGS) št. 4064/89;

(8) ker je treba zaradi pravne varnosti določiti pravila za računanje rokov, predpisanih z Uredbo (EGS) št. 4064/89; ker je treba določiti zlasti začetek in konec roka ter okoliščine, ki povzročijo prekinitev teka roka, ob ustreznem upoštevanju zahtev, ki izhajajo iz izjemno kratkih rokov, navedenih zgoraj; ker je treba zaradi pomanjkanja posebnih določb obdobja, datume in roke določiti na podlagi načel Uredbe Sveta (EGS, Euratom) št. 1182/71 [10];

(9) ker je treba določbe, ki se nanašajo na postopek Komisije, zasnovati tako, da v celoti ščitijo pravico do zaslišanja in pravico do obrambe; ker naj zato Komisija ločuje med strankami, ki priglašujejo, drugimi strankami, ki sodelujejo v načrtu koncentracije, in tretjimi osebami ter strankami, katerim namerava Komisija z odločbo naložiti globo ali periodične denarne kazni;

(10) ker mora Komisija strankam, ki priglašujejo, in drugim udeleženim strankam na njihovo zahtevo dati priložnost, da neformalno in strogo zaupno razpravljajo o nameravani koncentraciji, preden se priglasi; ker naj poleg tega po priglasitvi ohrani tesne stike z navedenimi strankami v tolikšni meri, kolikor je to potrebno za razpravo z njimi o kakršnih koli praktičnih ali pravnih težavah, ki jih odkrije ob prvem preizkusu zadeve, in, če je mogoče, za odpravo tovrstnih težav na podlagi medsebojnega dogovora;

(11) ker je treba v skladu z načelom pravice do obrambe strankam, ki priglašujejo, dati priložnost, da predložijo svoje komentarje in pripombe na vse očitke, ki jih Komisija namerava upoštevati pri svojih odločitvah; ker je treba druge vpletene osebe prav tako obvestiti o očitkih Komisije in jim dati priložnost, da izrazijo svoje mnenje;

(12) ker je treba tudi tretjim osebam, ki imajo zadosten interes, dati priložnost, da izrazijo svoje mnenje, če vložijo pisno zahtevo;

(13) ker morajo različne osebe, upravičene, da predložijo pripombe, to narediti pisno, v lastnem interesu in v interesu dobre uprave, ne glede na njihovo pravico, da po potrebi zahtevajo formalno ustno zaslišanje, kot dopolnitev pisnega postopka; ker pa mora imeti Komisija v nujnih primerih možnost, da takoj opravi formalno ustno zaslišanje strank, ki priglašujejo, drugih udeleženih strank ali tretjih oseb;

(14) ker je treba opredeliti pravice oseb, ki jih je treba zaslišati, v kolikšni meri naj jim bo dana pravica do vpogleda v spis Komisije, in pod kakšnimi pogoji so lahko zastopane ali imajo pomoč;

(15) ker mora Komisija spoštovati upravičen interes podjetij v zvezi z varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov;

(16) ker je treba določiti postopek in roke za predložitev obveznosti, kot to predpisujeta člena 6(2) in 8(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89, da bi lahko Komisija ustrezno ocenila zaveze, na podlagi katerih je koncentracija skladna s skupnim trgom, in zagotovila ustrezno posvetovanje z drugimi vpletenimi osebami, tretjimi osebami in organi držav članic, kot predpisuje Uredba (EGS) št. 4064/89 ter zlasti člen 18(1) in (4) navedene uredbe;

(17) ker je treba opredeliti tudi pravila za določanje in računanje rokov za odgovor, ki jih določi Komisija;

(18) ker mora Svetovalni odbor za koncentracije dati svoje mnenje na podlagi predhodnega osnutka odločbe; ker se je treba zato z njim posvetovati o zadevi, ko je preiskava o zadevi zaključena; ker pa takšno posvetovanje ne preprečuje Komisiji, da bi ponovno odprla preiskavo, če je to potrebno,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PRIGLASITVE

Člen 1

Osebe, upravičene do priglasitve koncentracije

1. Priglasitve predložijo osebe ali podjetja iz člena 4(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89.

2. Če priglasitve podpišejo zastopniki oseb ali podjetij, morajo ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so pooblaščeni za zastopanje.

3. Skupne priglasitve naj predloži skupni zastopnik, ki je pooblaščen za pošiljanje in prejem listin v imenu vseh strank, ki priglašujejo.

Člen 2

Predložitev priglasitev

1. Priglasitve se predložijo na način, predpisan v obrazcu CO iz Priloge. Skupne priglasitve se predložijo na enem samem obrazcu.

2. En izvirnik in 23 izvodov obrazca CO ter dodatne dokumentacije se predložijo Komisiji na naslov, naveden v obrazcu CO.

3. Dodatna dokumentacija so bodisi izvirniki ali izvodi izvirnikov; za slednje priglasitelji, potrdijo, da so istovetne z izvirnikom in da so popolne.

4. Priglasitve so v enem od uradnih jezikov Skupnosti. Ta jezik uporabljajo priglasitelji, tudi v postopku. Dodatna dokumentacija se predloži v izvirnem jeziku. Če izvirni jezik ni eden od uradnih jezikov Skupnosti, se priloži prevod v jeziku, ki se uporablja v postopku.

5. Če se priglasitve predložijo v skladu s členom 57 Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru, so lahko v enem od uradnih jezikov držav EFTE ali v uradnem jeziku Nadzornega organa EFTE. Če izbrani jezik priglasitev ni uradni jezik Skupnosti, priglasitelji, istočasno dopolnijo vso dokumentacijo s prevodom v uradni jezik Skupnosti. Glede na izbrani jezik prevoda se določi jezik, ki ga Komisija uporablja v postopkih za priglasitelje.

Člen 3

Podatki in dokumenti, ki jih je treba predložiti

1. Priglasitve vsebujejo podatke, vključno z dokumenti, zahtevanimi v obrazcu CO. Podatki morajo biti točni in popolni.

2. Komisija lahko odpravi obveznost predložitve kakršnih koli določenih podatkov, vključno dokumentov, zahtevanih v obrazcu CO, če meni, da ti podatki niso potrebni za preučitev zadeve.

3. Komisija brez odlašanja strankam, ki priglašujejo, ali njihovim zastopnikom pisno potrdi, da je prejela priglasitev in kakršen koli odgovor na pismo, ki ga je poslala v skladu s členom 4(2) in (4).

Člen 4

Dan začetka veljavnosti priglasitve

1. V skladu z odstavki 2, 3 in 4 začnejo priglasitve veljati na dan, ko jih prejme Komisija.

2. Če so podatki, vključno z dokumenti, ki jih vsebuje priglasitev, v bistvenih točkah nepopolni, Komisija priglasitelje, ali njihove zastopnike o tem nemudoma pisno obvesti in določi ustrezen rok za posredovanje popolnih podatkov. V takih primerih priglasitev začne veljati z dnem, ko Komisija prejme popolne podatke.

3. O bistvenih spremembah dejstev, vsebovanih v priglasitvi, za katere priglasitelji, vedo ali bi morale vedeti, je treba nemudoma obvestiti Komisijo. Če imajo te bistvene spremembe lahko pomemben vpliv na presojo koncentracije, lahko Komisija priglasitev šteje za veljavno z dnem, ko prejme podatke o teh bistvenih spremembah; Komisija o tem nemudoma pisno obvesti priglasitelje, ali njihove zastopnike.

4. Netočni ali zavajajoči podatki se štejejo za nepopolne.

5. Ko Komisija v skladu s členom 4(3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 objavi, da je prejela priglasitev, navede datum prejema. Če je ob nadaljnji uporabi odstavkov 2, 3 in 4 dan začetka veljavnosti priglasitve kasnejši kot dan, opredeljen v objavi, Komisija v naslednji objavi navede kasnejši datum.

Člen 5

Sprememba priglasitev

1. Če Komisija ugotovi, da priglašeno dejanje ne predstavlja koncentracije v smislu člena 3 Uredbe (EGS) št. 4064/89, o tem pisno obvesti priglasitelje, ali njihove zastopnike. V tem primeru Komisija, na prošnjo strank, ki priglašujejo, ustrezno in ob upoštevanju odstavka 2 tega člena priglasitev šteje za zahtevo v smislu člena 2 ali priglasitev v smislu člena 4 Uredbe št. 17, za zahtevo v smislu člena 12 ali priglasitev v smislu člena 14 Uredbe (EGS) št. 1017/68, za zahtevo v smislu člena 12 Uredbe (EGS) št. 4056/86 ali za zahtevo v smislu člena 3(2) ali člena 5 Uredbe (EGS) št. 3975/87.

2. V primerih iz drugega stavka odstavka 1 lahko Komisija zahteva, da se podatki, posredovani v priglasitvi, dopolnijo v ustreznem roku, ki ga določi sama, če je to potrebno za ocenitev delovanja na podlagi uredb iz zgoraj navedenega stavka. Šteje se, da zahteva ali priglasitev izpolnjujeta zahteve navedenih uredb od dne prvotne priglasitve, če Komisija dodatne podatke prejme v določenem roku.

POGLAVJE II

ROKI

Člen 6

Začetek rokov

1. Rok iz člena 9(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89 začne teči na začetku delovnega dne po dnevu, ko država članica prejme kopijo priglasitve.

2. Rok iz člena 9(4)(b) Uredbe (EGS) št. 4064/89 začne teči na začetku delovnega dne po dnevu začetka veljavnosti priglasitve v smislu člena 4 te uredbe.

3. Rok iz člena 9(6) Uredbe (EGS) št. 4064/89 začne teči na začetku delovnega dne po dnevu napotitve Komisije.

4. Roki iz člena 10(1) Uredbe (EGS) št. 4064/89 začnejo teči na začetku delovnega dne po dnevu začetka veljavnosti priglasitve v smislu člena 4 te uredbe.

5. Rok iz člena 10(3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 začne teči na začetku delovnega dne po dnevu, ko se uvede postopek.

6. Rok iz drugega stavka drugega pododstavka člena 22(4) Uredbe (EGS) št. 4064/89 začne teči na začetku delovnega dne po dnevu prvega od navedenih dogodkov.

Člen 7

Konec rokov

1. Rok iz člena 9(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se konča, ko poteče dan, ki je v tretjem tednu po tednu, ko se rok začne, isti dan v tednu kot dan, ko rok začne teči.

2. Rok iz člena 9(4)(b) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se konča, ko poteče dan, ki ima v tretjem mesecu po mesecu, v katerem se rok začne, isti datum kot dan, ko rok začne teči. Če tega dneva v navedenem mesecu ni, se rok konča ob poteku zadnjega dne navedenega meseca.

3. Rok iz člena 9(6) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se konča, ko poteče dan, ki ima v četrtem mesecu po mesecu, v katerem se rok začne, isti datum kot dan, ko rok začne teči. Če tega dneva v navedenem mesecu ni, se rok konča ob poteku zadnjega dne navedenega meseca.

4. Rok iz prvega pododstavka člena 10(1) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se konča, ko poteče dan, ki ima v mesecu za mesecem, v katerem se rok začne, isti datum kot dan, ko rok začne teči. Če tega dneva v navedenem mesecu ni, se rok konča ob poteku zadnjega dne navedenega meseca.

5. Rok iz drugega pododstavka člena 10(1) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se konča, ko poteče dan, ki je v šestem tednu po tednu, v katerem se rok začne, isti dan v tednu kot dan, ko rok začne teči.

6. Rok iz člena 10(3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se konča, ko poteče dan, ki ima v četrtem mesecu po mesecu, v katerem se rok začne, isti datum kot dan, ko rok začne teči. Če tega dneva v navedenem mesecu ni, se rok konča ob poteku zadnjega dne navedenega meseca.

7. Rok iz drugega stavka drugega pododstavka člena 22(4) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se konča, ko poteče dan, ki ima v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem se rok začne, isti datum kot dan, ko rok začne teči. Če tega dneva v navedenem mesecu ni, se rok konča ob poteku zadnjega dne navedenega meseca.

8. Če zadnji dan roka ni delovni dan, se rok konča, ko poteče naslednji delovni dan.

Člen 8

Nadomestitev praznikov

Ko se določi konec roka v skladu s členom 7, se navedenim rokom prišteje ustrezno število delovnih dni, če znotraj rokov iz členov 9, 10 in 22 Uredbe (EGS) št. 4064/89 pade državni ali drug praznik, kot ga določi Komisija v smislu člena 23.

Člen 9

Prekinitev roka

1. Roki iz člena 10(1) in (3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se prekinejo, kadar mora Komisija v skladu s členoma 11(5) in 13(3) navedene uredbe sprejeti odločbo, ker:

(a) se ji v roku, ki ga določi, podatki, ki jih je zahtevala v skladu s členom 11(1) Uredbe (EGS) št. 4064/89 od ene izmed strank, ki priglašujejo, ali druge udeležene stranke, kot so opredeljene v členu 11 te uredbe, ne predložijo ali če se ji posredujejo nepopolni podatki;

(b) se ji v roku, ki ga določi, podatki, ki jih je zahtevala v skladu s členom 11(1) Uredbe (EGS) št. 4064/89 od tretje osebe, opredeljene v členu 11 te uredbe, ne predložijo ali če se ji posredujejo nepopolni podatki zaradi okoliščin, za katere je odgovorna ena od strank, ki priglašujejo, ali druga udeležena stranka, opredeljena v členu 11 te uredbe;

(c) ena od strank, ki priglašujejo, ali druga udeležena stranka, ki so opredeljene v členu 11 te uredbe, ne dovoli preiskave, za katero Komisija meni, da je potrebna na podlagi člena 13(1) Uredbe (EGS) št. 4064/89, ali noče sodelovati pri izvajanju te preiskave v skladu z navedeno določbo;

(d) je priglasitelji niso obvestili o bistvenih spremembah dejstev, vsebovanih v priglasitvi.

2. Roki iz člena 10(1) in (3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 se prekinejo:

(a) v primerih iz odstavka 1(a) in (b), v času med koncem roka, določenega v zahtevi za posredovanje podatkov, ter prejemom popolnih in točnih podatkov, kot jih določa odločba;

(b) v primerih iz odstavka 1(c) v času med dnem neuspešnega poskusa izvedbe preiskave in dnem, ko se zaključi preiskava, odrejena z odločbo;

(c) v primerih iz odstavka 1(d) v času od dne, ko se spremenijo dejstva, navedena v zgoraj navedenem odstavku, in dnem prejema popolnih in točnih podatkov, kot jih določa odločba, ali dnem, ko se zaključi preiskava, odrejena z odločbo.

3. Prekinitev roka se začne na dan po dnevu dogodka, ki povzroči prekinitev. Konča se ob poteku dne, ko se vzrok prekinitve odpravi. Če ta dan ni delovni dan, se prekinitev roka konča, ko poteče naslednji delovni dan.

Člen 10

Upoštevanje rokov

1. Če Komisija sprejme ustrezno odločbo pred koncem roka, se šteje, da so roki iz člena 9(4) in (5) ter člena 10(1) in (3) Uredbe (EGS) št. 4064/89 upoštevani.

2. Če država članica Komisijo pisno obvesti pred koncem roka, se šteje, da so roki iz člena 9(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89 upoštevani.

3. Če pristojni organ zadevne države članice objavi kakršno koli poročilo ali obvestilo o ugotovitvah presoje koncentracije pred koncem roka, se šteje, da so roki iz člena 9(6) Uredbe (EGS) št. 4064/89 upoštevani.

4. Če Komisija prejme zahtevo države članice ali držav članic pred koncem roka, se šteje, da so roki iz drugega stavka drugega pododstavka člena 22(4) Uredbe (EGS) št. 4064/89 upoštevani.

POGLAVJE III

ZASLIŠANJE STRANK IN TRETJIH OSEB

Člen 11

Stranke, ki se zaslišijo

Zaradi pravic biti zaslišan v skladu s členom 18 Uredbe (EGS) št. 4064/89 se razlikuje med naslednjimi osebami:

(a) strankami, ki priglašujejo, to je osebami ali podjetji, ki predložijo priglasitev v skladu s členom 4(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89;

(b) drugimi udeleženimi strankami, to je strankami, ki sodelujejo v načrtu koncentracije in niso priglasitelji, kot so prodajalec in podjetje, ki je cilj koncentracije;

(c) tretjimi osebami, to je fizičnimi ali pravnimi osebami, ki izkažejo ustrezen interes, vključno s kupci, dobavitelji in konkurenti ter zlasti člani upravnih ali vodstvenih organov udeleženih podjetij ali priznani predstavniki delavcev v teh podjetjih;

(d) strankami, v zvezi s katerimi namerava Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (EGS) št. 4064/89.

Člen 12

Odločbe o zadržanju izvajanja koncentracij

1. Če namerava Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 7(4) Uredbe (EGS) št. 4064/89, kar neugodno vpliva na eno ali več strank, v skladu s členom 18(1) navedene uredbe strankam, ki priglašujejo, in drugim udeleženim strankam pisno predloži svoje pripombe ter določi rok, v katerem smejo izraziti svoje mnenje.

2. Če je Komisija v skladu s členom 18(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89 začasno sprejela odločbo iz odstavka 1 tega člena, ne da bi strankam, ki priglašujejo, in drugim udeleženim strankam dala priložnost, da izrazijo svoje mnenje, jim nemudoma pošlje besedilo začasne odločbe in določi rok, v katerem smejo izraziti svoje mnenje.

Potem ko priglasitelji in druge udeležene stranke izrazijo svoje mnenje, Komisija sprejme končno odločbo, s katero razveljavi, spremeni ali potrdi začasno odločbo. Če svojega mnenja ne izrazijo v določenem roku, postane po preteku tega roka začasna odločba Komisije dokončna.

3. Priglasitelji in druge udeležene stranke izrazijo svoje mnenje pisno ali ustno v določenem roku. Svoje ustne izjave lahko potrdijo pisno.

Člen 13

Odločbe o vsebini zadeve

1. Če Komisija namerava sprejeti odločbo v skladu z drugim pododstavkom člena 8(2) ali členom 8(3), (4) ali (5) Uredbe (EGS) št. 4064/89 pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom za koncentracije v skladu s členom 18(1) in (3) navedene uredbe zasliši stranke.

2. Komisija naslovi svoje pripombe strankam, ki priglašujejo, pisno.

Kadar Komisija obvešča o pripombah, določi rok, v katerem ji lahko priglasitelji pisno sporočijo svoje mnenje.

Druge udeležene stranke Komisija pisno obvesti o navedenih pripombah.

Komisija določi tudi rok, v katerem ji lahko te druge udeležene stranke pisno sporočijo svoje mnenje.

3. Zatem, ko Komisija naslovi svoje pripombe strankam, ki priglašujejo, jim na njihovo zahtevo odobri pravico do vpogleda v spis, da bi jim omogočila, da uveljavijo svoje pravice do obrambe.

Komisija na zahtevo odobri tudi drugim udeleženim strankam, ki jim je posredovala pripombe, pravico do vpogleda v spis, če je to potrebno, da pripravijo svoje pripombe.

4. Stranke, na katere je Komisija naslovila pripombe ali ki so bile o teh pripombah obveščene, o njih pisno izrazijo svoje mnenje v določenem roku. V pisnih pripombah lahko predstavijo vse, kar se nanaša na zadevo, in priložijo vse ustrezne dokumente kot dokaz predstavljenih dejstev. Lahko tudi predlagajo, da Komisija zasliši osebe, ki lahko potrdijo ta dejstva. Komisiji na naslov, naveden v obrazcu CO, pošljejo en izvirnik in 29 izvodov svojega odgovora.

5. Če namerava Komisija sprejeti odločbo v skladu s členom 14 ali 15 Uredbe (EGS) št. 4064/89, pred posvetovanjem s Svetovalnim odborom za koncentracije v skladu s členom 18(1) in (3) navedene uredbe, zasliši stranke, v zvezi s katerimi namerava sprejeti tako odločbo.

Pri tem se smiselno uporablja postopek, predpisan v prvem in drugem pododstavku odstavka 2, prvem pododstavku odstavka 3 in odstavku 4.

Člen 14

Ustna zaslišanja

1. Če priglasitelji v svojih pisnih pripombah zaprosijo za ustno predstavitev svojih argumentov na formalnem zaslišanju, jim Komisija da priložnost za to, če izkažejo ustrezen interes. Tudi v drugih primerih lahko da Komisija tem strankam priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

2. Če druge udeležene stranke v svojih pisnih pripombah zaprosijo za ustno predstavitev svojih stališč na formalnem zaslišanju, jim Komisija da priložnost za to, če izkažejo zadosten interes. Tudi v drugih primerih lahko da tem strankam priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

3. Če stranke, ki jim Komisija namerava naložiti globo ali periodične denarne kazni, v svojih pisnih pripombah zaprosijo za ustno predstavitev svojih argumentov na formalnem zaslišanju, jim Komisija da priložnost za to, če izkažejo ustrezen interes. Tudi v drugih primerih lahko da Komisija tem strankam priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

4. Komisija povabi osebe, ki se zaslišijo, na zaslišanje na dan, ki ga določi.

5. Komisija k sodelovanju na zaslišanju povabi pristojne organe držav članic.

Člen 15

Vodenje formalnih ustnih zaslišanj

1. Zaslišanja vodi pooblaščenec za zaslišanje.

2. Osebe, povabljene na zaslišanje, se ga udeležijo bodisi osebno bodisi po zakonitih zastopnikih ali zastopnikih, pooblaščenih v skladu z njihovimi statuti. Podjetja in podjetniška združenja lahko zastopa pravilno pooblaščeni zastopnik, imenovan izmed njihovih stalno zaposlenih.

3. Osebam, zaslišanim pred Komisijo, lahko pomaga njihov pravni svetovalec ali druge usposobljene osebe, če slednjim to dovoli pooblaščenec za zaslišanje.

4. Zaslišanja niso javna. Vsaka oseba se zasliši ločeno ali v prisotnosti drugih vabljenih oseb. V slednjem primeru se upošteva upravičen interes podjetij v zvezi z varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti in drugih zaupnih podatkov.

5. Izjave vseh zaslišanih oseb se vnesejo v zapisnik.

Člen 16

Zaslišanje tretjih oseb

1. Če tretje osebe pisno zaprosijo za zaslišanje v skladu z drugim stavkom člena 18(4) Uredbe (EGS) št. 4064/89, jih Komisija pisno obvesti o naravi in predmetu postopka ter določi rok, v katerem lahko izrazijo svoje mnenje.

2. Tretje osebe iz odstavka 1 pisno izrazijo svoje mnenje v določenem roku. Komisija lahko po potrebi osebam, ki za to zaprosijo v svojih pisnih pripombah, da priložnost sodelovati na formalnem zaslišanju. Tudi v drugih primerih lahko da tem osebam priložnost, da ustno izrazijo svoje mnenje.

3. Komisija lahko prav tako da ostalim tretjim osebam priložnost, da izrazijo svoje mnenje.

Člen 17

Zaupni podatki

1. Podatki, vključno z dokumenti, se ne posredujejo in niso dostopni, če vsebujejo poslovne skrivnosti katere koli osebe ali podjetja, vključno s strankami, ki priglašujejo, drugimi udeleženimi strankami ali tretjimi osebami, ali če vsebujejo druge zaupne podatke, za katere Komisija meni, da jih ni treba razkriti zaradi postopka, ali če gre za interne dokumente pristojnih organov.

2. Katera koli oseba, ki izrazi svoje mnenje v skladu z določbami tega poglavja, nedvoumno opredeli vsa gradiva, za katera meni, da so zaupna, in za to navede razloge ter predloži ločeno nezaupno različico v roku, ki ga določi Komisija.

POGLAVJE IV

OBVEZNOSTI, NA PODLAGI KATERIH JE KONCENTRACIJA SKLADNA

Člen 18

Roki za predložitev obveznosti

1. Obveznosti, ki jih Komisiji predlagajo udeležena podjetja v skladu s členom 6(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89 in ki jih stranke namenijo kot podlago za odločbo v skladu s členom 6(1)(b) navedene uredbe, se Komisiji predložijo najkasneje v treh tednih po prejemu priglasitve.

2. Obveznosti, ki jih Komisiji predlagajo udeležena podjetja v skladu s členom 8(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89 in ki jih stranke namenijo kot podlago za odločbo v skladu z navedenim členom, se Komisiji predložijo najkasneje v treh mesecih po začetku postopka. V izjemnih primerih lahko Komisija ta rok podaljša.

3. Členi 6 do 9 se uporabljajo smiselno za odstavka 1 in 2 tega člena.

Člen 19

Postopek glede predložitve obveznosti

1. Komisiji se na naslov, naveden v obrazcu CO, predloži en izvirnik in 29 izvodov obveznosti, ki jih Komisiji predlagajo udeležena podjetja v skladu s členom 6(2) ali 8(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89.

2. Katera koli stranka, ki Komisiji predlaga obveznosti v skladu s členom 6(2) ali 8(2) Uredbe (EGS) št. 4064/89, nedvoumno opredeli vsa gradiva, za katera meni, da so zaupna, in za to navede razloge ter predloži ločeno nezaupno različico v roku, ki ga določi Komisija.

POGLAVJE V

DRUGE DOLOČBE

Člen 20

Pošiljanje listin

1. Komisija lahko listine in vabila pošlje naslovnikom na katerega koli izmed naslednjih načinov:

(a) z osebno vročitvijo proti potrdilu prejema;

(b) s priporočeno pošto s povratnico;

(d) po teleksu;

(e) z elektronsko pošto z zahtevo za potrditev prejema.

2. Če ta uredba ne predpisuje drugače, velja odstavek 1 tudi, kadar listino pošiljajo Komisiji priglasitelji, druge udeležene stranke ali tretje osebe.

3. Če se listina pošlje po teleksu, faksu ali elektronski pošti, se šteje, da jo je naslovnik prejel na dan, ko je bila poslana.

Člen 21

Določanje rokov

Pri določanju rokov, predpisanih v skladu s členi 4(2), 5(2), 12(1) in (2) ter členoma 13(2) in 16(1), Komisija upošteva čas, potreben za pripravo izjav, in nujnost zadeve. Poleg tega upošteva delovne dni in tudi državne praznike v državi prejemnici sporočila Komisije.

Ti roki se določijo glede na točen koledarski datum.

Člen 22

Prejem listin s strani Komisije

1. V skladu z določbami člena 4(1) te uredbe je treba priglasitve dostaviti Komisiji na naslov, naveden v obrazcu CO, ali jih odposlati s priporočeno pošto na naslov, naveden v obrazcu CO, pred iztekom roka iz člena 4(1) Uredbe (EGS) št. 4064/89.

Dodatne podatke, ki jih Komisija zahteva, da bi bile priglasitve popolne v skladu s členom 4(2) in (4) ali zaradi dopolnitve priglasitev v skladu s členom 5(2), mora Komisija prejeti na prej navedeni naslov ali pa morajo biti poslani s priporočeno pošto pred iztekom roka, določenega za vsak posamezni primer.

Pisne pripombe na sporočila Komisije v skladu s členi 12(1) in (2), 13(2) in 16(1) mora Komisija prejeti na prej navedeni naslov pred iztekom roka, določenega za vsak posamezni primer.

2. Roki iz pododstavkov dva in tri odstavka 1 se določijo v skladu s členom 21.

3. Če je zadnji dan roka v državi pošiljateljici dela prost dan ali državni praznik, rok poteče na naslednji delovni dan.

Člen 23

Opredelitev delovnih dni

Izraz "delovni dnevi" v tej uredbi pomeni vse dneve razen sobot, nedelj in državnih ali drugih praznikov, ki jih določi Komisija in se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti pred začetkom vsakega leta.

Člen 24

Razveljavitev

Uredba (EGS) št. 3384/94 se razveljavi.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 2. marca 1998.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 1. marca 1998

Za Komisijo

Karel Van Miert

Član Komisije

[1] UL L 395, 30.12.1989, str. 1; popravljena različica, UL L 257, 21.9.1990, str. 13.

[2] UL L 180, 9.7.1997, str. 1.

[3] UL 13, 21.2.1962, str. 204/62.

[4] UL L 175, 23.7.1968, str. 1.

[5] UL L 378, 31.12.1986, str. 4.

[6] UL L 374, 31.12.1987, str. 1.

[7] UL L 240, 24.8.1992, str. 18.

[8] UL L 377, 31.12.1994, str. 1.

[9] UL L 330, 21.12.1994, str. 67.

[10] UL L 124, 8.6.1971, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA

OBRAZEC CO, KI SE NANAŠA NA PRIGLASITEV KONCENTRACIJE V SKLADU Z UREDBO (EGS) št. 4064/89

UVOD

A. Namen obrazca

Ta obrazec določa podatke, ki jih mora podjetje ali jih morajo podjetja posredovati Komisiji pri priglasitvi koncentracije na ravni Skupnosti. "Koncentracija" je opredeljena v členu 3 Uredbe (EGS) št. 4064/89 (v nadaljnjem besedilu: "Uredba o združitvi"), "na ravni Skupnosti" pa v členu 1 navedene uredbe.

Pozorni bodite na Uredbo o združitvi in Uredbo (ES) št. 447/98 (v nadaljnjem besedilu:"Izvedbena uredba") in ustrezne določbe Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru [1].

Izkušnje so pokazale, da so sestanki pred priglasitvijo tako za priglasitelje, kot tudi za Komisijo izredno dragoceni za določitev natančnega obsega podatkov, ki morajo biti navedeni v priglasitvi, in v večini primerov se bo zaradi tega obseg zahtevanih podatkov bistveno zmanjšal. Skladno s tem naj se priglasitelji posvetujejo s Komisijo o možnosti odprave obveznosti posredovanja določenih podatkov (glej oddelek B(g) glede možnosti odprave).

B. Potreba po točni in popolni priglasitvi

Vsi podatki, zahtevani s tem obrazcem, morajo biti točni in popolni. Zahtevane podatke je treba posredovati v ustreznem oddelku tega obrazca. Priloge k temu obrazcu se uporabijo samo za dopolnitev podatkov, podanih v samem obrazcu.

Upoštevati morate predvsem naslednje:

(a) V skladu s členom 10(1) Uredbe o združitvi ter členom 4(2) in (4) Izvedbene uredbe roki, predpisani v Uredbi o združitvi, ki se nanašajo na priglasitev, ne bodo začeli teči, dokler Komisija ne prejme vseh podatkov, ki jih je treba posredovati s priglasitvijo. Namen te zahteve je zagotoviti, da lahko Komisija presodi priglašeno koncentracijo v okviru strogih rokov, ki jih predpisuje Uredba o združitvi.

(b) Priglasitelji morajo pri pripravi priglasitev temeljito preveriti, ali so imena kontaktnih oseb in njihove številke ter zlasti številke faksa, posredovani Komisiji, točni, ustrezni in najnovejši.

(d) Če je priglasitev nepopolna, Komisija o tem nemudoma pisno obvesti priglasitelje ali njihove zastopnike. Priglasitev začne veljati šele na dan, ko Komisija prejme popolne in točne podatke (člen 10(1) Uredbe o združitvi, člen 4(2) in (4) Izvedbene uredbe).

(e) Člen 14(1)(b) Uredbe o združitvi predpisuje, da se lahko stranki ali strankam, ki priglašujejo, zaradi posredovanja — namernega ali iz malomarnosti — netočnih ali zavajajočih podatkov naložijo globe do 50000 ECU. Poleg tega lahko Komisija v skladu s členoma 6(3)(a) in 8(5)(a) Uredbe o združitvi prekliče odločbo o združljivosti priglašene koncentracije, če ta temelji na netočnih podatkih, za kar je odgovorno eno od podjetij.

(f) Komisijo lahko zaprosite, da sprejme priglasitev kot popolno, ne glede na to, da ji ne predložite podatkov, ki jih zahteva ta obrazec, če vam ti podatki niso v celoti ali delno dostopni, iz upravičenih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti podatkov o ciljnem podjetju med izpodbijano ponudbo).

Komisija takšno prošnjo preuči, če navedete razloge za nedostopnost navedenih podatkov in podate najbolj točno oceno manjkajočih podatkov skupaj z viri, na podlagi katerih ta ocena temelji. Če je mogoče, navedite tudi, kje bi lahko Komisija pridobila katere koli zahtevane podatke, ki so vam nedostopni.

(g) Komisijo lahko zaprosite, da sprejme priglasitev kot popolno, ne glede na to, da ji ne predložite podatkov, zahtevanih s tem obrazcem, če menite, da Komisija ne potrebuje določenih podatkov, zahtevanih v tem obrazcu v skrajšani ali popolni obliki, da bi preučila zadevo.

Komisija bo takšno prošnjo preučila, če navedete razloge, zakaj navedeni podatki niso pomembni in potrebni za njeno obravnavo priglašene koncentracije. To lahko obrazložite v stikih s Komisijo pred priglasitvijo in/ali v svoji priglasitvi ter zaprosite Komisijo, da odpravi obveznost predložitve teh podatkov v skladu s členom 3(2) Izvedbene uredbe.

C. Priglasitev v skrajšani obliki

(a) Kadar skupno podjetje ne opravlja ali ne namerava opravljati dejavnosti na ozemlju EGP ali jih opravlja de minimis, Komisija dovoli priglasitev dejanja v skrajšani obliki. Do takšnih primerov pride, kadar skupni nadzor pridobita dve ali več podjetij in kadar:

znaša promet [2] skupnega podjetja in/ali promet prispevanih dejavnosti [3] manj kot 100 milijonov ECU na ozemlju EGP in

(ii) kadar skupna vrednost premoženja [4], prenesenega na skupno podjetje, znaša manj kot 100 milijonov ECU na ozemlju EGP [5].

(b) Če menite, da dejanje, ki ga je treba priglasiti, izpolnjuje te pogoje, lahko to pojasnite v priglasitvi in prosite Komisijo, da v skladu s členom 3(2) Izvedbene uredbe odpravi obveznost priglasitve v popolni obliki in vam dovoli priglasitev v skrajšani obliki.

(c) Priglasitev v skrajšani obliki omogoča strankam, ki priglašujejo, da omejijo podatke, posredovane v priglasitvi, na naslednje oddelke in vprašanja:

- oddelek 1,

- oddelek 2, razen vprašanj 2.1 (a, b in d), 2.3.4 ter 2.3.5,

- oddelek 3, samo vprašanji 3.1 in 3.2 (a),

- oddelek 5, samo vprašanji 5.1 in 5.3,

- oddelek 6,

- oddelek 10,

- oddelek 11 (ni obvezen — po želji strank) in

- oddelek 12,

- pet največjih neodvisnih kupcev, pet največjih neodvisnih dobaviteljev in pet največjih konkurentov na trgih, kjer bo poslovalo skupno podjetje. Navedite ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in ustrezno kontaktno osebo vsakega kupca, dobavitelja in konkurenta.

(d) Poleg tega v zvezi s trgi, na katere vpliva skupno podjetje, kot so opredeljeni v oddelku 6, navedite vrednost in obseg prodaje kot tudi tržne deleže za vsako leto pred dejanjem za ozemlje EGP, za Skupnost kot celoto, za vsako državo članico in državo EFTE in, če priglasitelji menijo, da so te vrednosti drugačne, za upoštevni geografski trg.

(e) Komisija lahko po potrebi zahteva celotno ali delno priglasitev v skladu z obrazcem CO, če:

- priglašeno poslovanje ne izpolnjuje pragov, določenih za priglasitev v skrajšani obliki, ali

- če se zdi to potrebno za ustrezno preiskavo o morebitnih težavah glede konkurence.

V takih primerih se lahko priglasitev šteje za nepopolno v bistveni točki v skladu s členom 4(2) Izvedbene uredbe. Komisija bo priglasitelje ali njihove zastopnike o tem nemudoma pisno obvestila in določila rok za predložitev popolne ali, po potrebi, delne priglasitve. Priglasitev začne veljati šele na dan, ko se prejmejo vsi zahtevani podatki.

D. Kdo mora priglasiti

V primeru združitve v smislu člena 3(1)(a) Uredbe o združitvi ali pridobitve skupnega nadzora v podjetju v smislu člena 3(1)(b) Uredbe o združitvi priglasitev skupno opravijo udeležene stranke združitve, ali tiste, ki pridobijo skupni nadzor.

V primeru, da kontrolni delež v enem podjetju pridobi drugo podjetje, mora priglasitev opraviti pridobitelj.

V primeru javne objave ponudbe za prevzem podjetja mora priglasitev opraviti ponudnik.

Vsaka oseba, ki opravi priglasitev, je odgovorna za točnost podatkov, ki jih navede.

E. Kako priglasiti

Priglasitev mora biti opravljena v enem od uradnih jezikov Evropske skupnosti. Ta jezik priglasitelji uporabljajo tudi v postopku. Če se v skladu s členom 12 Protokola 24 k Sporazumu o EGP priglašuje v uradnem jeziku katere od držav EFTE, ki ni uradni jezik Skupnosti, je treba priglasitev hkrati dopolniti s prevodom v uradnem jeziku Skupnosti.

Podatke, zahtevane v tem obrazcu, je treba navesti ob uporabi številk oddelkov in odstavkov obrazca, podpisati izjavo, določeno v oddelku 12, in priložiti dodatno dokumentacijo.

Dodatno dokumentacijo je treba predložiti v izvirnem jeziku; če to ni uradni jezik Skupnosti, jo je treba prevesti v jezik, ki se uporablja v postopku (člen 2(4) Izvedbene uredbe).

Dodatna dokumentacija so lahko izvirniki ali izvodi izvirnikov. Za slednje priglasitelji potrdijo, da so istovetne z izvirnikom in da so popolne.

Predložiti je treba en izvirnik in 23 izvodov obrazca CO in vse dodatne dokumentacije.

Priglasitev je treba predložiti Komisiji ob delovnih dnevih, opredeljenih v členu 23 Izvedbene uredbe. Da bi prejem priglasitve lahko zavedli na isti dan, jo je treba dostaviti od ponedeljka do četrtka do 17. ure in ob petkih do 16. ure na spodnji naslov:

Komisija Evropskih skupnosti

Generalni direktorat za konkurenco (GD IV)

Delovna skupina za združitve

150 avenue de Cortenberg/Kortenberglaan 150

B-1049 Brussels.

F. Zaupnost

V skladu s členom 214 Pogodbe in členom 17(2) Uredbe o združitvi kot tudi v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma o evropskem gospodarskem prostoru [6] Komisija, države članice, Nadzorni organ EFTE in države EFTE, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkriti podatkov, pridobljenih z uporabo te uredbe, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti. Isto načelo mora veljati za varovanje zaupnosti med strankami, ki priglašujejo.

Če menite, da bi bili vaši interesi oškodovani, če bi bil katerikoli podatek, ki ga morate posredovati, objavljen ali kako drugače razkrit drugim osebam, te podatke posredujte ločeno, pri čemer na vsaki strani jasno navedite oznako "poslovna skrivnost". Navedite tudi razloge, zakaj se ti podatki ne smejo razkriti ali objaviti.

Pri združitvah ali skupnih pridobitvah ali v drugih primerih, ko priglasitev opravi več kot ena stranka, se lahko poslovne skrivnosti posredujejo ločeno, v priglasitvi pa se navajajo kot priloga. Vse takšne priloge je treba predložiti, sicer se priglasitev ne šteje za popolno.

G. Opredelitve in navodila za ta obrazec

Priglasitelj(-i): če priglasitev predloži le eno od sodelujočih podjetij, se "priglasitelji" nanaša le na podjetje, ki dejansko predloži priglasitev.

Udeleženec (udeleženci) koncentracije: ta izraz se nanaša na stranke prevzemnice in prevzete stranke ali stranke združitve, vključno z vsemi podjetji, v katerih se pridobi kontrolni delež ali ki so predmet objave javne ponudbe.

Če ni drugače opredeljeno, izraza "priglasitelj(-i)" in "udeleženec (udeleženci) koncentracije" vključujeta vsa podjetja, ki spadajo v isto skupino kot te "stranke/udeleženci".

Prizadeti trgi: oddelek 6 tega obrazca predpisuje, da priglasitelji opredelijo upoštevne proizvodne trge in nadalje opredelijo tiste med njimi, na katere bo priglašeno delovanje vplivalo. Na podlagi te opredelitve prizadetega trga se zahtevajo podatki za več drugih vprašanj iz tega obrazca. Opredelitve, ki jih predložijo priglasitelji se v tem obrazcu imenujejo prizadeti trg(-i). Ta izraz lahko pomeni tudi upoštevni trg proizvodov ali storitev.

Leto: Če ni drugače opredeljeno, je treba vsa sklicevanja na besedo "leto" v tem obrazcu razumeti v pomenu koledarsko leto. Če ni drugače opredeljeno, se morajo vsi podatki, zahtevani v tem obrazcu, nanašati na leto pred priglasitvijo.

Finančne podatke, zahtevane v oddelkih 2.3 do 2.5, je treba posredovati v ekujih po povprečnem menjalnem tečaju v zadevnih letih ali drugih zadevnih obdobjih.

Če ni drugače opredeljeno, se vsa sklicevanja v tem obrazcu nanašajo na ustrezne člene in odstavke Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89.

ODDELEK 1

Osnovni podatki

1.1 Podatki o priglasitelju(-ih)

Navedite:

1.1.1 ime in naslov podjetja;

1.1.2 vrsto poslovne dejavnosti;

1.1.3 ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in/ali teleksa ter položaj ustrezne kontaktne osebe.

1.2 Podatki o drugih udeležencih [7] koncentracije

Za vsakega udeleženca koncentracije (razen priglasitelja(-jev)) navedite:

1.2.1 ime in naslov podjetja;

1.2.2 vrsto poslovne dejavnosti podjetja;

1.2.3 ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in/ali teleksa ter položaj ustrezne kontaktne osebe.

1.3 Naslov za vročanje

Navedite naslov (če je mogoče, v Bruslju), kamor se lahko pošljejo sporočila in dostavijo dokumenti.

1.4 Imenovanje zastopnikov

Če priglasitve podpišejo zastopniki podjetij, morajo taki zastopniki predložiti pisni dokaz, da so pooblaščeni za zastopanje.

Če se predloži skupna priglasitev, ali je bil imenovan skupni zastopnik?

Če je odgovor da, navedite podrobnosti, zahtevane v oddelkih 1.4.1 do 1.4.4.

Če je odgovor ne, prosimo, navedite podrobne podatke o vseh zastopnikih, ki so pooblaščeni za zastopanje vsakega udeleženca koncentracije, z navedbo, koga zastopajo:

1.4.1 ime zastopnika;

1.4.2 naslov zastopnika;

1.4.3 ime kontaktne osebe (in naslov, če je drugačen kot pod 1.4.2);

1.4.4 telefonsko številko, številko faksa in/ali teleksa.

ODDELEK 2

Podrobni podatki o koncentraciji

2.1 Opišite naravo priglašene koncentracije. Pri tem navedite:

(a) ali gre pri predlagani koncentraciji za popolno pravno-formalno združitev, pridobitev izključnega ali skupnega nadzora, ustanovitev polno delujočega skupnega podjetja v smislu člena 3(2) Uredbe o združitvi ali za pogodbo ali druge načine, na podlagi katerih se vzpostavi neposredni ali posredni nadzor v smislu člena 3(3) Uredbe o združitvi;

(b) ali je predmet koncentracije celota ali posamezni deli udeleženih podjetij;

(d) ali je katera koli javna ponudba za odkup vrednostnih papirjev ene stranke s strani druge stranke deležna podpore nadzornih svetov, uprave prve stranke ali drugih organov, ki pravno zastopajo navedeno stranko;

(e) predlagani ali pričakovani datum katerega koli pomembnega dogodka, načrtovanega za izvedbo koncentracije;

(f) predlagano lastniško strukturo in nadzor po izvedeni koncentraciji;

(g) katero koli finančno ali drugo pomoč iz katerega koli vira (vključno z javnimi viri), ki je je deležna katera koli stranka, in naravo ter znesek te pomoči.

2.2 Naštejte gospodarske sektorje, ki jih koncentracija zadeva

2.3 Za vsako podjetje, udeleženo v koncentraciji [8] navedite naslednje podatke [9]za preteklo finančno leto:

2.3.1 promet na svetovnem trgu;

2.3.2 promet v Skupnosti;

2.3.3 promet v državah EFTE;

2.3.4 promet v vsaki državi članici;

2.3.5 promet v vsaki državi EFTE;

2.3.6 državo članico, v kateri se ustvari več kot dve tretjini prometa v Skupnosti, če taka država članica obstaja [10];

2.3.7 državo EFTE, v kateri se ustvari več kot dve tretjini prometa v državah EFTE, če taka država EFTE obstaja.

2.4 Če poslovanje ne izpolnjuje pragov, določenih v členu 1(2), za namene člena 1(3) Uredbe o združitvi navedite podatke za preteklo finančno leto o:

2.4.1 državah članicah, v katerih skupni promet vseh udeleženih podjetij presega 100 milijonov ECU, če take države članice obstajajo;

2.4.2 državah članicah, v katerih skupni promet vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 25 milijonov ECU, če take države članice obstajajo;

2.5 Navedite naslednje podatke za preteklo finančno leto:

2.5.1 ali skupni promet udeleženih podjetij na ozemlju držav EFTE predstavlja 25 % ali več njihovega celotnega prometa na ozemlju EGP?

2.5.2 ali promet vsakega od vsaj dveh udeleženih podjetij presega 250 milijonov ECU na ozemlju držav EFTE?

ODDELEK 3

Lastništvo in nadzor [11]

Za vsakega od udeležencev koncentracije predložite seznam vseh podjetij, ki pripadajo isti skupini.

Ta seznam mora vključevati:

3.1 vsa podjetja ali osebe, ki te udeležence neposredno ali posredno nadzorujejo;

3.2 vsa podjetja, ki so aktivna na katerem koli od prizadetih trgov [12] in jih neposredno ali posredno nadzorujejo:

(a) ti udeleženci ali

(b) katero koli drugo podjetje, določeno v 3.1.

Za vsako od zgoraj navedenih postavk je treba podrobno opisati naravo in način nadzora.

Podatki, ki se zahtevajo v tem oddelku, se lahko ponazorijo z organizacijskimi shemami ali diagrami, iz katerih so razvidni lastniška struktura in nadzor v podjetjih.

ODDELEK 4

Osebne in finančne povezave ter predhodne pridobitve

Za udeležence koncentracije in vsako podjetje ali osebo, navedeno na podlagi oddelka 3, predložite:

4.1 seznam vseh drugih podjetij, ki so dejavna na prizadetih trgih (prizadeti trgi so opredeljeni v oddelku 6), v katerih imajo podjetja ali osebe v skupini posamezno ali skupno 10 % ali več glasovalnih pravic, kapitala iz izdanih delnic ali drugih vrednostnih papirjev;

v vsakem primeru navedite lastnika in odstotek njegovega deleža;

4.2 za vsako podjetje seznam članov uprav, ki so hkrati člani uprav ali nadzornih svetov kakega drugega podjetja, dejavnega na prizadetih trgih; in (po potrebi) za vsako podjetje seznam članov nadzornih svetov, ki so hkrati člani uprav v katerem koli drugem podjetju, dejavnem na prizadetih trgih;

pri vsakem primeru navedite ime drugega podjetja in položaje, ki jih osebe tam imajo;

4.3 podrobnosti o pridobitvah, ki so jih v zadnjih treh letih izvedle zgoraj navedene skupine (oddelek 3) podjetij, ki so dejavna na prizadetih trgih, opredeljenih v oddelku 6.

Tu navedene podatke lahko za boljše razumevanje prikažete tudi z uporabo organizacijskih shem ali diagramov.

ODDELEK 5

Dodatna dokumentacija

Priglasitelji morajo predložiti naslednje:

5.1 izvode končnih ali zadnjih različic vseh dokumentov, na podlagi katerih se izvaja koncentracija, bodisi s sporazumom med udeleženci koncentracije, bodisi s pridobitvijo kontrolnega deleža bodisi z javno ponudbo;

5.2 v primeru javne ponudbe izvod ponudbe; če ta ni na voljo v času priglasitve, ga je treba predložiti takoj, ko je to mogoče in najkasneje takrat, ko se pošlje delničarjem;

5.3 kopije zadnjih letnih poslovnih poročil in računovodskih izkazov vseh udeležencev koncentracije;

5.4 kadar je naveden vsaj en prizadeti trg:

kopije analiz, poročil, študij in statističnih pregledov, predloženih ali pripravljenih za člana ali več članov uprave, nadzornega sveta ali skupščine delničarjev za oceno ali analizo koncentracije z vidika konkurenčnih parametrov, konkurentov (dejanskih in potencialnih) ter tržnih pogojev.

ODDELEK 6

Opredelitve trgov

Upoštevni proizvodni trgi in upoštevni geografski trgi določajo okvir, znotraj katerega je treba oceniti tržno moč novega subjekta, ki nastaja iz koncentracije [13].

Priglasitelji morajo navesti zahtevane podatke ob upoštevanju naslednjih opredelitev:

I. Upoštevni proizvodni trgi

Upoštevni proizvodni trg vključuje vse tiste proizvode in/ali storitve, ki so z vidika potrošnika medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi zaradi svojih lastnosti, cen ali namembnosti. Upoštevni proizvodni trg je lahko v nekaterih primerih sestavljen iz številnih posameznih proizvodov in/ali storitev, ki imajo v večini podobne fizične ali tehnične značilnosti, zaradi česar so medsebojno zamenljivi in/ali zamenljive.

Dejavniki, pomembni pri ocenjevanju upoštevnih proizvodnih trgov, vključujejo analizo o tem, zakaj so proizvodi ali storitve na teh trgih vključeni in zakaj so drugi izključeni, z uporabo zgornje opredelitve, pri čemer se na primer upošteva zamenljivost, konkurenčne pogoje, cene, navzkrižno cenovno elastičnost povpraševanja ali druge dejavnike, ki so relevantni za opredelitev proizvodnih trgov.

II. Upoštevni geografski trgi

Upoštevni geografski trg pokriva območje, kjer se udeležena podjetja ukvarjajo s ponudbo in povpraševanjem po ustreznih proizvodih ali storitvah, kjer so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki se lahko loči od sosednjih geografskih območij, zlasti zato, ker so tam pogoji konkurence precej drugačni.

Dejavniki, pomembni za ocenjevanje upoštevnega geografskega trga, vključujejo naravo in značilnosti zadevnih proizvodov ali storitev, obstoj ovir za vstop na trg ali preferenc potrošnikov, znatne razlike pri tržnih deležih podjetij med sosednimi geografskimi območji ali precejšnje razlike v ceni.

III. Prizadeti trgi

Za podatke, ki se zahtevajo v tem obrazcu, so prizadeti trgi sestavljeni iz upoštevnih proizvodnih trgov, če na ozemlju EGP, v Skupnosti, na ozemlju držav EFTE, v kateri koli državi članici ali državi EFTE:

(a) dva ali več udeležencev koncentracije opravlja dejavnost na istem trgu proizvodov in če koncentracija vodi v kombiniran tržni delež, ki je enak ali večji od 15 %. To so horizontalni odnosi;

(b) en ali več udeležencev koncentracije opravlja dejavnost na trgu proizvodov, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju z trgom proizvodov, na katerem je dejaven kateri koli drugi udeleženec v koncentraciji, njihovi posamezni ali kombinirani tržni deleži pa so enaki ali večji od 25 %, ne glede na to, če med udeleženci koncentracije obstaja ali ne obstaja odnos dobavitelj/potrošnik. To so vertikalni odnosi.

Na podlagi zgoraj navedenih opredelitev in pragov tržnih deležev navedite naslednje podatke:

6.1 Določite vsak prizadeti trg v smislu oddelka III na ravni:

(a) EGP, Skupnosti ali EFTE;

(b) posamezne države članice ali države EFTE.

IV. Trgi, povezani s prizadetimi trgi v smislu oddelka III

6.2 Opišite upoštevne proizvodne trge in geografske trge, ki jih zadeva priglašeno delovanje in so tesno povezani s prizadetimi trgi (na vertikalnih in horizontalnih sosednih trgih), na katerih so dejavni kateri koli od udeležencev koncentracije in ki sami niso prizadeti trgi v smislu oddelka III.

V. Neprizadeti trgi

6.3 Če ni prizadetih trgov v smislu oddelka 6.1, opišite obseg proizvode in geografski obseg trgov, na katere bi vplivalo priglašeno delovanje.

ODDELEK 7

Podatki o prizadetih trgih

Pri vsakem prizadetem upoštevnem proizvodnem trgu za vsako od zadnjih treh poslovnih let [14]:

(a) za ozemlje EGP,

(b) za Skupnost kot celoto,

(d) posebej za vsako državo članico in državo EFTE, v katerih poslujejo udeleženci koncentracije in

(e) kadar je po mnenju strank, ki priglašujejo, upoštevni geografski trg drugačen,

predložite naslednje:

7.1 oceno skupne velikosti trga z vidika vrednosti (v ECU) in fizičnega obsega (v enotah) [15] prodaje. Navedite podlago in vire za izračune ter predložite dokumente, ki bodo potrjevali te izračune, če so na voljo;

7.2 vrednost in obseg prodaje ter oceno tržnih deležev posameznih udeležencev koncentracije;

7.3 oceno tržnega deleža glede vrednosti (in po potrebi obsega) vseh konkurentov (vključno z uvozniki), ki imajo vsaj 10 % zadevnega geografskega trga. Predložite tudi dokumente, če so na voljo, ki bodo potrjevali izračun teh tržnih deležev, ter navedite ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in ustrezno kontaktno osebo teh konkurentov;

7.4 oceno skupne vrednosti in obsega ter vire uvoza iz držav zunaj ozemlja EGP, pri čemer navedite:

(a) delež takšnega uvoza, ki ga opravijo skupine, katerim pripadajo udeleženci koncentracije,

(b) oceno obsega, v katerem na ta uvoz vplivajo kakršne koli kvote, carine ali netarifne trgovinske ovire in

7.5 obseg, v katerem na trgovino med državami na ozemlju EGP vplivajo:

(a) stroški transporta in drugi stroški ter

(b) ostale netarifne trgovinske ovire;

7.6 način, kako udeleženci koncentraciji proizvajajo in prodajajo proizvode in/ali storitve; na primer, ali proizvajajo lokalno ali prodajajo prek lokalne distribucijske mreže;

7.7 primerjavo ravni cen v vsaki državi članici in državi EFTE po posameznih udeležencih koncentracije ter podobno primerjavo ravni cen med Skupnostjo in državami EFTE ter drugimi območji, kjer proizvajajo te proizvode (npr. vzhodna Evropa, Združene države Amerike, Japonska ali ostala relevantna področja);

7.8 naravo in obseg vertikalne integracije vsakega udeleženca koncentracije v primerjavi z njihovimi največjimi konkurenti.

ODDELEK 8

Splošni pogoji na prizadetih trgih

8.1 Navedite pet največjih samostojnih [16] dobaviteljev posameznih strank in njihove posamezne deleže nakupov (surovin ali blaga, ki se uporablja za proizvodnjo ustreznih proizvodov) od vsakega izmed teh dobaviteljev. Navedite ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in ustrezno kontaktno osebo teh dobaviteljev.

Struktura ponudbe na prizadetih trgih

8.2 Pojasnite distribucijske kanale in servisne mreže, ki obstajajo na prizadetih trgih. Pri tem po potrebi upoštevajte naslednje:

(a) distribucijske sisteme, ki prevladujejo na trgu in njihov pomen. V kolikšnem obsegu distribucijo opravljajo tretje osebe in/ali podjetja, ki pripadajo isti skupini kot stranke, določene v oddelku 3?

(b) storitvene mreže (na primer vzdrževanje in popravila), ki prevladujejo na teh trgih, in njihov pomen. Do kakšnega obsega te storitve opravljajo tretje osebe in/ali podjetja, ki pripadajo isti skupini kot stranke, določene v oddelku 3?

8.3 Po potrebi predložite oceno celotne zmogljivosti v Skupnosti in v EFTI v zadnjih treh letih. Kolikšen delež te zmogljivosti v tem obdobju prispeva posamezni udeleženec koncentracije in kakšni so bili izkoristki zmogljivosti posameznih udeležencev?

8.4 Če menite, da so pomembna še kakšna druga dejstva na področju ponudbe, jih navedite.

Struktura povpraševanja na prizadetih trgih

8.5 Navedite pet največjih samostojnih kupcev strank na vsakem prizadetem trgu ter deleže posameznih kupcev v skupni prodaji takih proizvodov. Navedite ime, naslov, telefonsko številko, številko faksa in ustrezno kontaktno osebo teh kupcev.

8.6 Razložite strukturo povpraševanja glede:

(a) faz trga, na primer glede nastanka, širitve, zrelosti in nazadovanja ter predvidene stopnje rasti povpraševanja;

(b) pomena preferenc kupcev glede zvestobe blagovni znamki, diferenciranja proizvodov in zagotavljanja celovitega asortimana proizvodov;

(d) segmentacije kupcev v različne skupine z opisom "tipičnega kupca" za vsako skupino;

(e) pomembnosti pogodb o ekskluzivni distribuciji in drugih vrst dolgoročnih pogodb;

(f) stopnje pomembnosti državnih organov, vladnih agencij, državnih podjetij in podobnih teles kot virov povpraševanja.

Vstop na trg

8.7 Ali se je v zadnjih petih letih zgodil kakšen pomemben vstop na katerega koli od prizadetih trgov? Če je odgovor pritrdilen, po možnosti navedite imena, naslove, telefonske številke in ustrezne kontaktne osebe ter oceno njihovih trenutnih tržnih deležev.

8.8 Ali po mnenju priglasiteljev, obstajajo podjetja (vključno s tistimi, ki trenutno delujejo le na trgih zunaj Skupnosti ali EGP), za katera obstaja verjetnost, da bodo vstopila na trg? Če je odgovor pritrdilen, prosimo, razložite zakaj in navedite imena, naslove, telefonske številke, številke faksa in ustrezne kontaktne osebe takih bodočih udeležencev na trgu ter oceno, kdaj naj bi vstopili na trg.

8.9 Opišite razne dejavnike, ki vplivajo na vstop na prizadete trge, obstoječe v tem primeru, pri čemer vstop preučite tako z geografskega vidika kot z vidika proizvodov. Pri tem po potrebi upoštevajte naslednje:

(a) skupne stroške vstopa (raziskave in razvoj, vzpostavitev distribucijskih sistemov, promocija, oglaševanje, vzdrževanje, itd.), ocenjene glede na pomembnega sposobnega konkurenta, z navedbo tržnega deleža takega konkurenta;

(b) morebitne pravne ali uradne ovire za vstop, kot so na primer dovoljenja vlade ali določanje standardov v kakršni koli obliki;

(c) kakršne koli omejitve, ki nastanejo zaradi obstoja patentov, znanja in izkušenj ter drugih pravic intelektualne lastnine na teh trgih ter morebitne omejitve, ki jih povzroča licenciranje takih pravic;

(d) obseg, v katerem je vsaka od oseb v koncentraciji dajalec ali pridobitelj licence za patente, znanje in izkušnje ter druge pravice na upoštevnih trgih;

(e) pomembnost ekonomije obsega za proizvodnjo izdelkov na prizadetih trgih;

(f) dostop do virov ponudbe, kot je na primer razpoložljivost surovin.

Raziskave in razvoj

8.10 Opišite pomembnost raziskav in razvoja z vidika sposobnosti dolgoročne konkurenčnosti podjetja, ki deluje na upoštevnem(-ih) trgu(-ih). Razložite naravo raziskav in razvoja, ki jih na prizadetih trgih opravljajo udeleženci koncentracije.

Pri tem po potrebi upoštevajte naslednje:

(a) trende in intenzivnost raziskav in razvoja [17] na teh trgih in za udeležence v koncentraciji;

(b) potek tehnološkega razvoja za te trge v ustreznem časovnem obdobju (vključno z razvijanjem proizvodov in/ali storitev, proizvodnih postopkov, distribucijskih sistemov, itd.);

(d) inovacijski ciklus na teh trgih in na kateri stopnji tega ciklusa so stranke.

Sporazumi o sodelovanju

8.11 V kakšnem obsegu na prizadetih trgih obstajajo sporazumi o sodelovanju (horizontalni ali vertikalni)?

8.12 Podrobno opišite najpomembnejše sporazume o sodelovanju, v katere so vključeni udeleženci koncentracije na prizadetih trgih, na primer sporazume na področju raziskav in razvoja, licenciranja, skupne proizvodnje, specializacije, distribucije, dolgoročne ponudbe in izmenjave podatkov.

Združenja za trgovino

8.13 Z vidika združenj za trgovino na prizadetih trgih:

(a) navedite tista združenja, v katera so včlanjeni udeleženci koncentracije;

(b) navedite najpomembnejša združenja za trgovino, v katera so včlanjeni kupci in dobavitelji udeležencev koncentracije.

Navedite imena, naslove, telefonske številke, številke faksa in ustrezne kontaktne osebe zgoraj naštetih združenj za trgovino.

ODDELEK 9

Splošni podatki o trgu

Podatki o trgu z vidika konglomeratov

Če ima posamezni udeleženec koncentracije 25 ali več odstotni tržni delež na katerem koli proizvodnem trgu, kjer ni zgoraj opisanih horizontalnih ali vertikalnih odnosov, navedite naslednje podatke:

9.1 opis posameznega proizvodnega trga in razlago, zakaj so proizvodi in/ali storitve glede na njihove značilnosti, ceno in namembnost vključeni v te trge (in zakaj so ostali izključeni);

9.2 oceno vrednosti trga in tržnih deležev vsake posamezne skupine, ki ji pripadajo stranke, in sicer za vsak proizvodni trg, naveden v točki 9.1, za zadnje poslovno leto:

(a) za ozemlje EGP kot celoto;

(b) za Skupnost kot celoto;

(d) posebej za vsako državo članico in državo EFTE, kjer poslujejo skupine, katerim pripadajo stranke, in

(e) če je drugačen, za upoštevni geografski trg.

Pregled trgov

9.3 Opišite globalni kontekst predlagane koncentracije, pri čemer navedite položaj posameznih udeležencev koncentracije zunaj ozemlja EGP z vidika velikosti in konkurenčne moči.

9.4 Opišite, kako bi lahko predlagana koncentracija vplivala na interese vmesnih in končnih potrošnikov ter na razvoj tehnološkega in gospodarskega napredka.

ODDELEK 10

Kooperativni učinki skupnega podjetja

10. Za namene člena 2(4) Uredbe o združitvi, prosimo, odgovorite na naslednja vprašanja:

(a) Ali dve ali več matičnih družb do bistvene mere ohranja dejavnosti na istem trgu kot skupno podjetje ali na trgu, ki je v medsebojnem vertikalnem razmerju z trgom skupnega podjetja ali na sosednem trgu, ki je s tem trgom tesno povezan [18]?

Če je odgovor pritrdilen, za vsakega od naštetih trgov navedite naslednje podatke:

- promet vsake matične družbe v predhodnem poslovnem letu,

- gospodarski pomen dejavnosti skupnega podjetja v razmerju s tem prometom,

- tržni delež vsake matične družbe.

Če je odgovor negativen, ga, prosimo, utemeljite.

(b) Če je odgovor na vprašanje pod (a) pritrdilen in po vašem mnenju ustanovitev skupnega podjetja ne vodi v usklajevanje med samostojnimi podjetji, ki bi omejevalo konkurenco v smislu člena 85(1) Pogodbe o ES, navedite razloge.

(c) Ne glede na odgovore na vprašanja pod (a) in (b) in z namenom, da bi Komisija lahko podala popolno presojo primera, prosimo, razložite, na kakšen način se uporabljajo merila iz člena 85(3).

V skladu s členom 85(3) se določbe člena 85(1) ne uporabljajo, če dejanje:

(i) prispeva k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve blaga ali pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka;

(ii) nudi uporabnikom pravični delež doseženih koristi;

(iii) udeleženim podjetjem ne postavlja omejitev, ki niso nujne za doseganje teh ciljev in

(iv) ne daje takim podjetjem možnosti, da bi lahko izključila pomemben del konkurence glede zadevnih proizvodov.

Kot napotilo si, prosimo, oglejte obrazec A/B in zlasti oddelka 16 in 17 obrazca, priloženega k Uredbi Komisije (ES) št. 3385/94 [19].

ODDELEK 11

Splošne zadeve

Pomožne omejitve

11.1 Če udeleženci koncentracije in/ali druge udeležene stranke (vključno s prodajalcem in manjšinskimi delničarji) sprejmejo pomožne omejitve, ki so neposredno povezane ali potrebne za izvedbo koncentracije, se lahko te omejitve ocenijo v povezavi s koncentracijo samo (glej člen 6(1)(b) in člen 8(2) Uredbe o združitvi, uvodno navedbo 25 Uredbe o združitvi, uvodno navedbo 7 Uredbe (ES) št. 1310/97 in Obvestilo Komisije o pomožnih omejitvah h koncentracijam) [20].

(a) Opišite posamezne pomožne omejitve v sporazumih, ki ste jih predložili v priglasitvi, za katere zahtevate presojo v povezavi s koncentracijo, in

(b) razložite, zakaj so te omejitve neposredno povezane in potrebne za izvajanje koncentracije.

Prekvalifikacija priglasitve

11.2 Ali želite v primeru, če Komisija ugotovi, da priglašeno dejanje ne predstavlja koncentracije v smislu člena 3 Uredbe o združitvi, da se priglasitev obravnava kot zahteva za pridobitev negativnega izvida ali kot zahteva za odobritev izjeme iz člena 85 Pogodbe o ES?

ODDELEK 12

Izjava

Člen 1(2) Izvedbene uredbe določa, da morajo v primeru, ko te priglasitve podpišejo zastopniki podjetij, ti zastopniki predložiti pisni dokaz, da so za tako dejanje pooblaščeni. Takšno pisno pooblastilo mora biti priloženo priglasitvi.

Priglasitev se mora zaključiti z naslednjo izjavo, ki mora biti podpisana s strani ali v imenu vseh priglasiteljev:

Podpisani po najboljšem vedenju in prepričanju izjavljamo, da so podatki, navedeni v tej priglasitvi, resnični, pravilni in popolni, da smo predložili popolne kopije dokumentov v skladu z zahtevami obrazca CO, da so vse ocene opredeljene kot takšne in so najboljše možne ocene na podlagi dejstev ter da so vsa izražena mnenja iskrena.

Seznanjeni smo z določbami člena 14(1)(b) Uredbe o združitvi.

Kraj in datum:

Podpisi:

Imena:

V imenu:

[1] V nadaljnjem besedilu "Sporazum o EGP"; glej zlasti člen 57 Sporazuma o EGP (točka 1 Priloge XIV Sporazuma o EGP in Protokol 4 k Sporazumu med državami EFTE o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišča) kot tudi Protokola 21 in 24 k Sporazumu o EGP, člen 1 ter potrjeni zapisnik Protokola o prilagoditvi Sporazuma o EGP. Zlasti se pri kakršnem koli sklicevanju na države EFTE razume, da to pomeni tiste države EFTE, ki so pogodbenice Sporazuma o EGP.

[2] Promet skupnega podjetja je treba določiti v skladu z zadnjimi revidiranimi finančnimi izkazi matičnih družb ali samega skupnega podjetja, odvisno od dostopnosti ločenih finančnih izkazov za vire, združene v skupnem podjetju.

[3] Izraz "in/ali" se nanaša na vrsto situacij, ki jih pokriva skrajšana oblika; na primer:pri skupni pridobitvi ciljnega podjetja se upošteva promet tega ciljnega podjetja (skupnega podjetja),pri nastanku skupnega podjetja, ki mu matične družbe prispevajo svoje dejavnosti, se upošteva promet, ustvarjen s temi dejavnostmi,pri vstopu nove stranke s prevladujočim deležem v obstoječe skupno podjetje je treba upoštevati promet skupnega podjetja in promet, ustvarjen z dejavnostmi, ki jih prispeva nova matična družba (če obstaja).

[4] Skupno vrednost premoženja skupnega podjetja je treba določiti na podlagi zadnje pripravljene in odobrene bilance stanja vsake matične družbe. Pojem "premoženje" vključuje: (1) vsa opredmetena in neopredmetena sredstva, ki se bodo prenesla na skupno podjetje (opredmetena sredstva, na primer, vključujejo proizvodne obrate, veleprodajna in maloprodajna mesta in zalogo blaga), in (2) vse kredite in katere koli obveznosti skupnega podjetja, za katere je katera koli matična družba skupnega podjetja odobrila podaljšanje ali zanje jamči.

[5] Če preneseno premoženje ustvari promet, ne smeta vrednost tega premoženja niti promet presegati 100 milijonov ECU.

[6] Glej zlasti člen 122 Sporazuma o EGP, člen 9 Protokola 24 k Sporazumu o EGP in člen 17(2) poglavja XIII Protokola 4 k Sporazumu med državami EFTE o ustanovitvi Nadzornega organa in Sodišèa (Sporazum o Nadzornem organu EFTE).

[7] Vključno s ciljnim podjetjem v primeru izpodbijane ponudbe, v tem primeru je treba podatke čim bolj natančno navesti.

[8] Glej Obvestilo Komisije o konceptu udeleženih podjetij.

[9] Glej, na splošno, Obvestilo Komisije o izračunu prometa. Promet prevzemne stranke ali strank udeleženih v koncentraciji naj vključuje skupni promet vseh podjetij v smislu člena 5(4). Promet prevzete stranke ali strank naj vključuje promet, ki se nanaša na dele podjetij, ki so predmet transakcije v smislu člena 5(2). Posebne določbe vsebuje člen 5(3), (4) in 5(5) za kreditne, zavarovalne ali druge finančne ustanove in za skupna podjetja.

[10] Glej navodilo III za izračun prometa v posamezni državi članici glede na promet v Skupnosti.

[11] Glej člen 3(3), (4) in (5) ter člen 5(4).

[12] Za definicije prizadetih trgov glej oddelek 6.

[13] Glej Obvestilo Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene pravil Skupnosti o konkurenci.

[14] Brez poseganja v člen 3(2) Izvedbene uredbe morajo biti informacije, ki se zahtevajo v skladu s 7.1 in 7.2 spodaj, predložene za vsa ozemlja pod (a), (b), (c), (d) in (e).

[15] Vrednost in obseg trga naj odražata obseg proizvodnje, od katerega se odšteje izvoz in prišteje uvoz za obravnavano geografsko področje.

[16] To so dobavitelji, ki niso podružnice, zastopniki ali podjetja, ki spadajo v skupino zadevne stranke. Poleg teh petih samostojnih dobaviteljev lahko stranke, ki priglašujejo, po potrebi in za namene natančnejše presoje primera navedejo tudi dobavitelje znotraj skupine. Enako bo veljalo pri točki 8.5 glede kupcev.

[17] Intenzivnost raziskav in razvoja je opredeljena kot strošek za raziskave in razvoj kot delež v prometu.

[18] Za opredelitve trgov glej oddelek 6.

[19] UL L 377, 31.12.1994, str. 28.

[20] UL L 180, 9.7.1997, str. 1.

--------------------------------------------------

31998R0447