Direktiva Komisije 98/98/ES

z dne 15. decembra 1998

o petindvajseti prilagoditvi tehničnemu napredku Direktive Sveta 67/548/EGS o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi [1], nazadnje spremenjene z Direktivo Komisije 98/73/ES [2], in zlasti člena 28 Direktive,

ker Priloga I k Direktivi 67/548/EGS vsebuje seznam nevarnih snovi, skupaj s podrobnostmi o razvrščanju in označevanju vsake snovi; ker so sedanja znanstvena in tehnična dognanja pokazala, da je treba prilagoditi seznam nevarnih snovi v navedeni prilogi; ker je posledično treba spremeniti predgovor k Prilogi I, tako da se vključijo spremembe v nomenklaturi, obliki vpisov, oznak, ki se nanašajo na identifikacijo, razvrščanje in označevanje snovi, in oznak, ki se nanašajo na označevanje pripravkov; ker seznam nevarnih snovi v Prilogi I vsebuje snovi, za katere so bila na podlagi Akta o pristopu Avstrije, Finske in Švedske Avstriji in Švedski dovoljena posebna začasna odstopanja glede razvrščanja in označevanja; ker Akt o pristopu predvideva ponovni pregled zahtev za razvrščanje in označevanje teh snovi; ker navedeni ponovni pregled vodi k prilagajanju razvrstitev za celo vrsto takih snovi;

ker Priloga III k Direktivi 67/548/EGS vsebuje seznam stavkov o naravi posebnih tveganj, ki se pripisujejo nevarnim snovem in pripravkom; ker je treba uvesti nove stavke, ki pri nekaterih snoveh in pripravkih kažejo na nevarnost za zdravje;

ker Priloga IV k Direktivi 67/548/EGS vsebuje seznam stavkov, ki navajajo varnostne nasvete glede nevarnih snovi in pripravkov; ker je treba ponovno pregledati in popraviti nekatere stavke o varnostnih nasvetih, ki se nanašajo na nevarnost za zdravje in okolje; ker je treba uvesti nekatere stavke o varnostnih nasvetih, ki se nanašajo na nevarnost za zdravje; ker je prav tako treba uvesti nekatere sestavljene stavke, ki se nanašajo na uporabo nevarnih snovi in pripravkov;

ker Priloga VI k Direktivi 67/548/EGS vsebuje priročnik o razvrščanju in označevanju nevarnih snovi in pripravkov; ker je treba ta priročnik spremeniti;

ker so ukrepi, predvideni v tej direktivi, v skladu z mnenjem Odbora za prilagajanje tehničnemu napredku direktiv o odpravi tehničnih ovir pri trgovanju z nevarnimi snovmi in pripravki,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Direktiva 67/548/EGS se spremeni.

1. Priloga I se spremeni:

(a) besedilo iz Priloge 1A k tej direktivi nadomesti ustrezno besedilo v predgovoru;

(b) vpisi iz Priloge 1B k tej direktivi nadomestijo ustrezne vpise;

(d) črtajo se vpisi iz Priloge 1D k tej direktivi.

2. Priloga 2 k tej direktivi se vstavi v Prilogo III.

3. Priloga IV se spremeni:

(a) stavki v Prilogi 3A k tej direktivi nadomestijo ustrezne stavke;

(b) vstavijo se stavki iz Priloge 3B k tej direktivi;

4. Priloga VI se spremeni, kakor je določeno v Prilogi 4 k tej direktivi.

Člen 2

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 2000. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklicevanje nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva, ter tabelo ujemanja med to direktivo in sprejetimi nacionalnimi predpisi.

Člen 3

Ta direktiva začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 4

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 15. decembra 1998

Za Komisijo

Ritt Bjerregaard

Članica Komisije

[1] UL L 196, 16.8.1967, str. 1.

[2] UL L 305, 16.11.1998, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA 1A

PREDGOVOR K PRILOGI I

Uvod

Priloga I je indeks nevarnih snovi, za katere je bilo na ravni Skupnosti dogovorjeno usklajeno razvrščanje in označevanje v skladu s postopkom, določenim v členu 4(3) te direktive.

Številčenje vpisov

Vpisi v Prilogi I so navedeni glede na atomsko število elementa, ki je najznačilnejši za lastnosti snovi. Seznam kemijskih elementov, urejenih glede na atomsko število, je prikazan v tabeli A. Organske snovi so bile zaradi svoje raznolikosti uvrščene v običajne razrede, kakor prikazuje tabela B.

Indeksna številka za vsako snov je v obliki zaporedja vrste ABC-RST-VW-Y, pri čemer:

- je ABC bodisi atomsko število najznačilnejšega kemijskega elementa (pred katerim sta ena ali dve ničli, da se zaporedje izpolni) bodisi običajno število razreda za organske snovi,

- je RST zaporedna številka snovi v seriji ABC,

- VW označuje obliko, v kateri se snov proizvede ali da na trg,

- je Y kontrolna številka, izračunana v skladu z metodo ISBN (International Standard Book Number).

Na primer, indeksna številka natrijevega klorata je 017–005–00–9.

Pri nevarnih snoveh na Evropskem seznamu obstoječih komercialnih kemijskih snovi (Einecs, UL C 146 A, 15.6.1990) se vključi številka s seznama Einecs. Ta številka je sedemmestni sistem vrste XXX-XXX-X, ki se začne pri 200–001–8.

Pri nevarnih snoveh, prijavljenih po določbah te direktive, se vključi številka snovi z Evropskega seznama novih snovi (Elincs). Ta številka je sedemmestni sistem vrste XXX-XXX-X, ki se začne pri 400–010–9.

Pri nevarnih snoveh na seznamu "Nič več polimeri" (dokument Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti, 1997, ISBN 92–827–8995–0) se vključi številka s seznama "Polimeri kratke verige". Ta številka je sedemmestni sistem vrste XXX-XXX-X, ki se začne pri 500–001–0.

Za pomoč pri identifikaciji vpisa je dodana tudi številka CAS (Chemical Abstracts Service). Opozoriti je treba, da številka s seznama Einecs vključuje brezvodne in tudi vodne oblike snovi ter da so številke CAS za brezvodne in vodne oblike pogosto različne. Vključena številka CAS se nanaša samo na brezvodno obliko, tako da prikazana številka CAS vpisa ne opisuje vedno tako natančno kakor številka s seznama Einecs.

Številke s seznama Einecs, Elincs "Nič več polimeri" ali CAS običajno niso vključene v vpisih, ki zajemajo več kakor štiri posamezne snovi.

Nomenklatura

Kadar je mogoče, so nevarne snovi poimenovane z imeni s seznamov Einecs, Elincs ali "Nič več polimeri". Druge snovi, ki niso navedene v seznamih Einecs, Elincs, ali "Nič več polimeri", se poimenujejo z mednarodno priznanim kemijskim imenom (npr. ISO, IUPAC). V nekaterih primerih se vključi dodatno trivialno ime.

Nečistoče, dodatki in manjše sestavine se navadno ne navajajo, če ne prispevajo znatno k razvrščanju snovi.

Nekatere snovi so opisane kot zmes iz A in B. Ti vpisi se nanašajo na eno specifično zmes. V nekaterih primerih, kadar je treba označiti na trg dano snov, se podrobno navedejo razmerja osnovnih snovi v zmesi.

Nekatere snovi so opisane s specifičnim odstotkom čistosti. Snovi z večjo vsebnostjo aktivne snovi (npr. organski peroksid) niso vključene v vpis v Prilogi I in lahko imajo druge nevarne lastnosti (npr. eksplozivno). Kadar so prikazana specifična koncentracijska območja, se ta uporabljajo za snov ali snovi, prikazane v vpisu. Zlasti pri vpisih, ki so zmesi snovi ali snovi, opisane s specifično odstotno čistostjo, se koncentracijska območja uporabljajo za snov, kakršna je opisana v Prilogi I, in ne za čisto snov.

Člen 23(2)(a) zahteva, naj se pri snoveh, ki se pojavljajo v Prilogi I, za ime na etiketi uporabi eno od poimenovanj iz Priloge. Za lažjo identifikacijo snovi se pri nekaterih snoveh v oglatih oklepajih navedejo dodatni podatki. Teh dodatnih podatkov ni treba vključiti na etiketo.

Nekateri vpisi vsebujejo navedbo nečistoč. Primer je indeksna št. 607–190–00-X: metil akrilamidometoksi acetat (ki vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida). V teh primerih je navedba v oklepajih del imena in ga je treba vključiti na etiketo.

Nekateri vpisi se nanašajo na skupine snovi. Primer je indeksna št. 006–007–00–5: "vodikov cianid (soli …), razen kompleksnih cianidov, kakršne so ferocianidi, fericianidi in živosrebrov oksicianid". Za posamezne snovi, ki jih obsegajo ti vpisi, je treba uporabiti ime s seznama Einecs ali drugo mednarodno priznano ime.

Oblika vpisov

Za vsako snov se v Prilogi I navedejo naslednji podatki:

(a) razvrstitev:

(i) postopek razvrščanja sestavljata uvrstitev snovi v eno ali več kategorij nevarnosti (kakor je določeno v členu 2(2) Direktive 92/32/EGS) in dodelitev omejitvenega opozorilnega stavka ali stavkov. Razvrstitev vpliva ne le na označevanje, temveč tudi na druge zakone in predpise, ki se nanašajo na nevarne snovi;

(ii) razvrstitev za vsako kategorijo nevarnosti je prikazana v ločenih okencih. Razvrstitev se navadno prikaže v obliki okrajšave, ki predstavlja kategorijo nevarnosti skupaj z ustreznim opozorilnim stavkom ali stavki. Vendar pa se v nekaterih primerih (npr. pri snoveh, ki so razvrščene kot vnetljive, povzročajo preobčutljivost ali so razvrščene kot okolju nevarne) uporabi le opozorilni stavek;

(iii) okrajšave za posamezne kategorije nevarnosti so naslednje:

- eksplozivno: E

- oksidativno: O

- zelo lahko vnetljivo: F+

- lahko vnetljivo: F

- vnetljivo: R 10

- zelo strupeno: T+

- strupeno: T

- zdravju škodljivo: Xn

- jedko: C

- dražilno: Xi

- povzroča preobčutljivost: R 42 in/ali R 43

- rakotvorno: Sk. rakot. [1]

- mutageno: Sk. mutag. [2]

- strupeno za razmnoževanje: Sk. razmn. [3]

- okolju nevarno: N in/ali R 52, R 53, R 59;

(iv) dodatni opozorilni stavki, ki so bili dodeljeni za opis drugih lastnosti (glej oddelka 2.2.6 in 3.2.8 priročnika za označevanje), so prikazani v ločenih okencih na isti črti, čeprav formalno niso del razvrstitve;

(b) etiketa, ki vključuje:

(i) črko, ki je dodeljena snovi v skladu s Prilogo II (glej člen 23(2)(c)). Ta deluje kot okrajšava za simbol (če je dodeljen) in za navedbo nevarnosti;

(ii) opozorilni stavki, ki jih sestavlja zaporedje številk, pred katerimi je črka R, ki kaže na naravo posebnih tveganj, v skladu s Prilogo III (glej člen 23(2)(d)). Številke so ločene bodisi

- z vezajem (-), ki kaže, da gre za ločene izjave glede posebnih tveganj (R), bodisi

- s poševnico (/), ki kaže, da gre za sestavljen stavek v enem stavku glede posebnih tveganj, določenih v Prilogi III;

(iii) varnostni napotki, ki jih sestavlja zaporedje številk, pred katerimi je črka S, ki kaže na priporočene varnostne ukrepe v skladu s Prilogo IV (glej člen 23(2)(e)). Tudi tu so številke ločene bodisi z vezajem bodisi poševnico; pomen priporočenih varnostnih ukrepov je naveden v Prilogi IV. Prikazani varnostni napotki se uporabljajo le za snovi; za pripravke se stavki izberejo po običajnem postopku.

Vendar pa so za nekatere nevarne snovi in pripravke, ki so v splošni uporabi, nekateri S stavki obvezni.

Stavki S 1, S 2 in S 45 so obvezni za zelo strupene, strupene in jedke snovi in pripravke, ki so v splošni uporabi.

Stavka S 2 in S 46 sta obvezna za vse nevarne snovi in pripravke, ki so v splošni uporabi, razen tistih, ki so bili razvrščeni le kot okolju nevarni.

Varnostna napotka S 1 in S 2 sta v Prilogi I prikazana v oklepajih in se lahko izpustita z etikete, kadar se snov ali pripravek prodaja le za industrijsko uporabo;

(c) mejne koncentracije in z njimi povezana razvrstitev, potrebna za razvrstitev nevarnih pripravkov, ki vsebujejo snov v skladu z Direktivo 88/379/EGS.

Če ni prikazano drugače, so mejne koncentracije masni deleži snovi, izračunani glede na skupno maso pripravka.

Kadar mejne koncentracije niso dane, je treba pri uporabi konvencionalne metode ocenjevanja nevarnosti za zdravje uporabiti mejne koncentracije iz Priloge I k Direktivi 88/379/EGS.

Splošna pojasnila

Skupine snovi

Priloga I vsebuje tudi številne skupinske vpise. V teh primerih se bodo zahteve za razvrščanje in označevanje nanašale na vse snovi, vključene v opis, če so dane na trg in če so navedene na seznamu Einecs ali Elincs. Kadar se snov, vključena v skupinski vpis, pojavi kot nečistoča v drugi snovi, je treba pri označevanju snovi upoštevati zahteve za razvrščanje in označevanje, opisane v skupinskem vpisu.

V nekaterih primerih obstajajo zahteve za razvrščanje in označevanje specifičnih snovi, ki bi jih vključeval skupinski vpis. V takih primerih se bo za snov navedel specifični vpis v Prilogi I, skupinskemu vpisu pa bo dodan stavek "razen tistih, ki so določeni drugje v tej prilogi".

V nekaterih primerih lahko posamezne snovi vključuje več kakor en skupinski vpis. Svinčev oksalat (št. Einecs 212–413–5) na primer vključuje vpis za svinčeve spojine (indeksna št. 082–001–00–6), pa tudi vpis za soli oksalne kisline (607–007–00–3). V teh primerih označitev snovi izraža označevanje vsakega od obeh skupinskih vpisov. Kadar so navedene različne razvrstitve za enako nevarnost, se za etiketo točno določene snovi uporabi strožja razvrstitev (glej oddelek o opombi A spodaj).

Vpisi za soli (pod katerim koli imenom) v Prilogi I vključujejo brezvodne in vodne oblike, razen če ni izrecno določeno drugače.

Snovi s številko Elincs

Snovi s številko Elincs v Prilogi I so bile prijavljene po določbah te direktive. Proizvajalec ali uvoznik, ki teh snovi ni predhodno prijavil, mora upoštevati določbe te direktive, če namerava dati te snovi na trg.

Razlaga oznak, ki se nanašajo na identifikacijo, razvrščanje in označevanje snovi

Opomba A:

Ime snovi mora biti navedeno na etiketi v obliki enega od poimenovanj, ki jih navaja Priloga I (glej člen 23(2)(a)).

V Prilogi I se včasih uporabijo splošni opisi kakor "… spojine" ali "… soli". V takem primeru mora proizvajalec ali katera koli druga oseba, ki trži tako snov, na etiketi navesti pravilno ime, upoštevajoč poglavje "Nomenklatura" iz predgovora:

Primer: za BeCl2 (št. Einecs 232–116–4): berilijev klorid.

Direktiva tudi zahteva, da so za vsako snov simboli in navedbe nevarnosti ter stavki R in S, ki se uporabijo za vsako snov, taki, kakršni so prikazani v Prilogi I (člen 23(2)(c), (d) in (e)).

Za snovi, ki sodijo v posamezno skupino snovi, vključeno v Prilogo I, so simboli in označbe nevarnosti ter stavki R in S, ki se uporabijo za vsako snov, taki, kakršni so prikazani v ustreznem vpisu v Prilogi I.

Za snovi, ki sodijo v več kakor eno skupino snovi, vključenih v Prilogo I, so simboli in označbe nevarnosti ter stavki R in S, ki se uporabijo za vsako snov, taki, kakšni so prikazani v obeh ustreznih vpisih v Prilogi I. Kadar sta dani dve različni razvrstitvi v dveh vpisih za isto nevarnost, se uporabi razvrstitev, ki izraža strožjo razvrstitev glede na nevarnost.

Primer:

Razvrstitev skupinskega vpisa 1: | Sk. razmn. 1; R 61 R 33 | Sk. razmn. 3; R 62 N; R 50-53 | Xn; R 20/22 |

Razvrstitev skupinskega vpisa 2: | Sk. rakot. 1; R 45 | T; R 23/25 | N; R 51-53 |

Razvrstitev snovi: | Sk. rakot. 1; R 45 T; R 23/25 | Sk. razmn. 1; R 61 R 33 | Sk. razmn. 3; R 62 N; R 50-53 |

Opomba B:

Nekatere snovi (kisline, baze itd.) se dajo na trg v vodnih raztopinah različnih koncentracij in je zato zanje potrebno drugačno označevanje, ker se nevarnost spreminja glede na različne koncentracije.

V Prilogi I imajo vpisi z opombo B splošno poimenovanje naslednje vrste: "… % dušikove kisline".

V takem primeru mora proizvajalec ali katera koli druga oseba, ki trži tako snov, na etiketi navesti odstotno koncentracijo raztopine.

Primer: 45 % dušikova kislina.

Če ni navedeno drugače, se prevzame, da se odstotna koncentracija izračuna na osnovi mase.

Dopušča se uporaba dodatnih podatkov (npr. specifična teža, stopnje po Bauméju) ali opisni stavki (npr. kadeče ali ledeno).

Opomba C:

Nekatere organske snovi se lahko tržijo bodisi v specifični izomerni obliki bodisi kot zmes več izomer.

V Prilogi I se včasih uporablja splošni tip poimenovanja: "ksilenol".

V takem primeru mora proizvajalec ali katera koli druga oseba, ki trži tako snov, na etiketi navesti, ali je snov specifična izomera (a) ali zmes izomer (b).

Primer: | (a)2,4-dimetilfenol |

(b)ksilenol (zmes izomer). |

Opomba D:

Nekatere snovi, ki so nagnjene k spontani polimerizaciji ali razgradnji, se v splošnem dajo na trg v stabilizirani obliki. V taki obliki so tudi navedene v Prilogi I k tej direktivi.

Vendar pa se take snovi včasih dajo na trg v nestabilizirani obliki. V takem primeru mora proizvajalec ali katera koli druga oseba, ki trži tako snov, na etiketi navesti ime snovi, ki mu sledi beseda nestabiliziran/-o/-a.

Primer: metakrilna kislina (nestabilizirana).

Opomba E:

K snovem s specifičnimi učinki na zdravje ljudi (glej poglavje 4 Priloge VI), ki so razvrščene kot rakotvorne, mutagene in/ali strupene za razmnoževanje v kategorijo 1 ali 2, se pripiše opomba E, če so razvrščene tudi kot zelo strupene (T+), strupene (T) ali zdravju škodljive (Xn). Pri teh snoveh mora biti pred opozorilnimi stavki R 20, R 21, R 22, R 23, R 24, R 25, R 26, R 27, R 28, R 39, R 40, R 48 in R 65 ter vsemi kombinacijami teh opozorilnih stavkov navedena beseda "tudi".

Primera: | R 45-23 | "Lahko povzroči raka. Tudi strupeno pri vdihavanju." |

R 46–27/28 | "Lahko povzroči dedne genske okvare. Tudi zelo strupeno v stiku s kožo in pri zaužitju." |

Opomba F:

Ta snov lahko vsebuje stabilizator. Če stabilizator spremeni nevarne lastnosti snovi, kakor navaja etiketa v Prilogi I, naj bo etiketa v skladu s pravili za označevanje nevarnih pripravkov.

Opomba G:

Ta snov se lahko trži v eksplozivni obliki, pri čemer mora biti ocenjena z uporabo ustreznih preskusnih metod, etiketa pa naj izraža njeno eksplozivnost.

Opomba H:

Prikazana razvrstitev in etiketa za to snov se uporabljata za nevarno lastnost ali lastnosti, ki jih nakazuje opozorilni stavek ali stavki v povezavi s prikazano kategorijo ali kategorijami nevarnosti. Zahteve člena 6 te direktive za proizvajalce, distributerje in uvoznike te snovi se uporabljajo za vse druge vidike razvrščanja in označevanja. Končna etiketa izpolnjuje zahteve oddelka 7 Priloge VI k tej direktivi.

Ta opomba velja za nekatere derivate premoga in naftne derivate ter za nekatere vpise za skupine snovi v Prilogi I.

Opomba J:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če je razvidno, da je masni delež benzena v snovi manjši od 0,1 % (št. Einecs 200–753–7). Ta opomba velja le za nekatere kompleksne snovi v Prilogi I, ki so pridobljene iz premoga in nafte.

Opomba K:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če je razvidno, da je masni delež 1,3-butadiena v snovi manjši od 0,1 % (št. Einecs 203–450–8). Če se snov ne razvrsti kot rakotvorna, naj se uporabijo vsaj S-stavki (2-)9-16. Ta opomba velja le za nekatere večkomponentne snovi v Prilogi I, ki so pridobljene iz nafte.

Opomba L:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če je razvidno, da je utežni delež izvlečka DMSO v snovi manjši od 3 %, izmerjeno z IP 346. Ta opomba velja le za nekatere večkomponentne snovi v Prilogi I, ki so pridobljene iz nafte.

Opomba M:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če je razvidno, da je masni delež benzo[a]-pirena v snovi manjši od 0,005 % (št. Einecs 200–028–5). Ta opomba velja le za nekatere večkomponentne snovi v Prilogi I, ki so pridobljene iz premoga.

Opomba N:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če je poznan celoten predhoden postopek prečiščevanja in je razvidno, da snov, iz katere je proizvedena, ni rakotvorna. Ta opomba velja le za nekatere večkomponentne snovi v Prilogi I, ki so pridobljene iz nafte.

Opomba P:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če je razvidno, da je masni delež benzena v snovi manjši od 0,1 % (št. Einecs 200–753–7).

Kadar je snov razvrščena kot rakotvorna, velja tudi opomba E.

Kadar snov ni razvrščena kot rakotvorna, se uporabijo vsaj S-stavki (2-)23–24–62.

Ta opomba velja le za nekatere večkomponentne snovi v Prilogi I, ki so pridobljene iz nafte.

Opomba Q:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če je razvidno, da snov izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

- je kratkotrajni preskus bioperzistence z vdihavanjem pokazal, da imajo vlakna, daljša od 20 μm, uteženo razpolovno dobo manj kakor 10 dni, ali

- je kratkotrajni preskus bioperzistence z vlivanjem v sapnik pokazal, da imajo vlakna, daljša od 20 μm, uteženo razpolovno dobo manj kakor 40 dni, ali

- ustrezen intraperitonealni preskus ni dal nobenih dokazov čezmerne rakotvornosti, ali

- v primernem dolgotrajnem preskusu vdihavanja ni bilo ustreznih patogenih ali neoplastičnih sprememb.

Opomba R:

Snovi ni treba razvrstiti kot rakotvorne, če gre za vlakna, pri katerih je po dolžini utežena geometrična sredina premera, zmanjšana za dve standardni napaki, večja od 6 μm.

Opomba S:

Ta snov v skladu s členom 23 (glej oddelek 8 Priloge VI) ne potrebuje etikete.

Razlaga opomb, ki se nanašajo na označevanje pripravkov

Pomen opomb, ki se navajajo desno od mejnih koncentracij, je naslednji:

Opomba 1:

Navedena koncentracija ali, če takih koncentracij ni, splošne koncentracije Direktive 88/379/EGS so masni deleži kovinskega elementa, izračunani glede na skupno maso pripravka.

Opomba 2:

Navedena koncentracija izocianata je masni delež prostega monomera, izračunan glede na skupno maso pripravka.

Opomba 3:

Navedena koncentracija je masni delež v vodi raztopljenih kromatnih ionov, izračunan glede na skupno maso pripravka

Opomba 4:

Pripravke, ki vsebujejo te snovi, je treba razvrstiti kot zdravju škodljive z R 65, če izpolnjujejo merila iz oddelka 3.2.3 v Prilogi VI.

Opomba 5:

Mejne koncentracije za plinaste pripravke so izražene kot volumski odstotki.

Opomba 6:

Pripravkom, ki vsebujejo te snovi, je treba dodeliti R 67, če izpolnjujejo merila iz oddelka 3.2.8 v Prilogi VI.

[1] Kategorija rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje (npr. 1, 2 ali 3) se navede, kakor je ustrezno.

[2] Kategorija rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje (npr. 1, 2 ali 3) se navede, kakor je ustrezno.

[3] Kategorija rakotvornosti, mutagenosti ali strupenosti za razmnoževanje (npr. 1, 2 ali 3) se navede, kakor je ustrezno.

--------------------------------------------------

ANEXO IBBILAG IBANHANG IBΠΑΡΑΡΤΗΜΑ IBANNEX IBANNEXE IBALLEGATO IBBIJLAGE IBANEXO IBLIITE IBBILAGA IB

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

ANEXO ICBILAG ICANHANG ICΠΑΡΑΡΤΗΜΑ ICANNEX ICANNEXE ICALLEGATO ICBIJLAGE ICANEXO ICLIITE ICBILAGA IC

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------

ANEXO 1DBILAG 1DANHANG 1DΠΑΡΑΡΤΗΜΑ 1DANNEX 1DANNEXE 1DALLEGATO 1DBIJLAGE 1DANEXO 1DLIITE 1DBILAGA 1D

006–075–00–6

007–005–00–7

603–017–00–7

606–008–00–6

606–015–00–4

607–193–00–6

607–202–00–3

609–014–00–7

613–005–00–3

613–055–00–6

615–005–01–6

--------------------------------------------------

ANEXO 2BILAG 2ANHANG 2ΠΑΡΑΡΤΗΜΑ 2ANNEX 2ANNEXE 2ALLEGATO 2BIJLAGE 2ANEXO 2LIITE 2BILAGA 2

Glej: Direktiva Komisije 2001/59/ES, UL L 225, 21.8.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

ANEXO 3ABILAG 3AANHANG 3AΠΑΡΑΡΤΗΜΑ 3AANNEX 3AANNEXE 3AALLEGATO 3ABIJLAGE 3AANEXO 3ALIITE 3ABILAGA 3A

Glej: Direktiva Komisije 2001/59/ES, UL L 225, 21.8.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

ANEXO 3BBILAG 3BANHANG 3BΠΑΡΑΡΤΗΜΑ 3BANNEX 3BANNEXE 3BALLEGATO 3BBIJLAGE 3BANEXO 3BLIITE 3BBILAGA 3B

Glej: Direktiva Komisije 2001/59/ES, UL L 225, 21.8.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

ANEXO 3CBILAG 3CANHANG 3CΠΑΡΑΡΤΗΜΑ 3CANNEX 3CANNEXE 3CALLEGATO 3CBIJLAGE 3CANEXO 3CLIITE 3CBILAGA 3C

Glej: Direktiva Komisije 2001/59/ES, UL L 225, 21.8.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA 4

Glej: Direktiva Komisije 2001/59/ES, UL L 225, 21.8.2001, str. 1.

--------------------------------------------------

31998L0098