Uredba Sveta (ES) št. 515/97

z dne 13. marca 1997

o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 43 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike [1] in zlasti člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [2],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [3],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [4],

ker boj proti goljufijam v okviru carinske unije in skupne kmetijske politike zahteva tesno sodelovanje upravnih organov, ki so v posameznih državah članicah pristojni za izvajanje predpisov, sprejetih na teh dveh področjih; ker zahteva tudi ustrezno sodelovanje med temi organi držav članic in Komisijo, pristojno za zagotavljanje izvajanja pogodbe in določb, sprejetih ustrezno z njo; ker učinkovito sodelovanje na tem področju krepi predvsem zaščito finančnih interesov Skupnosti;

ker je treba določiti pravila, v skladu s katerimi si morajo upravni organi držav članic medsebojno pomagati in sodelovati s Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje in pravne zaščite finančnih interesov Skupnosti, predvsem s preprečevanjem in odkrivanjem kršitev teh zakonodaj in z odkrivanjem vseh dejanj, ki so ali se zdijo, da so v nasprotju s tema zakonodajama;

ker je Uredba Sveta (EGS) št. 1468/81 z dne 19. maja 1981 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje [5] vzpostavila sistem tesnega sodelovanja med upravnimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo; sistem se je izkazal za učinkovitega;

ker je ob upoštevanju pridobljenih izkušenj vseeno treba v celoti nadomestiti Uredbo (EGS) št. 1468/81, da bi se okrepilo sodelovanje tako med upravnimi organi, ki so v posameznih državah članicah pristojni za izvajanje predpisov, sprejetih na področjih carinske unije in skupne kmetijske politike, kot tudi med temi organi in Komisijo; v ta namen je treba na ravni Skupnosti uvesti nove predpise;

ker uvajanje določb Skupnosti o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ne vpliva na izvajanje Sporazuma iz leta 1967 o medsebojni pomoči med carinskimi upravami na področjih, ki še naprej ostajajo v izključni pristojnosti držav članic; poleg tega te določbe Skupnosti ne vplivajo na izvajanje predpisov o medsebojni pravni pomoči v kazenskih postopkih v državah članicah;

ker se splošni predpisi Skupnosti, ki vzpostavljajo sistem medsebojne pomoči in sodelovanja med upravnimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo, če se prekrivajo s predpisi posebnih uredb, uporabljajo le takrat, ko prispevajo k izboljšanju ali krepitvi upravnega sodelovanja; ker predvsem vzpostavitev carinskega informacijskega sistema v ničemer ne vpliva na obveznosti držav članic o obveščanju Komisije, med drugim določenih v Uredbah (EGS, Euratom) št. 1552/89 [6] in (EGS) št. 595/91 [7], niti na prakso obrazcev o goljufijah, ki se uporabljajo za razširjanje informacij skupnega interesa;

ker okrepitev sodelovanja med državami članicami zahteva uskladitev poizvedb in drugih ukrepov med njihovimi pristojnimi službami; ker je zato nujno, da države članice Komisijo natančneje obveščajo;

ker mora Komisija zagotoviti enako obravnavanje gospodarskih subjektov in pri tem paziti, da uporaba sistema medsebojne upravne pomoči držav članic ne povzroča razločevanja med gospodarskimi subjekti, ki imajo sedež v različnih državah članicah;

ker je treba določiti obveznosti držav članic v okviru medsebojne upravne pomoči v primerih, kjer uslužbenci nacionalnih uprav držav članic z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa opravljajo poizvedbe glede izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje;

ker je treba določiti pristojnosti uslužbencev držav članic, ki opravljajo poizvedbe v drugi državi članici; ker je treba za uslužbence Komisije v upravičenih primerih tudi predvideti možnost navzočnosti pri nacionalnih poizvedbah v zvezi z medsebojno upravno pomočjo in natančno določiti njihove pristojnosti;

ker je za uspešno upravno sodelovanje potrebno, da je Komisija obveščena o informacijah, izmenjanih med državami članicami in tretjimi državami v primerih, ki so posebnega pomena za Skupnost;

ker je zaradi hitre in sistematične izmenjave informacij, posredovanih Komisiji, treba vzpostaviti avtomatizirani carinski informacijski sistem na ravni Skupnosti; v tej zvezi je treba hraniti zaupne informacije o goljufijah in nepravilnostih na carinskem ali kmetijskem področju v centralni bazi podatkov, ki je dostopna državam članicam, in pri tem upoštevati zaupnost izmenjanih informacij, predvsem osebnih podatkov; ker je zaradi upravičene občutljivosti tega vprašanja treba uvesti jasna in pregledna pravila, da bi tako zagotovili varstvo svobode posameznika;

ker morajo carinske uprave dnevno uporabljati določbe Skupnosti in določbe, ki ne spadajo v pravo Skupnosti, zato je primerno, da obstaja enotna infrastruktura za uporabo teh določb;

ker se izmenjane informacije lahko nanašajo na fizične osebe, mora ta uredba v svojem področju uporabe izpolnjevati načela varstva oseb v zvezi z avtomatizirano ali neavtomatizirano obdelavo njihovih osebnih podatkov; ker morajo biti načela iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku teh podatkov [8] skladno s pogoji te direktive natančno določena in dopolnjena v tej uredbi; ker je do začetka izvajanja nacionalnih ukrepov za prenos te direktive treba nekatere države članice, ki sedaj še ne razpolagajo s predpisi o varstvu za te podatke, oprostiti uporabe določb te uredbe o izmenjavi neavtomatiziranih podatkov;

ker morajo države članice in Komisija, da bi lahko sodelovale v carinskem informacijskem sistemu, sprejeti zakonodajo o pravicah in svoboščinah posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov; ker pomembno je, da do začetka izvajanja nacionalnih ukrepov, potrebnih za prenos Direktive 95/46/ES, države članice in Komisija zagotovijo stopnjo varstva, ki temelji na načelih te direktive;

ker je za primerno varstvo pravic zadevnih oseb, treba zagotoviti neodvisen nadzor obdelave osebnih podatkov v carinskem informacijskem sistemu na ravni posamezne države članice in tudi Komisije;

ker bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami olajšati vzpostavitev in upravljanje informacijskih sistemov v državah članicah;

ker bi morala biti Komisija obveščena o sodnih in upravnih postopkih v zvezi s kaznovanjem za kršitve določb carinske in kmetijske zakonodaje;

ker je treba predvideti ustanovitev odbora, da bi lahko izvajali nekatere določbe te uredbe, pospeševali vzpostavljanje in delovanje carinskega informacijskega sistema in proučili možne težave pri razvijanju upravnega sodelovanja, predvidenega v tej uredbi;

ker se določbe te uredbe nanašajo na uporabo predpisov skupne kmetijske politike in predpisov na področju carin; ker sistem, ki ga vzpostavlja ta uredba, predstavlja zaokroženo celoto na ravni Skupnosti; ker posebne določbe o carinskem področju v Pogodbi Skupnosti ne dajejo pooblastila za vzpostavitev takšnega sistema, se je treba sklicevati na člen 235,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi upravni organi, ki so v državah članicah pristojni za izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje, sodelujejo med sabo in s Komisijo, da zagotovijo spoštovanje teh zakonodaj v okviru sistema Skupnosti.

2. Določbe te uredbe se ne uporabljajo, če se prekrivajo s posebnimi določbami drugih predpisov o medsebojni pomoči in sodelovanju med upravnimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo zaradi izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

Člen 2

1. Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:

- "carinska zakonodaja" pomeni vse predpise Skupnosti in predpise, sprejete za izvajanje zakonodaje Skupnosti, ki urejajo uvoz, izvoz, tranzit in prisotnost blaga, ki je predmet trgovanja med državami članicami in tretjimi državami ter med državami članicami, če gre za blago, ki nima statusa Skupnosti v smislu člena 9(2) Pogodbe ali pri katerem je pridobitev tega statusa odvisna od dodatnih kontrol in poizvedb,

- "kmetijska zakonodaja" pomeni vse predpise, sprejete v okviru skupne kmetijske politike in posebne predpise za blago, ki je rezultat predelave kmetijskih proizvodov,

- "organ prosilec" pomeni pristojni organ države članice, ki vloži zahtevek za pomoč,

- "zaprošeni organ" pomeni pristojni organ države članice, na katerega je naslovljen zahtevek za pomoč,

- "upravna poizvedba" pomeni vse kontrole, preverjanja in dejanja, ki jih opravijo uslužbenci upravnih organov iz člena 1(1) pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje in če je potrebno ugotavljanja morebitnih nepravilnih dejanj, ki se zdijo v nasprotju s predpisi teh zakonodaj, razen dejanj, ki se opravijo na zahtevo ali pod neposrednim nadzorom sodnega organa; izraz "upravna poizvedba" zajema tudi akcije Skupnosti iz člena 20,

- "osebni podatki" pomeni vse informacije, ki se nanašajo na določeno ali določljivo fizično osebo; določljiva oseba je tista oseba, katere identiteta se lahko določi neposredno ali posredno s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več posebnih elementov, ki izražajo njeno fizično, fiziološko, psihično, gospodarsko, kulturno ali socialno identiteto.

2. Vsaka država članica predloži drugim državam članicam in Komisiji seznam pristojnih organov, ki so imenovani za sodelovanje pri izvajanju te uredbe.

V tej uredbi zajema izraz "pristojni organi" organe, ki so imenovani skladno s predhodnim pododstavkom.

Člen 3

Če se organi v državah članicah na podlagi zahtevka za upravno pomoč ali sporočila, opravljenega na podlagi te uredbe, odločijo uvesti ukrep, ki vsebuje določene elemente, ki se lahko izvajajo samo z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa, je potrebno v okviru upravnega sodelovanja, predvidenega v tej uredbi, sporočiti:

- informacije o izvajanju carinske in kmetijske zakonodaje, ki se tako pridobijo, ali vsaj

- bistvene elemente dosjejev, ki omogočajo preprečevanje goljufive prakse.

Takšno sporočilo mora predhodno odobriti sodni organ, če izhaja potreba po takšnem dovoljenju iz nacionalne zakonodaje.

NASLOV I

POMOČ NA ZAHTEVO

Člen 4

1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči vse informacije, ki mu omogočajo, da zagotovi spoštovanje določb, predvidenih v carinski in kmetijski zakonodaji in predvsem tistih glede:

- uporabe carinskih dajatev in dajatev z enakovrednim učinkom ter kmetijskih prelevmanov in drugih dajatev, predvidenih v okviru skupne kmetijske politike ali posebnih dogovorov, ki se uporabljajo za določeno blago, ki je rezultat predelave kmetijskih izdelkov,

- dejanj, ki so del finančnega sistema Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada.

2. Za pridobitev zahtevanih informacij zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna tako, kot bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa lastne države.

Člen 5

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca temu pošlje vsa potrdila, dokumente ali potrjene izvode teh dokumentov, s katerimi razpolaga ali jih pridobi pod pogoji iz člena 4(2) in ki se nanašajo na dejanja, za katere se uporabljata carinska in kmetijska zakonodaja.

Člen 6

1. Zaprošeni organ ob upoštevanju veljavnih predpisov države članice, v kateri ima sedež, na zahtevo organa prosilca obvesti ali naroči obvestiti naslovnika o vseh dejanjih ali odločitvah upravnih organov, ki se nanašajo na izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje.

2. Zahtevkom za obveščanje, ki omenjajo predmet dejanja ali odločitev, ki jo je treba sporočiti, je treba priložiti prevod v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež; zaprošeni organ se lahko predložitvi prevoda odpove.

Člen 7

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca na področju delovanja svojih služb v največjem možnem obsegu izvaja ali naroči izvajati poseben nadzor:

(a) nad osebami, za katere se utemeljeno domneva, da kršijo carinsko ali kmetijsko zakonodajo, in predvsem nad spremembo bivališča teh oseb;

(b) nad kraji, kjer se skladišči blago na način, zaradi katerega se utemeljeno domneva, da je namenjeno postopkom, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo;

(c) nad pretokom blaga, za katero je bilo javljeno, da bi se lahko uporabljalo v dejanjih, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo;

(d) nad prevoznimi sredstvi, za katere se utemeljeno domneva, da se uporabljajo za dejanja, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

Člen 8

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca temu v obliki poročil in drugih dokumentov ali potrjenih izvodov oz. ustreznih izvlečkov posreduje vse informacije, s katerimi razpolaga ali jih pridobi skladno s členom 4(2), o ugotovljenih ali načrtovanih dejanjih, za katere organ prosilec meni, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ali po potrebi o rezultatih nadzora iz člena 7.

Vendar se izvirniki in predmeti posredujejo samo, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

Člen 9

1. Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca opravi ali naroči opraviti ustrezne upravne poizvedbe glede dejanj, za katera organ prosilec meni, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

Za opravljanje upravnih poizvedb zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna, kot bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa svoje države.

Zaprošeni organ sporoči izide upravnih poizvedb organu prosilcu.

2. S soglasjem organa prosilca in zaprošenega organa so lahko uslužbenci, ki jih imenuje organ prosilec, navzoči pri upravnih poizvedbah iz odstavka 1.

Upravne poizvedbe vselej vodijo uslužbenci zaprošenega organa. Uslužbenci organa prosilca ne morejo na lastno pobudo izvrševati pooblastil za nadzor, ki pripadajo zaprošenemu organu; vendar imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kot uslužbenci zaprošenega organa, vendar samo z njihovim posredovanjem in za namene tekoče upravne poizvedbe.

Če so skladno s predpisi držav članic na področju kazenskega postopka nekatera dejanja pridržana za uslužbence, ki so za to posebej določeni na podlagi zakonodaje države članice, uslužbenci zaprošenega organa ne sodelujejo pri teh dejanjih. V vsakem primeru niso navzoči pri preiskavah prostorov ali na uradnem zaslišanju oseb v okviru kazenskega prava. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij pod pogoji iz člena 3.

Člen 10

Z dogovorom med organom prosilcem in zaprošenim organom ter po postopkih, ki jih zadnji določi, lahko uslužbenci, ki jih pravilno pooblasti organ prosilec, v uradih, v katerih upravni organi tiste države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, opravljajo svoje dejavnosti, zbirajo informacije o izvajanju carinske in kmetijske zakonodaje, ki jih potrebuje organ prosilec, in ki so razvidne iz dokumentacije, dostopne uslužbencem teh uradov. Ti uslužbenci so pooblaščeni za kopiranje te dokumentacije.

Člen 11

Uslužbenci organa prosilca, ki so zaradi uporabe členov 9 in 10 v drugi državi članici, morajo biti vselej sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega izhajata njihova identiteta in uradna funkcija.

Člen 12

Ugotovitve, potrdila, informacije, dokumenti, ustrezne potrjene izvode in vse informacije, ki jih pridobijo uslužbenci zaprošenega organa in se sporočijo organu prosilcu v primerih pomoči, predvidenih v členih 4 do 11, lahko pristojni organi države članice zaprošenega organa uveljavljajo kot dokazno gradivo.

NASLOV II

SPONTANA POMOČ

Člen 13

Pristojni organi posamezne države članice brez predhodne zahteve nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic pod pogoji iz členov 14 in 15.

Člen 14

Če ocenjujejo, da je to koristno za spoštovanje carinske ali kmetijske zakonodaje, pristojni organi posamezne države članice:

(a) v obsegu možnega izvajajo ali naročijo izvajanje posebnega nadzora, določenega v členu 7;

(b) sporočijo pristojnim organom drugih zadevnih držav članic, predvsem v obliki poročil in drugih dokumentov ali potrjenih izvodov oz. ustreznih izvlečkov le-teh, vse razpoložljive informacije o dejanjih, ki so ali se jim zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

Člen 15

Pristojni organi posamezne države članice brez odlašanja sporočijo pristojnim organom drugih zadevnih držav članic vse koristne informacije o dejanjih, ki so ali se njim zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, blagu, ki je predmet teh postopkov, ter novih načinih ali metodah, ki se uporabljajo za izvajanje teh dejanj.

Člen 16

Informacije, ki jih pridobijo uslužbenci posamezne države članice in jih v primerih spontane pomoči iz členov 13 do 15 posredujejo drugi državi članici, lahko pristojni organi države članice, katerim so namenjene, uveljavljajo kot dokazno gradivo.

NASLOV III

ODNOSI S KOMISIJO

Člen 17

1. Pristojni organi posamezne države članice sporočijo Komisiji, takoj ko so jim na razpolago:

(a) vse informacije, ki se jim zdijo koristne, o:

- blagu, ki je bilo ali se domneva, da je bilo predmet postopkov, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo,

- metodah in postopkih, ki so bili uporabljeni ali se domneva, da so bili uporabljeni za kršitev carinske ali kmetijske zakonodaje,

- zahtevkih za pomoč, uvedenih ukrepih in izmenjanih informacijah skladno s členi 4 do 16, ki bi lahko razkrili trende goljufij na carinskem in kmetijskem področju;

(b) vse informacije o pomanjkljivostih ali vrzelih v carinski in kmetijski zakonodaji, ki so bile odkrite ali domnevane pri njeni uporabi.

2. Komisija sporoči pristojnim organom posamezne države članice vse informacije, ki so jim lahko v pomoč pri zagotavljanju spoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje in sicer, takoj ko so ji na razpolago.

Člen 18

1. Če pristojni organi posamezne države članice ugotovijo dejanja, ki so ali se zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo in ti predstavljajo poseben interes na ravni Skupnosti, predvsem:

- če se razširijo ali bi se lahko razširili na druge države članice ali

- če ti organi menijo, da so se podobni postopki lahko opravljali tudi v drugih državah članicah,

ti organi Komisiji čimprej na lastno pobudo ali na njeno utemeljeno zahtevo sporočijo vse ustrezne informacije, po potrebi v obliki dokumentov ali izvodov oziroma izvlečkov dokumentov, ki so potrebne za poznavanje dejstev, zato da lahko Komisija uskladi ukrepe, ki jih izvajajo države članice.

Komisija sporoči te informacije pristojnim organom drugih držav članic.

2. Če pristojni organi posamezne države članice uporabijo odstavek 1, jim ni treba sporočiti informacij iz člena 14(b) in 15 pristojnim organom drugih zadevnih držav članic.

3. Na utemeljeno zahtevo Komisije pristojni organi držav članic ukrepajo, kot je predvideno v členih 4 do 8.

4. Če Komisija oceni, da je do nepravilnosti prišlo v eni ali več državah članicah, to sporoči zadevni ali zadevnim državam članicam in ta ali te uvedejo čimprej ko je mogoče, poizvedbo, pri kateri so lahko pod pogoji iz člena 9(2) in člena 11 navzoči uslužbenci Komisije.

Zadevna ali zadevne države članice Komisiji čimprej sporočijo izide teh poizvedb.

5. Uslužbenci Komisije lahko ob skupnem soglasju zbirajo informacije iz člena 10 pod pogoji, ki jih ta določa.

6. Ta člen ne vpliva na pravico do obveščanja in nadzora, s katero razpolaga Komisija v okviru drugih veljavnih predpisov.

NASLOV IV

ODNOSI Z TRETJIMI DRŽAVAMI

Člen 19

Če se je tretja država pravno zavezala, da zagotovi pomoč, potrebno za pridobitev vseh dokazov o nepravilnostih postopkov, ki se zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ali za določitev obsega dejanj, za katere je bilo ugotovljeno, da so v nasprotju s tema zakonodajama, se ji lahko informacije, pridobljene z uporabo te uredbe, sporočijo v okviru usklajenega delovanja s soglasjem pristojnih organov, ki so jih zagotovili ter ob upoštevanju njihovih notranjih predpisov o posredovanju osebnih podatkov tretjim državam.

Informacije sporočijo Komisija ali države članice v okviru usklajenega delovanja iz prvega odstavka; v vsakem primeru bo v zadevni tretji državi z ustreznimi ukrepi zagotovljeno varstvo, ki je skladno s členom 45(1) in (2).

Člen 20

1. Komisija lahko, da bi dosegla cilje te uredbe, pod pogoji iz člena 19 v soglasju in v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi držav članic v tretjih državah uvede akcije Skupnosti za upravno sodelovanje in sodelovanje na področju poizvedb.

2. Akcije Skupnosti v tretjih državah iz odstavka 1 potekajo pod naslednjimi pogoji:

(a) akcija lahko poteka na pobudo Komisije, po potrebi na podlagi informacij Evropskega parlamenta ali na zahtevo ene ali več držav članic;

(b) v akcijah lahko sodelujejo uslužbenci Komisije, ki so imenovani v ta namen, in uslužbenci, ki jih v ta namen imenuje zadevna ali zadevne države članice;

(c) akcijo lahko ob soglasju Komisije in zadevnih držav članic v interesu Skupnosti izvedejo tudi uslužbenci države članice, predvsem na podlagi dvostranskega sporazuma o pomoči z državo nečlanico; v tem primeru se Komisijo obvesti o rezultatu akcije;

(d) stroške akcije nosi Komisija.

3. Komisija obvesti države članice in Evropski parlament o rezultatih akcij, izvedenih skladno s tem členom.

Člen 21

1. Ugotovitve in informacije, pridobljene v okviru akcij Skupnosti iz člena 20, predvsem v obliki dokumentov, ki jih posredujejo pristojni organi zadevnih tretjih držav, se obravnavajo skladno s členom 45.

2. Člen 12 se ustrezno uporablja za ugotovitve in informacije iz odstavka 1.

3. Za namene uporabe skladno s členom 12 Komisija pristojnim organom držav članic na njihovo zahtevo pošlje prejete izvirnike ali njihove potrjene izvode.

Člen 22

Države članice sporočijo Komisiji informacije, izmenjane v okviru medsebojne upravne pomoči s tretjimi državami, če ima to v smislu člena 18(1) poseben pomen za pravilno delovanje carinske ali kmetijske zakonodaje skladno s to uredbo in če spadajo informacije v področje uporabe te uredbe.

NASLOV V

CARINSKI INFORMACIJSKI SISTEM

Poglavje 1

Vzpostavitev carinskega informacijskega sistema

Člen 23

1. Vzpostavi se avtomatizirani informacijski sistem, "carinski informacijski sistem", v nadaljevanju "CIS", ki ustreza zahtevam upravnih organov, odgovornih za izvajanje carinske ali kmetijske zakonodaje, in zahtevam Komisije.

2. Cilj CIS skladno z določbami te uredbe je pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ter s hitrejšim razširjanjem informacij povečati uspešnost postopkov sodelovanja in nadzora pristojnih organov, določenih v tej uredbi.

3. Carinski organi držav članic lahko uporabljajo tehnično infrastrukturo CIS v okviru carinskega sodelovanja skladno s členom K.1(8) Pogodbe o Evropski uniji.

V tem primeru Komisija zagotovi tehnično vodenje te infrastrukture.

4. Komisija določi skladno s postopkom iz člena 43(2) dejanja o izvajanju kmetijske zakonodaje, za katere je treba vnesti informacije v CIS.

5. Izmenjave informacij skladno s členoma 17 in 18 ne urejajo določbe tega naslova.

6. Države članice in Komisija, v nadaljevanju "uporabnice CIS", sodelujejo v CIS pod pogoji, določenimi v tem naslovu.

Poglavje 2

Delovanje in uporaba CIS

Člen 24

CIS sestavlja centralna zbirka podatkov, ki je dostopna preko terminalov v vseh državah članicah in Komisiji. Vsebuje izključno podatke, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za dosego njegovega cilja skladno s členom 23(2); podatki so razdeljeni v naslednje kategorije:

(a) blago;

(b) prevozna sredstva;

(c) podjetja;

(d) osebe;

(e) trendi goljufij;

(f) razpoložljivost strokovnega znanja.

Člen 25

Skladno s postopkom iz člena 43(2) se določi, katere podatke v kategorijah (a) do (f) člena 24 je treba vnesti v CIS, če je to potrebno za dosego cilja sistema. V kategoriji (e) in (f) ne smejo biti v nobenem primeru vključeni osebni podatki. V kategorijah (a) do (d) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na naslednje:

(a) priimek, dekliški priimek, ime, privzeto ime;

(b) dan in kraj rojstva;

(c) državljanstvo;

(d) spol;

(e) posebne objektivne in stalne fizične značilnosti;

(f) razlog za vnos podatkov;

(g) predlagani ukrep;

(h) opozorilno kodo, ki opozarja, da je oseba nosila orožje, ravnala nasilno ali pobegnila organom;

(i) registracijsko številko prevoznega sredstva.

V nobenem primeru se ne smejo vnesti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, sindikalno pripadnost, in podatki o zdravju ali spolnem življenju.

Člen 26

Spodaj našteta načela se morajo upoštevati pri izvajanju CIS, ko gre za osebne podatke:

(a) zbiranje in vsa druga dejanja obdelave podatkov se morajo opravljati pošteno in zakonito;

(b) podatki se morajo zbirati za namene, opredeljene v členu 23(2), in se ne smejo naknadno obdelovati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni;

(c) podatki morajo biti ustrezni, pomembni in ne smejo presegati namenov, za katere se obdelujejo;

(d) podatki morajo biti natančni in po potrebi osveženi;

(e) podatki se ne smejo hraniti v obliki, ki bi omogočila razkritje zadevnih oseb, dlje, kot je potrebno za dosego zastavljenih ciljev.

Člen 27

1. Podatki v kategorijah (a) do (d) člena 24 se vnesejo v CIS samo za namene vpogleda in poročanja, prikritega nadzora ali posebnih kontrol.

2. Za ukrepe iz odstavka 1 se smejo osebni podatki v kategorijah (a) do (d) člena 24 v CIS vnesti samo, če, predvsem na podlagi predhodnih nezakonitih ravnanj, obstajajo dejanski dokazi, da je zadevna oseba izvajala, izvaja ali bo izvajala dejanja, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo in ki so posebnega pomena na ravni Skupnosti.

Člen 28

1. Če se izvedejo ukrepi iz člena 27(1), se lahko naslednje informacije v celoti ali delno zberejo in posredujejo uporabnici CIS, ki je predlagala te ukrepe:

(a) dejstvo, da so bili najdeni zadevno blago, prevozna sredstva, podjetje ali oseba;

(b) kraj, ura in razlog za kontrolo;

(c) smer vožnje in destinacija potovanja;

(d) osebe, ki spremljajo zadevno osebo ali uporabljajo prevozna sredstva, ki jih ta uporablja;

(e) uporabljena prevozna sredstva;

(f) predmeti, ki se prevažajo;

(g) okoliščine, v katerih so bili najdeni blago, prevozna sredstva, podjetja ali osebe.

Če so bile te informacije zbrane v postopku prikritega nadzora, je treba uvesti ukrepe in zagotoviti, da zaupna narava nadzora ni ogrožena.

2. V okviru posebnih kontrol iz člena 27(1) se lahko osebe, prevozna sredstva in predmeti preiskujejo v dovoljenem obsegu in skladno z zakoni, predpisi in postopki držav članic, v katerih poteka preiskava. Če zakonodaja države članice posebnih kontrol ne dovoljuje, jih država članica avtomatsko preoblikuje v vpogled in poročanje ali prikriti nadzor.

Člen 29

1. Neposredni dostop do podatkov CIS imajo izključno nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija. Ti nacionalni organi so carinske uprave, lahko pa vključujejo tudi druge organe, ki so skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice, pooblaščeni za ukrepanje zaradi dosege cilja iz člena 23(2).

2. Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam pristojnih imenovanih organov, ki so pooblaščeni za neposreden dostop do CIS, in za vsak organ natančno določi, do katerih podatkov lahko imajo dostop in za katere namene.

Komisija to sporoči drugim državam članicam. Vse države članice tudi obvesti o ustreznih podatkih glede lastnih služb, pooblaščenih za dostop do CIS.

Komisija objavi v vednost v Uradni list Evropskih skupnosti seznam tako imenovanih nacionalnih organov in služb Komisije.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko Svet na predlog Komisije odloči, da se mednarodnim ali regionalnim organizacijam omogoči dostop do CIS, če se v ustreznih primerih s temi organizacijami istočasno sklene protokol skladno s členom 7(3) Sporazuma med državami članicami in Evropsko unijo o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene. Pri sprejetju te odločitve se morajo upoštevati vsi veljavni dvostranski dogovori ali dogovori Skupnosti in ustreznost stopnje varstva podatkov.

Člen 30

1. Uporabnice CIS lahko uporabljajo podatke iz CIS samo za dosego cilja iz člena 23(2); vendar jih lahko ob pogojih, ki jih določi uporabnica CIS, ki je vnesla podatke v sistem, uporabljajo za upravne ali druge namene, če pridobijo njeno predhodno dovoljenje. Ta drugačna uporaba mora biti skladna z zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih želi uporabljati, in po potrebi z ustreznimi določbami, ki veljajo na tem področju za Komisijo, ter upoštevati načela iz Priloge.

2. Brez vpliva na odstavka 1 in 4 tega člena in člena 29(3), smejo podatke iz CIS uporabljati samo nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija, in so skladno z zakoni, predpisi in postopki, ki se za njih uporabljajo, pristojni za ukrepanje zaradi dosege cilja iz člena 23(2).

3. Posamezna država članica pošlje Komisiji seznam organov iz odstavka 2.

Komisija o tem obvesti druge države članice. Vse države članice tudi obvesti o ustreznih podatkih glede lastnih služb, pooblaščenih za uporabo CIS.

Seznam tako imenovanih organov ali služb Komisija v vednost objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

4. Podatki iz CIS se lahko s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vnesla v sistem, in ob pogojih, ki jih je ta določila, posredujejo nacionalnim organom, ki niso določeni v odstavku 2, tretjim državam kakor tudi mednarodnim ali regionalnim organizacijam, ki jih želijo uporabljati. Vsaka država članica sprejme posebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov ob njihovem posredovanju ali zagotavljanju službam, ki so zunaj njenega ozemlja.

Določbe iz prvega pododstavka se smiselno uporabljajo za Komisijo, če je ta vnesla podatke v sistem.

Člen 31

1. Vnos podatkov v CIS urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi, in po potrebi ustrezne določbe, ki veljajo v tej zvezi za Komisijo, razen če ta uredba ne predvideva strožjih določb.

2. Obdelava podatkov iz CIS, vključno z njihovo uporabo ali izvajanjem vseh ukrepov iz člena 27(1), ki jih predlaga uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki obdeluje ali uporablja te podatke, in po potrebi ustrezne določbe, ki veljajo v tej zvezi za Komisijo, razen če ta uredba ne predvideva strožjih določb.

Poglavje 3

Sprememba podatkov

Člen 32

1. Samo uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, ima pravico spreminjati, dopolnjevati, popravljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla v CIS.

2. Če uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, ugotovi ali izve, da so podatki, ki jih je vnesla, dejansko netočni ali so bili vneseni oziroma se hranijo v nasprotju s to uredbo, te podatke ustrezno spremeni, dopolni, popravi ali izbriše in o tem obvesti druge uporabnice CIS.

3. Če uporabnica CIS razpolaga z dokazi, na podlagi katerih se domneva, da so določeni podatki dejansko netočni ali so bili vneseni oziroma se v CIS hranijo v nasprotju s to uredbo, o tem takoj ko je mogoče obvesti uporabnico CIS, ki je zagotovila te podatke. Ta preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali izbriše. Uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, obvesti druge uporabnice o vseh popravkih ali izbrisih, ki jih je opravila.

4. Če uporabnica CIS ob vnašanju podatkov v sistem opazi, da je njeno sporočilo o vsebini ali zahtevanem ukrepu v nasprotju s predhodnim sporočilom, o tem nemudoma obvesti uporabnico, ki je posredovala predhodno sporočilo. Uporabnici si prizadevata za rešitev zadeve. V primeru nesoglasja se prvo sporočilo shrani, v sistem pa se uvrstijo samo tisti deli novega sporočila, ki niso v nasprotju s predhodnim sporočilom.

5. Če v državi članici sodišče ali drug za to pooblaščeni organ v tej državi članici sprejme dokončno odločbo o spremembi, dopolnitvi, popravku ali izbrisu podatkov v CIS, uporabnice CIS ob upoštevanju drugih določb te uredbe ravnajo enako.

V primeru razhajanja med odločitvami sodišč ali drugih za to pooblaščenih organov, vključno z odločitvami iz člena 36 o popravku ali izbrisu, država članica, ki je vnesla zadevne podatke, te podatke iz sistema izbriše.

Določbe iz prvega pododstavka se smiselno uporabljajo, če Sodišče razveljavi odločitev Komisije glede podatkov v CIS.

Poglavje 4

Hramba podatkov

Člen 33

1. Podatki, vneseni v CIS, se hranijo samo toliko časa, kolikor je potrebno za dosego cilja, zaradi katerega je bil opravljen vnos. Uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, preveri vsaj enkrat letno potrebo po njihovi hrambi.

2. Uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, se lahko med preverjanjem odloči, da bo hranila te podatke do naslednjega preverjanja, če je to potrebno za dosego cilja, zaradi katerega je bil opravljen vnos. Če ni sprejeta odločitev o hrambi teh podatkov, se ti brez vpliva na člen 36 avtomatsko prenesejo na del CIS, za katerega velja, skladno z odstavkom 4, omejen dostop.

3. Če je skladno z odstavkom 2 predviden prenos podatkov, ki se hranijo v CIS, CIS o tem avtomatsko en mesec dni prej obvesti uporabnico CIS, ki je zagotovila podatke.

4. Podatki, ki se prenesejo skladno z odstavkom 2, se še eno leto hranijo v CIS, vendar so brez vpliva na člen 36 in v okviru izvajanja člena 43 sedme, osme in devete alinee odstavka 4 in odstavka 5 dostopni samo predstavniku odbora iz člena 43 ali nadzornim organom iz člena 37. Med tem obdobjem se lahko berejo samo zaradi preverjanja njihove točnosti in zakonitosti. Podatki se morajo nato izbrisati.

Poglavje 5

Varstvo osebnih podatkov

Člen 34

1. Vsaka uporabnica CIS, ki namerava prejemati osebne podatke ali jih vnašati v CIS, sprejme najkasneje do uveljavitve te uredbe nacionalno zakonodajo ali notranje predpise, ki se uporabljajo za Komisijo, s katerimi se zagotovi varstvo pravic in svoboščin oseb pri obdelavi osebnih podatkov.

2. Uporabnica CIS lahko dobi osebne podatke iz CIS ali jih vanj vnese samo, če so določbe o zagotavljanju varstva te vrste podatkov iz odstavka 1 že začele veljati. Posamezna država članica pred tem imenuje enega ali več nacionalnih nadzornih organov skladno s členom 37.

3. Da bi se zagotovilo pravilno izvajanje določb o varstvu osebnih podatkov iz te uredbe, posamezna država članica in Komisija obravnavata CIS kot sistem za obdelavo osebnih podatkov, ki ga urejajo določbe iz odstavka 1 in strožje določbe iz te uredbe.

Notranji predpisi, ki se uporabljajo za Komisijo in so omenjeni v odstavku 1, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 35

1. Ob upoštevanju člena 30(1) je uporabnicam CIS uporaba osebnih podatkov iz CIS za namene, ki jih ne vsebuje cilj iz člena 23(2), prepovedana.

2. Podatki se lahko razmnožujejo samo v tehnične namene, pod pogojem, da je to potrebno zaradi iskanja informacij organov iz člena 29. Ob upoštevanju člena 30(1) se osebni podatki, ki jih vnesejo druge države članice ali Komisija, ne smejo kopirati iz CIS v druge sisteme za obdelavo podatkov, za katere so odgovorne države članice ali Komisija.

Člen 36

1. Pravice oseb glede osebnih podatkov, ki se hranijo v CIS, in predvsem njihova pravica do dostopa se izvajajo:

- skladno z zakoni, predpisi in postopki države članice, v kateri te pravice uveljavljajo,

- skladno z notranjimi predpisi, ki se uporabljajo za Komisijo, iz člena 34(1).

Če to določajo zakoni, drugi predpisi in postopki zadevne države članice, nacionalni nadzorni organ iz člena 37 odloči, ali se informacija sporoči in določi ustrezen postopek.

2. Uporabnica CIS, ki prejme zahtevek za dostop do osebnih podatkov, lahko dostop zavrne, če bi posredovanje teh podatkov lahko oviralo preprečevanje, odkrivanje in preganjanje ravnanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo. Država članica lahko dostop zavrne tudi na podlagi svojih zakonov, predpisov in postopkov v primerih, ko predstavlja zavrnitev potreben ukrep za varstvo varnosti države, obrambe, javne varnosti ali pravic in svoboščin tretjega. Komisija lahko zavrne dostop, če predstavlja zavrnitev potreben ukrep za varstvo pravic in svoboščin tretjega.

V vsakem primeru se dostop zavrne med izvajanjem ukrepov za namene vpogleda in poročanja ali prikritega nadzora.

3. Če je osebne podatke, ki so predmet zahtevka, zagotovila druga uporabnica CIS, se dostop dovoli samo, če je bila uporabnici, ki je zagotovila te podatke, dana priložnost, da o tem zavzame stališče.

4. Skladno z zakoni, predpisi in postopki posamezne države članice ali notranjimi predpisi, ki se uporabljajo za Komisijo, lahko vsaka oseba pri posamezni uporabnici CIS zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov, ki se nanjo nanašajo, če so ti podatki napačni ali če so bili vneseni oziroma se v CIS hranijo v nasprotju s ciljem iz člena 23(2) ali če so bila kršena načela iz člena 26.

5. Na ozemlju posamezne države članice lahko vsakdo skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice vloži tožbo ali se po potrebi pritoži v zvezi z osebnimi podatki, vnesenimi v CIS, ki se nanašajo nanj, na sodišču ali pri za to pooblaščenem organu skladno z zakoni, predpisi in postopki, zato da:

(a) se popravijo ali izbrišejo osebni podatki, ki so napačni;

(b) se popravijo ali izbrišejo osebni podatki, ki so bili vneseni v CIS ali se v njem hranijo v nasprotju s to uredbo;

(c) dobi dostop do osebnih podatkov;

(d) skladno s členom 40(2) dobi odškodnino.

Glede podatkov, ki jih vnese Komisija, se lahko vloži pritožba na Sodišče skladno s členom 173 Pogodbe.

Države članice in Komisija se medsebojno zavežejo, da bodo izvršile končne odločbe, ki jih izdajo sodišča, Sodišče Evropskih skupnosti ali drugi v ta namen pooblaščeni organi in se nanašajo na točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

6. Sklicevanje v tem členu in členu 32(5) na "dokončno odločbo" v nobenem primeru ne pomeni, da morata država članica ali Komisija spodbijati odločbo sodišča ali drugega v ta namen pooblaščenega organa.

Poglavje 6

Nadzor nad varstvom osebnih podatkov

Člen 37

1. Posamezna država članica imenuje enega ali več nacionalnih nadzornih organov, pristojnih za varstvo osebnih podatkov, za neodvisno preverjanje te vrste podatkov, vnesenih v CIS.

Nadzorni organi morajo skladno z nacionalnimi zakonodajami opravljati neodvisen nadzor in kontrole ter tako zagotoviti, da z obdelavo in uporabo podatkov iz CIS ni kršena pravica zadevnih oseb. V ta namen imajo nadzorni organi dostop do CIS.

2. Vsakdo ima pravico, da od vsakega nacionalnega nadzornega organa zahteva preveritev osebnih podatkov v CIS, ki se nanj nanašajo, in njihovo uporabo. To pravico urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, v kateri se vloži zahtevek. Če je podatke vnesla druga država članica ali Komisija, se preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom te države članice ali z organom iz odstavka 4.

3. Komisija v okviru svojih služb uvede vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje nadzora nad varstvom osebnih podatkov, ki ponuja zagotovila, ustrezna tistim iz odstavka 1.

4. Do imenovanja enega ali več organov, ustanovljenih za institucije in organe Skupnosti, opravi varuh človekovih pravic iz člena 138e Pogodbe v okviru naloge, ki mu je dodeljena, nadzor nad dejavnostmi Komisije glede predpisov o varstvu podatkov iz členov 34(1), 36(1) in člena 37(3).

Poglavje 7

Varnost CIS

Člen 38

1. Vse ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje varnosti, sprejmejo:

(a) države članice in Komisija, vse na svojem področju, glede terminalov CIS na njihovem ozemlju in v pisarnah Komisije;

(b) odbor iz člena 43 glede CIS in terminalov, ki so v istih prostorih kot CIS in se uporabljajo za tehnične namene in kontrole iz odstavka 3.

2. Države članice, Komisija in odbor iz člena 43 sprejmejo ukrepe, ki:

(a) vsaki nepooblaščeni osebi preprečujejo dostop do naprav, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov;

(b) nepooblaščenim osebam preprečujejo branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje podatkov in nosilcev podatkov;

(c) preprečujejo nedovoljen vnos podatkov in nedovoljeno branje, spreminjanje ali brisanje podatkov;

(d) vsaki nepooblaščeni osebi preprečujejo dostop do podatkov CIS s pomočjo naprav za prenos podatkov;

(e) glede uporabe CIS zagotavljajo, da lahko imajo pooblaščene osebe dostop samo do tistih podatkov, za katere so pristojne;

(f) zagotavljajo, da je možno preveriti in ugotoviti, katerim organom se lahko posredujejo podatki s pomočjo naprav za prenos podatkov;

(g) zagotavljajo, da je možno naknadno preveriti in ugotoviti, kateri podatki so bili vneseni v CIS, kdaj in kdo jih je vnesel, ter nadzirati branje teh podatkov;

(h) preprečuje vsako nedovoljeno branje, kopiranje, spreminjanje ali brisanje podatkov med prenosom podatkov ali prevozom nosilcev podatkov.

3. Odbor skladno s členom 43 preveri, ali so bila opravljena iskanja dovoljena in ali so jih opravile pooblaščene uporabnice. Najmanj 1 % vseh iskanj se nadzira. Seznam teh iskanj in kontrol se vnese v sistem in služi le tem preverjanjem. Po šestih mesecih se izbriše.

Člen 39

1. Posamezna država članica imenuje službo, ki bo odgovorna za varnostne ukrepe iz člena 38 glede terminalov, ki so na njenem ozemlju, preverjanja iz člena 33(1) in (2) in – v potrebnem obsegu skladno z zakoni, predpisi in postopki – za splošno pravilno delovanje te uredbe.

2. Komisija imenuje na svoji ravni za svoje področje službe, odgovorne za ukrepe iz odstavka 1.

Poglavje 8

Odgovornost in objava

Člen 40

1. Uporabnica CIS, ki je vnesla podatke v sistem, je odgovorna za njihovo točnost, osveženost in zakonitost. Poleg tega je vsaka država članica ali, glede na primer, Komisija odgovorna za upoštevanje določb iz člena 26 te uredbe.

2. Vsaka uporabnica CIS je skladno z nacionalnimi zakoni, predpisi in postopki ali ustreznimi določbami Skupnosti odgovorna za škodo, ki nastane osebi zaradi uporabe CIS v zadevni državi članici ali pri Komisiji.

Enako velja, če nastane škoda, ker je uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, vnesla napačne podatke ali jih je vnesla v sistem v nasprotju s to uredbo.

3. Če uporabnica CIS, proti kateri je bila zaradi napačnih podatkov vložena tožba, teh podatkov ni zagotovila, poskušajo zadevne uporabnice doseči soglasje glede morebitnega deleža pri znesku za plačano odškodnino, ki ga bo uporabnica, ki je zagotovila podatke, vrnila drugi uporabnici. Tako dogovorjeni zneski se na zahtevo povrnejo.

Člen 41

Komisija objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti sporočilo o vzpostavitvi CIS.

NASLOV VI

VARSTVO PODATKOV MED NEAVTOMATIZIRANO IZMENJAVO PODATKOV

Člen 42

Določbe, ki se uporabljajo za avtomatizirano izmenjavo in obdelavo podatkov, se ustrezno uporabljajo za neavtomatizirano izmenjavo in obdelavo podatkov.

NASLOV VII

KONČNE DOLOČBE

Člen 43

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek za ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, določeno v členu 148(2) Pogodbe, ki je potrebna za sprejemanje sklepov Sveta na predlog Komisije. Na glasovanju v odboru se glasovi predstavnikov držav članic tehtajo v skladu z omenjenim členom. Predsednik ne glasuje.

Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so ti v skladu z mnenjem odbora.

Če predvideni ukrepi niso skladni z mnenjem odbora ali če se mnenje ne sprejme, Komisija Svetu nemudoma predloži predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Svet odloči s kvalificirano večino.

Če Svet v treh mesecih po predložitvi zadeve ne sprejme sklepa, uvede Komisija predlagane ukrepe, razen v primeru, če se je Svet s preprosto večino izrekel proti tem ukrepom.

3. Postopek iz odstavka 2 se uporablja predvsem za:

(a) odločanje o tem, kateri podatki se bodo vnesli v CIS skladno s členom 25;

(b) določitev dejanj glede izvajanja kmetijskih zakonodaj, za katere je treba skladno s členom 23(4) vnesti informacije v CIS.

4. Odbor prouči vsako vprašanje glede izvajanja te uredbe, ki ga lahko zastavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice, predvsem vprašanja glede:

- splošnega delovanja medsebojne pomoči, predvidene v tej uredbi,

- določitve praktičnih podrobnosti za prenos informacij skladno s členoma 16 in 17,

- informacij, ki se skladno s členoma 17 in 18 sporočijo Komisiji v zvezi z zaključki, ki jih je treba iz njih potegniti, določitvijo potrebnih ukrepov za ustavitev odkritih dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, in morebitnim predlaganjem sprememb veljavnih določb Skupnosti ali določitvijo dopolnilnih predpisov,

- priprave poizvedb, ki jih vodijo države članice in usklajuje Komisija, in akcij Skupnosti iz člena 20,

- ukrepov, sprejetih za ohranjanje zaupnosti informacij, predvsem osebnih podatkov, ki se izmenjujejo skladno s to uredbo, razen tistih, ki jih zajema naslov V,

- vzpostavitve in pravilnega delovanja CIS in vseh tehničnih in operativnih ukrepov za zagotavljanje varnosti sistema,

- potrebe hrambe podatkov v CIS,

- ukrepov, sprejetih za ohranjanje zaupnosti informacij, shranjenih v CIS skladno s to uredbo, predvsem osebnih podatkov, in za zagotavljanje spoštovanja obveznosti odgovornih za obdelavo podatkov,

- ukrepov, sprejetih skladno s členom 38(2).

5. Odbor prouči vse probleme, povezane z delovanjem CIS, na katere naletijo nadzorni organi iz člena 37. V tem primeru odbor zaseda v ad hoc sestavi, ki zajema predstavnike, ki jih imenuje posamezna država članica in prihajajo iz njenega ali njenih nadzornih organov. Varuh človekovih pravic iz člena 37(4) ali njegov predstavnik lahko na lastno pobudo sodeluje na zasedanjih odbora v ad hoc sestavi, če meni, da je to združljivo z njegovo nalogo. Odbor se v ad hoc sestavi sestane najmanj enkrat letno.

6. Za namene tega člena ima odbor neposreden dostop do podatkov, ki so bili vneseni v CIS, in jih lahko neposredno uporablja.

Člen 44

Brez vpliva na določbe naslova V glede CIS se lahko dokumenti, predvideni v tej uredbi, nadomestijo z informacijami, ki se s pomočjo informacijskih sistemov v poljubni obliki obdelajo in služijo enakemu namenu.

Člen 45

1. Informacije, ki se skladno s to uredbo sporočajo v poljubni obliki, so zaupne, vključno s podatki, ki se hranijo v CIS. Za njih velja poklicna skrivnost in uživajo varstvo, ki je za informacije te vrste predvideno v nacionalni zakonodaji države članice, ki jih je prejela, in v ustreznih predpisih, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti.

Informacije iz prvega pododstavka se lahko posredujejo samo osebam, ki so v državah članicah ali institucijah Skupnosti zaradi svoje funkcije pooblaščene za njihovo poznavanje ali uporabo. Poleg tega se lahko uporabljajo samo za namene, ki jih predvideva ta uredba, razen če država članica ali Komisija, ki jih je zagotovila ali vnesla v CIS, to izrecno dovoli ob upoštevanju pogojev, ki jih določi ta država članica ali Komisija, in če veljavni predpisi v državi članici, kjer ima organ, ki jih je prejel, svoj sedež, ne nasprotujejo posredovanju ali uporabi teh podatkov.

2. Brez vpliva na določbe naslova V o CIS se informacije glede fizičnih in pravnih oseb skladno s to uredbo posredujejo samo v obsegu, ki je nujno potreben za preprečevanje, ugotavljanje ali preganjanje ravnanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

3. Odstavka 1 in 2 ne ovirata uporabe informacij, pridobljenih skladno s to uredbo, v sodnih postopkih ali preiskavah, uvedenih zaradi nespoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje.

Pristojnemu organu države članice, ki je zagotovil te informacije, se takšna uporaba nemudoma sporoči.

4. Če država članica Komisijo obvesti, da se je v dodatni preiskavi izkazalo, da fizična ali pravna oseba, katere ime ji je bilo sporočeno skladno z določbami te uredbe, ni bila vpletena v nepravilnosti, Komisija o tem nemudoma obvesti tiste, katerim so bili na podlagi te uredbe sporočeni ti osebni podatki. Ta oseba se potem na podlagi prvega sporočila ne obravnava več kot oseba, ki je bila vpletena v nepravilnost.

Če so osebni podatki o tej osebi v CIS, se morajo izbrisati.

Člen 46

Za namene uporabe te uredbe države članice sprejmejo vse ustrezne določbe:

(a) za zagotavljanje, na notranji ravni, dobrega sodelovanja med upravnimi organi iz člena 1(1);

(b) za vzpostavitev, v okviru medsebojnih odnosov in po potrebi, neposrednega sodelovanja organov, ki jih pooblastijo posebej v ta namen.

Člen 47

Države članice lahko odločijo soglasno določitev morebitnih podrobnosti za pravilno delovanje medsebojne pomoči, predvidene v tej uredbi, predvsem zato da se prepreči vsaka prekinitev nadzora oseb ali blaga, ki bi lahko bila škodljiva pri odkrivanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo.

Člen 48

1. Ta uredba upravnih organov držav članic ne zavezuje k medsebojni pomoči v primerih, kjer bi lahko ta pomoč škodovala javnemu redu ali drugim bistvenim interesom, predvsem na področju varstva podatkov države članice, kjer imajo ti sedež.

2. Vsako zavrnitev pomoči je treba utemeljiti.

Komisijo se čimprej obvesti o vsaki zavrnitvi pomoči in o utemeljitvah za zavrnitev.

Člen 49

Brez vpliva na pravico Komisije do informiranja, s katero razpolaga na podlagi drugih veljavnih predpisov, države članice Komisiji sporočijo upravne ali sodne odločbe ali njihove bistvene dele o izvajanju kazni zaradi nespoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje za primere, ki so bili sporočeni na podlagi členov 17 in 18.

Člen 50

Ne glede na stroške, povezane z delovanjem CIS, in zneske, predvidene za namene odškodnin iz člena 40, se države članice in Komisija odpovejo vsaki zahtevi za vračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe, razen morebitnih odškodnin za strokovnjake.

Člen 51

Ta uredba ne posega v uporabo predpisov o kazenskem postopku in pravni pomoči v pravnih zadevah v državah članicah, vključno s predpisi, ki se nanašajo na tajnost sodnih preiskav.

Člen 52

1. Uredba (EGS) št. 1468/81 se odpravi.

2. Sklicevanja na odpravljeno uredbo veljajo kot sklicevanja na to uredbo.

Člen 53

1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Uporablja se od 13. marca 1998 dalje.

2. Vendar se člen 42 na Danskem, Irskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu uporablja šele, ko bodo obstajali predpisi Skupnosti za vse podatke, ki jih zajema ta uredba.

Z začetkom uporabe predpisov iz prvega pododstavka v vseh državah članicah bo člen 42 odpravljen in predvidena izjema iz prvega pododstavka brez učinka.

Če se ti predpisi po preteku petih let še ne začnejo uporabljati, Komisija predloži poročilo, kateremu se po potrebi priložijo predlogi.

Države članice in Komisija lahko določijo, da velja za neavtomatizirano obdelavo osebnih podatkov, ki bi jih lahko sporočile tem štirim državam, upoštevanje enakih predpisov o varstvu podatkov, kot jih same uporabljajo na področju neavtomatizirane obdelave teh podatkov, dokler te štiri države ne uporabljajo določb člena 42.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 13. marca 1997

Za Svet

Predsednik

M. Patijn

[1] UL L 94, 28.4.1970, str. 13. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2048/88 (UL L 185, 15.7.1988, str. 1).

[2] UL C 56, 26.2.1993, str. 1; UL C 262, 28.9.1993, str. 8 in UL C 80, 17.3.1994, str. 12.

[3] UL C 20, 24.1.1994, str. 85 in Mnenje z dne 16. januarja 1997 (UL C 33, 3.2.1997).

[4] UL C 161, 14.6.1993, str. 15.

[5] UL L 144, 2.6.1981, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (EGS) št. 945/87 (UL L 90, 2.4.1987, str. 3).

[6] Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih sredstev Skupnosti (UL L 155, 7.6.1989, str. 1). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 2729/94 (UL L 293, 12.11.1994, str. 5).

[7] Uredba sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in izterjavi neupravičeno plačanega denarja v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike in vzpostavitvijo informacijskega sistema na tem področju in o odpravi Uredbe (EGS) št. 283/72 (UL L 67, 14.3.1991, str. 11).

[8] UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

--------------------------------------------------

PRILOGA

POSREDOVANJE PODATKOV

(člen 30(1))

1. Posredovanje podatkov javnim organom

Posredovanje podatkov javnim organom bi moralo biti dovoljeno samo v določenem primeru:

(a) če obstajata jasna zakonska obveznost ali pooblastilo oziroma dovoljenje nadzornega organa, ali

(b) če naslovnik podatke nujno potrebuje za izpolnitev svoje zakonite naloge in cilj zbiranja ali obdelave, ki jo opravi naslovnik, ni nezdružljiv s prvotnim ciljem, in če zakonske obveznosti organa, ki posreduje podatke, temu ne nasprotujejo.

Posredovanje podatkov je izjemoma dovoljeno, če je v določenem primeru:

(a) posredovanje podatkov nedvomno v interesu zadevne osebe in je ta v to privolila ali če se lahko na podlagi okoliščin ta privolitev brez dvoma domneva, ali

(b) posredovanje podatkov potrebno zaradi preprečitve resne in neposredne nevarnosti.

2. Posredovanje podatkov zasebnikom

Posredovanje podatkov zasebnikom bi moralo biti dovoljeno samo, če v določenem primeru obstajata jasna zakonska obveznost ali pooblastilo oziroma dovoljenje nadzornega organa.

Posredovanje podatkov zasebnikom je izjemoma dovoljeno, če je v določenem primeru:

(a) posredovanje podatkov nedvomno v interesu zadevne osebe in je ta v to privolila ali če se lahko na podlagi okoliščin ta privolitev brez dvoma domneva, ali

(b) posredovanje podatkov potrebno zaradi preprečitve resne in neposredne nevarnosti.

3. Mednarodno posredovanje podatkov

Posredovanje podatkov tujim organom bi moralo biti dovoljeno samo:

(a) če obstaja jasna zakonska določba v notranjem ali mednarodnem pravu;

(b) če je posredovanje podatkov potrebno zaradi preprečitve resne in neposredne nevarnosti, kadar takšna določba ne obstaja,

in če se s tem ne posega v nacionalne predpise o varstvu zadevne osebe.

4.1 Zahtevek za posredovanje podatkov

Ob upoštevanju posebnih določb v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih sporazumih bi morali zahtevki za posredovanje podatkov vsebovati podatke o organu ali osebi prosilki ter o vzroku in cilju za zahtevek.

4.2 Pogoji za posredovanje podatkov

Kakovost podatkov bi se morala po možnosti preveriti najkasneje pred njihovim posredovanjem. Pri vsakem posredovanju podatkov je treba v obsegu možnega omeniti sodne odločbe in odločbe o opustitvi pregona in pri viru preveriti podatke, ki temeljijo na osebnih mnenjih ali ocenah, preden se ti posredujejo; navesti je treba njihovo stopnjo zanesljivosti in natančnosti.

Če se izkaže, da podatki niso več natančni in osveženi, se ti ne smejo posredovati; če so bili posredovani zastareli ali nenatančni podatki, bi moral organ, ki jih je posredoval, o njihovi neustreznosti po možnosti obvestiti vse organe naslovnike, katerim so bili podatki posredovani.

4.3 Zagotovilo za posredovanje podatkov

Podatki, ki se posredujejo drugim organom, zasebnikom ali tujim organom, se smejo uporabljati samo v namene, navedene v zahtevku za posredovanje podatkov.

Vsaka uporaba v druge namene bi se morala brez vpliva na določbe 1 do 4.2 pogojevati s soglasjem organa, ki posreduje podatke.

--------------------------------------------------