Uredba Sveta (ES) št. 119/97

z dne 20. januarja 1997

o uvedbi dokončnih protidampinških dajatev pri uvozu nekaterih rinčnih mehanizmov s poreklom iz Malezije in Ljudske republike Kitajske in o dokončnem pobiranju začasnih dajatev

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 z dne 22. decembra 1995 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti [1], in zlasti členov 9 in 23 Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije, ki ga je predložila po posvetovanju s Svetovalnim odborom,

ob upoštevanju naslednjega:

I. ZAČASNI UKREPI

(1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1465/96 [2] (v nadaljnjem besedilu Uredba o začasnih dajatvah) so bile uvedene začasne protidampinške dajatve pri uvozu v Skupnost nekaterih rinčnih mehanizmov, ki se uvršča v oznako KN ex83051000 in s poreklom iz Malezije ter Ljudske republike Kitajske.

II. NAKNADNI POSTOPEK

(2) Po uvedbi začasnih protidampinških ukrepov so nekatere zainteresirane stranke predložile pisne pripombe.

(3) Tiste stranke, ki so tako zahtevale, jim je bila dana možnost zaslišanja pred Komisijo.

(4) Komisija je nadaljevala z iskanjem in preverjanjem vseh informacij, ki jih je štela za potrebne za njene dokončne ugotovitve.

(5) Stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in pomislekih, na podlagi katerih se je nameravalo priporočiti uvedbo dokončnih protidampinških dajatev in dokončno pobiranje zneskov, zavarovanih z začasnimi dajatvami. Odobreno jim je bilo tudi obdobje, v katerem naj dajo izjave o tem razkritju.

(6) Ustne in pisne pripombe, ki so jih predložile zainteresirane stranke, so bile proučene in kjer je bilo to primerno, so bile upoštevane pri dokončnih ugotovitvah Komisije.

III. OBRAVNAVANI IZDELEK IN PODOBEN IZDELEK

(7) Za namen predhodnih ugotovitev je Komisija štela rinčne mehanizme (v nadaljnjem besedilu RM), ki se proizvajajo in prodajajo v Skupnosti, RM, ki se proizvajajo in prodajajo v Maleziji, ter tiste, ki se izvažajo v Skupnost iz Malezije in Ljudske republike Kitajske za "podobne izdelke" v smislu člena 1(4) Uredbe (ES) št. 384/96 (v nadaljnjem besedilu osnovna protidampinška Uredba), ker so bodisi identični ali imajo zelo podobne značilnosti.

(8) Eden od uvoznikov, tudi proizvajalec izdelkov v nadaljnjem proizvodnem procesu (t.j. proizvajalec map z rinčnimi mehanizmi in drugih pisarniških izdelkov), je ponovil že prej navedene utemeljitve, namreč da mehanizmi s 17- in 23- rinkami niso podobni izdelki v razmerju do "standardnih" dvo- do štiri-rinčnih mehanizmov in bi jih bilo treba zato izključiti iz obsega postopka.

(9) V podporo tej ugotovitvi je uvoznik trdil, da so v pritožbi navedeni samo mehanizmi z dvema do štirimi rinkami in da seznam domnevno dampinških izdelkov ne vključuje 17- in 23-rinčne mehanizme.

Čeprav je res, da so bili pri izračunih, ki so navedeni v pritožbi kot prima facie dokaz dampinga in posledične škode, uporabljeni kot primeri samo modeli z dvema do štirimi rinkami, je treba tudi opozoriti, da so bili v opisu izdelka, ki je naveden v pritožbi, vključeni vsi mehanizmi z dvema rinkama ali več. V tem pogledu je treba opozoriti, da se RM z npr. šestimi, 13 ali 16 rinkami prodajajo na trgu Skupnosti.

(10) Trditev je bila, da imajo poleg števila rink 17- in 23- rinčni mehanizmi razpoznavne fizične značilnosti, predvsem večjo osnovno dolžino in širino, ki jih naredijo bolj odporne na obrabo kot drugi mehanizmi in zato občutno drugačne.

Po preučitvi tega problema je bilo ugotovljeno, da bi se razlike, če sploh obstajajo, lahko štele za primerljive s tistimi, ki že obstajajo med različnimi modeli dvo- ali štiri-rinčnih mehanizmov. Zato se šteje, da ne obstaja nobena druga fizična razlika kot število rink med 17- do 23-rinčnimi mehanizmi po eni strani in drugimi rinčnimi mehanizmi po drugi strani.

(11) Nadalje se je trdilo, da se uporabljene proizvodne tehnike in stroški proizvodnje 17- in 23-rinčnih mehanizmov bistveno razlikujejo od tistih, ki se nanašajo na druge mehanizme.

Treba je opozoriti, da so postopki in stroji, ki so potrebni za proizvodnjo rink, za pritrditev rink na ploščico in vstavljanje ploščice v pokrov mehanizma, v bistvu enaki za vse vrste RM. Višja vsebnost surovin in postopek pritrditve rinke, ki ga je treba ponoviti v primeru 17- in 23-rinčnih mehanizmov, povzročijo razliko v proizvodnih stroških. Vendar ta razlika, čeprav pomembna, ni nesorazmerna s tistimi, ki smo jih opazili med majhnimi in velikimi vrstami mehanizmov z manj rinkami. Zato posebni proizvodni postopki, če obstajajo, in posledični stroški v zvezi z 17- in 23- rinčnimi mehanizmi niso taki, da bi spremenili njihovo podobnost z drugimi mehanizmi. V vsakem primeru, glede razlik v proizvodnih postopkih, ki so se morda uporabljali, v skladu z dosledno prakso institucij Skupnosti so vse take razlike pri analizi podobnega izdelka nepomembne.

(12) Prav tako se je navajalo, da so mehanizmi z 17 ali 23 rinkami dovolj dragi, da se jih šteje, da pripadajo posebnemu tržnemu segmentu.

Čeprav je mogoče ugotoviti pomembno razliko v ceni med mehanizmi z 17 ali 23 rinkami in podobnimi mehanizmi z manj rinkami, se šteje, da bi zaradi podobnosti uporabe in potrošnika lahko prišlo do nadomestitve, če bi pri izdelkih prišlo do precej različnega razvijanja cen. Zato bi bilo treba zaključiti, da tržni segment za mehanizme s 17- ali 23-rinkami nima dovolj posebnih značilnosti, da bi ga popolnoma izključili iz obsega preiskave.

(13) Trdili so, da obstajajo razlike tudi pri uporabi registratorjev z različnimi mehanizmi. Medtem ko so registratorji s "standardnimi" mehanizmi domnevno predvsem namenjeni listom, ki jih potrošnik sam preluknja, se registratorji s 17- in 23-rinčnimi mehanizmi uporabljajo za zbiranje vnaprej preluknjanih listov, tako zaradi cene posebnega luknjača in maloštevilnih strani, ki jih lahko preluknja naenkrat.

Vendar pa je treba opozoriti, da nekatere vrste registratorjev kot so rokovniki ali katalogi, kjer se uporabljajo rinčni mehanizmi z dvema do šestimi rinkami, ki jih zajema ta postopek, uporabljajo tudi vnaprej preluknjane liste, ki so že vstavljeni v končni izdelek, ali vnaprej preluknjane dodatne strani, in da luknjači za nekatere od teh potrošniku niso nujno na voljo. Poleg tega pa je vnaprej preluknjan papir za dvo do štiri rinčne mehanizme na voljo in se prodaja v precejšnjih količinah v Skupnosti, predvsem za šolsko uporabo (ki je tudi glavni trg za 17- in 23-rinčne mehanizme). Tako se lahko zaključi, da imajo 17- in 23-rinčni mehanizmi podobno uporabo kot druge vrste mehanizmov.

(14) Trdili so tudi, da so vzvodni ločni mehanizmi, ki sodijo pod isto oznako KN kot RM in so izključeni iz obsega tega postopka, bolj podobni dvorinčnim mehanizmom kot 17- in 23-rinčni mehanizmi.

Glede tega se je ugotovilo, da se fizične značilnosti in trg za vzvodne ločne mehanizme dovolj razlikujejo od tistih za rinčne mehanizme, da opravičijo izključitev teh vzvodnih ločnih mehanizmov iz pritožbe in iz obsega postopka.

(15) Po preučitvi predloženih utemeljitev se potrdi, da imajo 17- in 23-rinčni mehanizmi značilnosti, ki so zelo podobne tistim od drugih RM in so zato podobni izdelki drugim RM v smislu člena 1(4) osnovne protidampinške uredbe. V skladu s tem se zgornja zahteva zavrne.

IV. DAMPING

A. Tržno gospodarstvo tretje države

(16) Ob začetku je eden od uvoznikov ugovarjal izbiri Malezije kot analognemu trgu za ugotovitev normalne vrednosti glede na Ljudsko republiko Kitajsko. Ker njegovi argumenti niso bili utemeljeni, niti ni bila predlagana nobena nadomestna država, je Komisija dne 22. novembra 1995 uradno obvestila to zainteresirano stranko, da je morala njegove ugovore zavrniti. V pismu, ki je prispelo na Komisijo dne 27. novembra 1995, je isti uvoznik predlagal uporabo stroška proizvodnje italijanskega proizvajalca, ki ni bil del industrije Skupnosti, za ugotovitev normalne vrednosti v Ljudski republiki Kitajski.

Ker je bilo to pismo prejeto 20 dni po roku, določenem v obvestilu o začetku, predloga ni bilo mogoče upoštevati. Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na katerih temelji uvedba začasnih ukrepov, je uvoznik ponovil svoje utemeljitve. Čeprav je bila zahteva podana po vseh veljavnih rokih za izbiro tržnega gospodarstva tretje države, je Komisija preučila, ali bi sprememba metodologije vplivala na raven dajatve. V ta namen in glede na dejstvo, da se strošek proizvodnje enega samega proizvajalca ne more šteti za reprezentativnega glede položaja drugih proizvajalcev Skupnosti, je Komisija tolmačila trditev kot zahtevo po tem, da se Skupnost uporablja kot analogni trg za ugotovitev normalne vrednosti izvoza iz Ljudske republike Kitajske. Komisija je potem primerjala povprečne ciljne cene, ugotovljene za industrijo Skupnosti (njene dejanske cene so pod proizvodnimi stroški) z osnovnim povprečjem kitajskih izvoznih cen. Ta izračun dampinga je pokazal, da sprejetje te metodologije ne bi imelo vpliva na raven dajatve, ki jo je dokončno predlagala Komisija, ker je pri obeh metodah ugotovljena stopnja dampinga jasno presegla dokončno ugotovljeno raven odpravljanja škode.

Glede na navedene pomisleke in ob upoštevanju, da se lahko v skladu s členom 2(7) osnovne protidampinške uredbe, če je primerno, uporabi država s tržnim gospodarstvom, ki je predmet iste preiskave, je Komisija zaključila, da izbira Malezije ni bila nerazumna za ugotovitev normalne vrednosti in da ni bilo razloga za spremembo izbire te analogne države.

B. Malezija

1. Normalna vrednost

(17) Eden od uvoznikov je trdil, da domača prodaja Malezije, ki predstavlja 5,8 % količine, izvožene v Skupnost, ni dovolj reprezentativna za ugotovitev normalne vrednosti. Glede na to je Komisija uporabila člen 2(2) osnovne protidampinške Uredbe, v skladu s katerim se domača prodaja v obsegu 5 % šteje za zadostno količino za reprezentativnost domačega trga.

(18) Isti uvoznik je tudi trdil, da na malezijskem trgu obstaja samo omejena konkurenca in da so zato domače cene višje kot pa bi bile v normalnih konkurenčnih pogojih. Komisija je že pregledala to zadevo, ko je izbrala Malezijo kot ustrezno analogno državo in je obravnavala ta problem v uvodni izjavi 10 Uredbe o začasnih o dajatvah. Ker ni bila predložena nobena nova utemeljitev ali dokaz, je Komisija potrdila, da je določena stopnja konkurenčnosti na malezijskem trgu zagotovljena s prisotnostjo RM s poreklom iz Ljudske republike Kitajske Zato se lahko zaključi, da je Malezija primerna izbira za določitev normalne vrednosti v Ljudski republiki Kitajski.

2. Stopnja dampinga

(19) Ker niso bile predložene nobene druge utemeljitve, ki bi lahko vodile do spremembe določitve dampinga, Komisija meni, da se potrdi metodologija izračuna dampinga in začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah (18) do (26) Uredbe o začasnih dajatvah. Zato se stopnja dampinga za Malezijo dokončno določi na 42,8 %.

C. Ljudska republika Kitajska

1. Normalna vrednost

(20) Dva kitajska izvoznika sta zahtevala prilagoditev normalne vrednosti zaradi razlike v strukturi stroškov, ki so posledica nizkih stroškov dela v Ljudski republiki Kitajski in razlik v tehnologiji proizvodnih postopkov.

Glede stroškov dela službe Komisije ugotavljajo, da je razlog za uporabo tretje države s tržnim gospodarstvom pomanjkanje zanesljivih podatkov o stroških in ceni v zadevni državi z netržnim gospodarstvom. Zato je neutemeljeno trditi, da so nekateri stroški nižji v državi z netržnim gospodarstvom kot v analogni državi in da je treba opraviti prilagoditve normalne vrednosti, kadar se ta normalna vrednost uporablja za državo z netržnim gospodarstvom.

Glede drugačne tehnologije pa službe Komisije menijo, da proizvodni proces, ki se uporablja za proizvodnjo posameznega izdelka, ni pomemben, dokler so fizične značilnosti in uporaba izdelka isti. V tem primeru domnevne razlike niso vodile do nobenih pomembnih razlik v bistvenih fizičnih značilnostih zadevnega izdelka. Zato je bilo treba v skladu s členom 2(10)(a) osnovne protidampinške Uredbe zahtevo zavrniti.

(21) Dve zainteresirani stranki sta trdili, da nista mogli podati pripomb na izračun normalne vrednosti Komisije, ker zaradi zaupnosti absolutne številke glede izračuna normalne vrednosti, ki so bile določene v analogni državi, niso bile razkrite kitajskim izvoznikom. V svojem pismu o razkritju tem strankam je Komisija priložila vse izračune, ki so pomembni za te družbe in podrobno opredelila metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za določitev normalne vrednosti, ob upoštevanju varstva zaupnih podatkov v skladu s členom 20(4) osnovne protidampinške Uredbe. Razkritje podrobnih absolutnih številk bi ogrozilo zakonito pravico zainteresirane stranke do zaupne obdelave in ni bilo potrebno za razumevanje izračuna. Zato utemeljitve ni bilo mogoče sprejeti.

2. Izvozna cena

(22) Eden od izvoznikov je trdil, da so bili od izvozne cene odšteti pretirani zneski za zbirne popuste, ki so jih našli v prostorih njegovega povezanega uvoznika.

Komisija ugotavlja, da ta družba pri odgovorih na vprašalnik Komisije, ni poročalo o takih popustih, kot so jih ugotovili uradniki Komisije med preiskavo na kraju samem. Zato je Komisija morala določiti odbitke na podlagi tam zbranih podatkov. Poleg tega se izvoznikova zahteva nanaša na ocenjeno številko takih zbirnih popustov, medtem ko so bili zneski, ki jih je Komisija dejansko odbila, tisti, ki so bili preverjeni v preiskavi.

(23) Eden od izvoznikov je trdil, da je stopnja dobička, ki jo je odbila Komisija, previsoka v primerjavi z dejanskim neto dobičkom, ki ga je ustvaril njegov povezani uvoznik.

Zaradi pridružitvenega sporazuma med obema družbama Komisija pri oblikovanju zanesljive izvozne cene ni mogla upoštevati stopnje dobička, prikazane v računih povezanega uvoznika.. V skladu s prakso Komisije se je štelo za smiselno uporabiti dejanske podatke samostojnih družb, ki uvažajo zadevni izdelek v Skupnost. Pri določanju stopnje dobička, ki ga običajno dosegajo te družbe, se je upošteval samo zadevni izdelek. Zato 7,8 % stopnja dobička ne vključuje nobene stopnje dobička, dosegljive na drugih pisarniških izdelkih kot so RM. Določitev stopnje dobička je bila opravljena na podlagi podatkov samostojnih uvoznikov, ki so bili preverjeni v njihovih prostorih, ob upoštevanju njihovega različnega obsega prodaje.

3. Primerjava

(24) Dve zainteresirani stranki sta spraševali po in delno oporekali ravni trgovinske prilagoditve, ki jo je upoštevala Komisija, ob primerjavi malezijsko normalne vrednost in kitajske izvozne cene. Ena od strank je trdila, da bi moral biti ta odbitek znatnejši.

Komisija ugotavlja, da nobeden od zadevnih izvoznikov nikoli ni zahteval takega odbitka med različnimi fazami raziskave in da je Komisija na lastno pobudo menila, da bi ga bilo zaradi poštene primerjave v tem primeru primerno zagotoviti. V odsotnosti kakršnihkoli posebnih dokazov, ki bi jih zagotovil katerikoli od zadevnih izvoznikov, je Komisija štela za ustrezno vzeti za osnovo svojega izračuna svojo prakso v podobnih položajih, da bi na primeren način določila znesek takega odbitka.

4. Individualna obravnava

(25) World Wide Stationery (v nadaljnjem besedilu WWS), ki je že zelo zgodaj zaprosil za individualno obravnavo, je po uvedbi začasnih ukrepov ponovil svojo zahtevo.

Po nadaljnjem ovrednotenju dejstev so službe Komisije po preverjanju v Hong Kongu zaključile, da se te družbi lahko zagotovi individualna obravnava glede na vsebino in izvedbene načine proizvodnega sporazuma med WWS in predstavniki lokalnih organov v Ljudski republiki Kitajski. V skladu s tem sporazumom je družba s sedežem v Hong Kongu očitno vodila proizvodne postopke v Ljudski republiki Kitajski, saj je lokalnim kitajskim organom plačala samo pretvorbeno pristojbino za tono izvoženih izdelkov. Stroji, uporabljeni v postopkih v Ljudski republiki Kitajski, so bili v lasti WWS in so bili navedeni kot sredstva v njihovih finančnih računih. WWS je očitno tudi nadzorovalo dobavo surovin in tudi prodajo zadevnega izdelka. V teh okoliščinah se je štelo za ustrezno uvesti za WWS individualno stopnjo dampinga in določiti individualno protidampinško dajatev.

(26) Povezani družbi Champion Stationery Manufacturing CO., Ltd in Sun Kwong Metal Manufacturer CO., Ltd, ki ju je Komisija štela za eno samo družbo iz razloga, pojasnjenega v uvodni izjavi 5(b) Uredbe o začasnih dajatvah, nista ponovili svoje zahteve po individualni obravnavi in v tem smislu nista predložili nobenih nadaljnjih dokazov po uvedbi začasnih ukrepov. Zato Komisija potrjuje svoje začasne ugotovitve kot so navedene v uvodnih izjavah (37) do (39) Uredbe o začasnih dajatvah, s katero so zavrnili zahtevo po individualni obravnavi.

(27) V svojem odgovoru na končno razkritje je Bensons v imenu Wah Hing Stationery (v nadaljnjem besedilu WHS) kritiziral Hong Kong, da bi moral samo WWS uživati individualno obravnavo. Trdilo je, da bi WHS tudi izpolnjeval pogoje, ki jih je postavila Komisija za individualno obravnavo, in bi bil zato tudi upravičen za to obravnavo. Vendar pa Komisija ugotavlja, da WHS ni zaprosil za individualno obravnavo v okviru navedenih rokov, in je postavil vprašanje individualne obravnave šele v zelo pozni fazi preiskave. Tako Komisija v zvezi z WHS ni imela možnosti preveriti veljavnih vsebinskih pogojev glede na zakonsko predpisane roke, ki veljajo za ta postopek. Tako Komisija ni imela možnosti predlagati individualne obravnave za WHS.

5. Stopnja dampinga

(28) Komisija meni, da je treba potrditi metodologijo izračuna dampinga in začasne ugotovitve, kot so opisane v uvodnih izjavah (27) do (36) Uredbe o začasnih dajatvah.

Individualna stopnja dampinga za WWS znaša 96,6 %. Dokončna stopnja dampinga za druge izvoznike Ljudske republike Kitajske kot celote znaša 129,22 %.

V. INDUSTRIJA SKUPNOSTI

(29) Glede industrije Skupnosti je obravnavo uvoza iz Madžarske, ki jo je opravil eden od proizvajalcev ES, vključno z izdajo nepreferencialnih pravil o poreklu, postavilo pod vprašaj več izvoznikov in en uvoznik, ne da bi bile pri tem njihove zahteve utemeljene.

Kot je obrazloženo v uvodni izjavi (43) Uredbe o začasnih dajatvah, Komisija sprejema dejstvo, da večina zadevnih izdelkov nedvomno izvira iz Madžarske: na primer, kadar vsi uporabljeni deli pridejo z Madžarske in/ali se tam izvaja bistvena predelava. V skladu s tem so bili ti izdelki izključeni iz proizvodnje Skupnosti in zato niso igrali nobene vloge pri opredelitvi industrije Skupnosti. Prodaja teh proizvodov (ki so v bistvu narejeni na Madžarskem), zares ni bila upoštevana med prodajo industrije Skupnosti ob oceni škode, ki je bila povzročena tej industriji.

Po drugi strani pa so se izdelki, sestavljeni na Madžarskem iz avstrijskih delov, šteli za del proizvodnje Skupnosti, ker postopek sestavljanja, ki je bil opravljen na izdelkih na Madžarskem, dokončnim izdelkom ni podelil madžarskega porekla. Ta določitev je temeljila na veljavnih nepreferencialnih pravilih o poreklu, ker je praksa institucij Skupnosti, da načeloma njihove sklepne ugotovitve v protidampinških raziskavah temeljijo na teh pravilih. Uporaba preferencialnih pravil o poreklu iz člena 1 protokola 4 k Pridružitvenem sporazumu med EU in Madžarsko ne bi bila niti ustrezna niti upravičena v smislu protidampinškega postopka.

(30) Kot zaključek je potrjena ugotovitev v Uredbi o začasnih dajatvah, da dva proizvajalca-pritožnika Skupnosti predstavljata industrijo Skupnosti v skladu s členom 4(1) osnovne protidampinške Uredbe.

VI. ŠKODA

A. Uvodna opomba

(31) Glede metodologije, ki je bila uporabljena za ugotovitev škode, kot je določena v uvodni izjavi (46) Uredbe o začasnih dajatvah, je treba opozoriti, da so se podatki, ki jih je analizirala Komisija, nanašali na obdobje 1992 do septembra 1995, in da je bil geografski obseg preiskave v tem obdobju Skupnost, kot je bila sestavljena v času začetka, t.j. vključno z vsemi petnajstimi državami članicami.

(32) Več izvoznikov je ponovilo utemeljitev, ki jo je Komisija že obravnavala v uvodni izjavi 46 Uredbe o začasnih dajatvah, da se za namen določanja škode podatki v zvezi z avstrijsko industrijo lahko upoštevajo samo, če se nanašajo na obdobje po 1. januarju 1995, ko je Avstrija postala članica Evropske unije. Eden od izvoznikov je trdil, da bi kombinirane določbe členov 3(4) in 4 Sporazuma o izvajanju člena VI GATT 1994 izključile države nečlanice iz opredelitve domače industrije in več izvoznikov je trdilo, da niti člen VI GATT 1994 niti Sporazum EGP ne bi upravičila odločitev Komisije, da ugotovi škodo z delnim sklicevanjem na podatke glede Avstrije, ki se nanašajo na obdobje med januarjem 1992 in decembrom 1994.

Pri obravnavi te trditve je treba opozoriti, da Sporazum o izvajanju člena VI GATT 1994 zahteva, da vsaka uvedba ukrepov na danem ozemlju temelji na uradni preiskavi učinkov domnevnega dampinga znotraj istega ozemlja. Tako je preiskava, opravljena v tem primeru, zajemala vseh petnajst držav članic. To je bilo mogoče predvsem zaradi integracije trga, ki je bil predmet analize pred širitvijo Skupnosti.

Zato je potrjeno, da se je avstrijski proizvajalec pravilno štel za del industrije Skupnosti (kot je opredeljeno v skladu s členom 4(1) osnovne protidampinške Uredbe) in za upravičenega do vloge pritožnika. Zaradi tega se potrdi, da je bilo treba za ocenitev povzročene škode, za več let ugotoviti trende industrije Skupnosti, kot je opredeljeno v času začetka tega postopka.

B. Potrošnja Skupnosti

(33) Na podlagi ocen letne potrošnje registratorjev na osebo je eden od uvoznikov trdil, da je bila potrošnja RM na trgu Skupnosti 400 milijonov enot in ne 283 milijonov enot kot je navedeno v Uredbi o začasnih dajatvah.

Treba je opozoriti, da so začasne ugotovitve Komisije temeljile na podatkih, ki jih je prejela od izvoznikov, uvoznikov in proizvajalcev Skupnosti. Zaradi visoke ravni sodelovanja v tem primeru so bili analizirani podatki za vse glavne družbe, ki so prisotne na trgu, pri čemer nobena stranka ni navedla proizvajalca/uvoznika, ki bi ga v obdobju preiskave spregledali in katerega prodaja bi lahko pojasnila razliko med oceno Komisije in različno domnevno velikostjo trga. Zato se šteje, da podatki, pridobljeni od družb v tem primeru, nudijo natančnejšo osnovo za izračun potrošnje Skupnosti kot pa zgolj ocena, ki temelji na stopnjah potrošnje na osebo. Zato se potrdijo ugotovitve, določene v uvodni izjavi (47) Uredbe o začasnih dajatvah.

C. Dejavniki in premisleki v zvezi z dampinškim uvozom

(34) Eden od izvoznikov je trdil, da bi bilo treba upoštevati razliko v kvaliteti, da bi zagotovili pošteno primerjavo med njegovo izvozno prodajo podobnega izdelka v Skupnosti in prodajo industrije Skupnosti. Izvoznik je trdil, da proizvaja RM z ožjo podlago, ki so domnevno 12 do 17,5 % cenejši od mehanizmov s široko podlago, ki jih prodajajo pritožniki. Zadevni izvoznik je trdil, da bi bilo to treba upoštevati v obliki prilagoditev, pri računanju stopnje nelojalnega nižanja cen.

Po preučitvi trditve izvoznika je Komisija potrdila, da so se primerjali samo modeli s podobno širino (do 1 mm razlike) in je ugotovila, da v vsakem primeru ni bilo mogoče ugotoviti nobene dosledne razlike v ceni med mehanizmi z različnimi širinami. Zaradi teh razlogov se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodnih izjavah (52) do (54) in metodologija, opisana v uvodni izjavi (84) Uredbe o začasnih dajatvah.

D. Položaj industrije Skupnosti

(35) Eden od izvoznikov je trdil, da negativne trende v proizvodnji, prodaji in zaposlovanju v industriji Skupnosti povzroča postopna premestitev bivšega britanskega proizvajalca na Daljni Vzhod.

Treba je opozoriti, da zadevni proizvajalec ni bil vključen v opredelitev industrije Skupnosti za name tega postopka, ker je leta 1991 prenehal s svojimi proizvodnimi postopki v Skupnosti, in se indikatorji škode, ugotovljeni v tem primeru, ne opirajo na njegove podatke. Zato je bil ta argument zavrnjen.

(36) V zvezi z ugotovitvami, ki so navedene v uvodnih izjavah (55) do (62) Uredbe o začasnih dajatvah, ni bilo predloženih nobenih dodatnih utemeljenih argumentov.

E. Sklep o škodi

(37) Glede na zgornje in v odsotnosti drugih argumentov se potrdi, da je bila industriji Skupnosti povzročena znatna škoda v smislu člena 3 osnovne protidampinške Uredbe.

VII. VZROČNA ZVEZA

(38) Eden od izvoznikov je trdil, da je bil vzrok za škodo, povzročeno industriji Skupnosti, njeno prestrukturiranje, ki ga je prestala.

Kot je obrazloženo v Uredbi o začasnih dajatvah in predvsem v uvodnih izjavah 61 in 65, dejanski položaj kaže na to, da industrija Skupnosti ni mogla imeti koristi od svojega prestrukturiranja, ker zaradi dampinškega uvoza ni mogla doseči pozitivnih finančnih rezultatov, niti ni mogla doseči stabilnosti tržnega deleža. Zato se šteje, da povzročena škoda ni bila posledica prestrukturiranja industrije Skupnosti in iz tega razloga je bil ta argument zavrnjen.

(39) Isti izvoznik je ponovil svoj argument, da je bil vzrok za škodo, povzročeno industriji Skupnosti, delna preselitev postopkov enega od proizvajalcev Skupnosti na Madžarsko.

Ker ni bilo predloženih nobenih novih dokazov, ki bi utemeljili to domnevo, se potrdijo ugotovitve, določene v uvodni izjavi (71) Uredbe o začasnih dajatvah.

(40) Domnevo, da povzročena škoda izvira iz preteklih protikonkurenčnih praks, ki so bile izvedene pred Uredbo o začasnih dajatvah, so ponovile številne stranke.

Stranke, ki so podale te domneve, niso v tej zvezi predložile nobenih dokazov in treba je opozoriti, da v Skupnosti ni bila vložena nobena pritožba pri organih, pristojnih za konkurenco. Zato take domneve ni bilo mogoče upoštevati.

(41) Končno se te ugotovitve potrdijo, ker ni bilo prejetih nobenih novih argumentov v zvezi z ugotovitvami v uvodnih izjavah (67) do (74) Uredbe o začasnih dajatvah.

VIII. INTERES SKUPNOSTI

A. Splošno

(42) Treba je opozoriti na uvodno izjavo 75 in naslednje, Uredbe o začasnih dajatvah, da se je upoštevalo vse različne interese, vključno z interesi industrije Skupnosti in uporabnikov, in da je Komisija začasno sklenila, da ni bilo nujnih razlogov, da ne bi sprejeli ukrepov proti zadevnemu uvozu. Nato je prišlo do nadaljnje preučitve zadev, ki so se štele za pomembne pri analizi problema interesa Skupnosti.

B. Vpliv na uporabnike

1. Uvod

(43) Več zainteresiranih strank je ponovilo svoje argumente, predstavljene v uvodnih izjavah (77) do (80) Uredbe o začasnih dajatvah, da bi protidampinški ukrepi vplivali na položaj proizvajalcev registratorjev v ES.

2. Zbiranje podatkov

(44) Spodaj navedene sklepne ugotovitve temeljijo na vlogah, prejetih od vrste zainteresiranih uporabnikov, skupaj sedemindvajset družb, pri čemer obstajajo količinski podatki ali pa so pomembni za devet od teh, ki so predstavljale 17 % letne navidezne potrošnje RM v Skupnosti. Zanesljivost teh podatkov je bila preverjena med obiski družb, kjer je bilo to mogoče.

3. Industrijski vpliv industrije nadaljnjega proizvodnega procesa

(45) Pri ugotavljanju velikosti industrije nadaljnjega proizvodnega procesa na katero bi lahko vplivali ukrepi o RM, je treba izključiti del družb, ki proizvajajo pisarniške izdelke, vendar ne registratorjev. Na podlagi letne proizvodnje registratorjev v Skupnosti in razmerij produktivnosti, ki so ugotovljena v vlogah, se šteje, da zaposlenost v industriji registratorjev v Skupnosti znaša do 6000 zaposlenih.

(46) Glede strukture industrije registratorjev je bil ugotovljen obstoj dveh kategorij izdelkov, standardnih in narejenih po naročilu. Na podlagi ravni produktivnosti za te dve kategoriji in tržnih deležev zadevnih uporabnikov se šteje, da posel z registratorji, narejenimi po naročilu, predstavlja eno tretjino industrije registratorjev v Skupnosti po količini in 50 % celotnega prihodka od prodaje.

(47) Nekatere stranke so trdile, da bi protidampinški ukrepi glede RM izključili uvožene RM iz trga Skupnosti, tako da bi bili viri ponudbe zmanjšani na dva proizvajalca Skupnosti. Poleg tega so trdili, da bi zaradi precejšnje velikosti enega od obeh proizvajalcev Skupnosti v bližnji prihodnosti ponudbeni trg lahko postal monopolni. Vendar je treba opozoriti, da je razlika v velikosti dveh proizvajalcev Skupnosti omejena in ni taka, da bi vodila do izginotja enega od njiju. Poleg tega niso bili prejeti novi dokazi v zvezi s prvim delom tega argumenta. Zato se potrdijo ugotovitve, navedene v uvodni izjavi (78) Uredbe o začasnih dajatvah.

4. Neposredni finančni vpliv na industrijo nadaljnjega proizvodnega procesa.

(48) Prvič, domnevalo se je, da so bili za nekatere posamezne vrste registratorjev RM vir do 30 % proizvodnega stroška registratorja.

Glede na to je bilo ugotovljeno, da je mehanizem glavni sestavni del končanega registratorja in da ima število rink in velikost pomemben vpliv na razmerje stroška končnega registratorja. Glede na to raznolikost se šteje, da pomembna analiza stroškovnega vpliva RM ne more temeljiti na nobenem posameznem modelu registratorja, ampak bi jo bilo treba opraviti na celoviti osnovi za vsako družbo ob upoštevanju dejanske mešanice izdelkov pri njegovi prodaji.

Zato se je menilo, da je treba celotni strošek dobave RM za dano družbo preučiti glede na celotno vrednost njegove prodaje registratorjev. To je imelo za posledico tehtano povprečje razmerja 10,8 % (stroškovno razmerje), ki je bilo precej homogeno za preučevane družbe. Čeprav so obstajale razlike med družbami, ki so se ukvarjale s proizvodnjo standardnih registratorjev v primerjavi z drugimi, ki so se ukvarjale s proizvodnjo po naročilu, nobena družba ni v povprečju imelo razmerja, višjega od 13 %.

(49) Kar zadeva možni vpliv cen RM na standardno izdelane izdelke, se ena vloga, prejeta po dokončnem razkritju, nanaša na stroškovno razmerje 14,4 %. To domnevno izhaja iz dejstva, da je cena po naročilu izdelanega registratorja dvakrat višja od cene standardno izdelanega registratorja in da bi moralo biti stroškovno razmerje zanje zato polovico tistega, ki velja za standardno izdelanega.

Ta pristop popolnoma zanemarja dejstvo, da ti dve kategoriji registratorjev nista nujno proizvedeni z istimi mehanizmi. Posebne vrste mehanizmov v majhnih serijah so drage in se uporabljajo pri registratorjih, narejenih po naročilu. To pomeni, da so oboji pogoji stroškovnega razmerja različni in da čeprav je stroškovno razmerje za standardno izdelane registratorje višje kot tisto za registratorje, izdelane po naročilu, vendar ni dvakrat višje. Kot je razloženo v uvodni izjavi (48) zgoraj, ni bilo mogoče ugotoviti višjega stroškovnega razmerja od 13 %. Poleg tega se nekatere družbe ukvarjajo izključno s standardno izdelanimi izdelki.

(50) Drugič in delno na podlagi prej navedene domneve o stroškovnem razmerju se je domnevalo, da bi uvedba protidampinških ukrepov imela resne škodljive učinke na finančni položaj proizvajalcev registratorjev.

Te domneve glede predvidljivega vpliva ukrepov so bile podrobno preučene. V zvezi s prodajnimi cenami RM je verjetno, da industrija Skupnosti s tržnim deležem 35 % ne bi bila sposobna zvišati svojih cen nad določeno omejeno ravnijo (ki se lahko oceni pod 10 %), brez tveganja krepitve trenutne tendence zmanjševanja svojega tržnega deleža. Poleg tega uvoz iz držav, ki jih ta postopek ne zadeva, predstavlja 9 % trga z RM in pričakuje se, da ti proizvajalci ne bodo pripravljeni ali sposobni obvladati zvišanja cen. Glede uvoza iz Malezije je treba opozoriti, da je raven odpravljanja škode, predvidena za to državo, nižja kot za Ljudsko republiko Kitajsko. Ker je tržni delež mehanizmov kitajskega porekla 45 %, je bilo ugotovljeno, da celo če bi prišlo do 20 % zvišanja cen teh mehanizmov na ravni nadaljnje prodaje, cene tistih s poreklom iz drugih držav razen Ljudske republike Kitajske pa bi se zvišale kot se predpostavlja v tem odstavku, bi znašalo povprečno zvišanje cen na trgu kot celoti okoli 12 %.

Zato se glede na povprečno stroškovno razmerje, ugotovljeno v uvodni izjavi (48), šteje, da bo bil celoviti vpliv na prihodek od prodaje, ki ga bo verjetno doživela industrija registratorjev po uvedbi ukrepov, 12 % od 10,8 %, t.j. 1,3 %. Celo v malo verjetnem primeru celotnega upoštevanja najvišje protidampinške dajatve, ki je bila predlagana v ceni nadaljnje prodaje RM, t.j. 39,4 % na CIF ali 29,9 % na ravni nadaljnje prodaje RM, se lahko predvidi ne več kot 3,2 % vpliv na prodajne cene proizvajalcev registratorjev.

(51) Prav tako se je trdilo, da se povečanje stroškov za registratorje ne more odražati v povišanjih cen končnega izdelka zaradi tega, ker ponudba registratorjev presega povpraševanje trga, zaradi sprememb v distribuciji registratorjev in zaradi strahu pred zmanjšanjem povpraševanja.

Glede na dejstvo, da bi bilo povprečno povišanje cene registratorjev, do katerega bi prišlo na ravni prodaje na drobno ali na ravni poslovne stranke, pod 1 % (glej uvodno izjavo (50), kjer se povišanje cene franko tovarna za registratorje ocenjuje na 1,3 %), se šteje, da ni pričakovati nobenega bistvenega zmanjšanja povpraševanja in da bo vpliv, če sploh bo, na položaj porabnikov registratorjev minimalen. Poleg tega je treba opozoriti, da nadomestki za registratorje, ki bi bili v tako konkurenčnem položaju, da bi jih nadomestili po najmanjši spremembi cene, očitno ne obstajajo. Nekaj družb, ki se ukvarja z registratorji, je celo potrdilo, da v naslednjih petih do 10 letih ni predvidena sprememba v vzorcu potrošnje.

Zato se je zaključilo, da niti razmeroma močna konkurenca med proizvajalci registratorjev niti pojav nadomestnih izdelkov znotraj ES verjetno ne bosta preprečila proizvajalcem registratorjev povišanja cen v skladu z njihovimi stroški, predvsem glede na omejeno višino povišanja, potrebnega zaradi vpliva protidampinških dajatev predlaganem obsegu.

5. Konkurenca iz tretjih držav

(52) Več zainteresiranih strank je ponovilo svoje argumente, predstavljene v uvodni izjavi (79) Uredbe o začasnih dajatvah, da bi protidampinški ukrepi vplivali na konkurenčni položaj proizvajalcev registratorjev v ES nasproti proizvajalcem registratorjev v tretjih državah. Tem izvoznikom bi koristili nižji stroški mehanizmov in politike globalne dobave nekaterih velikih distributerjev standardnih registratorjev, katerih vpliv na trg raste. Podana je bila domneva, da bi bila posledica tega lahko izguba tržnega deleža industrije nadaljnjega proizvodnega procesa Skupnosti in da bi se zato morda odločila preseliti svojo proizvodnjo v sosedne države. Pri obravnavi te domneve je treba opozoriti, da se trg z registratorji lahko razdeli na dva segmenta, namreč na registratorje, izdelane po naročilu, in na standardne registratorje.

(a) Izdelki, izdelani po naročilu

(53) Treba je ponovno poudariti, da je za del trga, ki je usmerjen od posla k poslu, temeljnega pomena, da se proizvajalci nahajajo blizu naročnika in da so prožni pri proizvodnji, da bi zadovoljili zahtevanemu povpraševanju in storitvam. Poleg tega je za to vrsto izdelka vpliv RM na končno ceno lahko manjši kot pa izračunano povprečje, ugotovljeno v uvodni izjavi 48. Zato je treba poudariti, da je problem konkurenčnega položaja za ta segment trga v glavnem pomemben v primeru obstoja uvoženih standardnih izdelkov za kasnejšo predelavo po naročilu. V tem smislu obstaja uvoz končnih polipropilenskih predstavitvenih izdelkov iz Daljnega vzhoda, vključno z najmanjšimi modeli registratorjev. Glede nadomestljivosti, ki bi lahko obstajala med temi izdelki in po naročilu izdelanimi registratorji pa je treba poudariti, da po naročilu izdelan registrator ni preprosto standardni registrator z natisnjenim logom. Po naročilu izdelani registratorji se v resnici opirajo na vrsto različnih surovin in tehnik sestavljanja, ki se uporabljajo za proizvodnjo majhnega števila popolnoma individualiziranih izdelkov. Za namene stikov z javnostjo bi prehod iz tega posameznega, po naročilu izdelanega izdelka, na standardni registrator samo po dodatku loga zahteval tako pomembno razliko v ceni, da ni verjetno, da bi tako spremembo povzročil učinek protidampinških ukrepov.

(b) Standardni izdelki

(54) V zvezi s proizvajalci standardnih registratorjev v Skupnosti je bila podana domneva, da njihov trg vodi vpliv distribucije registratorjev. Za to distribucijo so vedno bolj značilne velike verige veletrgovin, ki vodijo politiko oskrbe z izkoriščanjem najnižje svetovne nabavne cene za primerljive izdelke, pri čemer je ta politika omejena samo s transportnimi stroški. Glede na to je bilo ugotovljeno, da stroški prevoza po cesti za običajno razdaljo znotraj ene države članice ali med sosednimi državami nečlanicami ES in Skupnostjo naj ne bi bili pod 5 % vrednostjo izdelka. Za daljšo razdaljo med državami nečlanicami ES in Skupnostjo pa bi prevozni stroški lahko dosegli 10 % vrednost izdelka, v primeru potrebe po uporabi prevoza po morju.

(55) Kot posledica največjega stroškovnega razmerja iz uvodne izjave (49) se šteje, da bi bil predvidljiv vpliv cene na industrijo standardno izdelanih registratorjev omejen na 13 % (maksimalno stroškovno razmerje standardnih izdelkov) krat 12 % (povprečno zvišanje cen), kar znaša 1,6 %.

Na tej osnovi bi morala analiza razlikovati med konkurenco iz Norveške, držav Srednje in Vzhodne Evrope (SVED) ter državami Daljnega vzhoda.

(b.1) Konkurenca iz Norveške

(56) Podana je bila domneva, da uvoz iz Norveške predstavlja največjo trenutno grožnjo industriji registratorjev ES, ker je uvoz iz te države že precejšen in še narašča.

Ker glede nepoštene trgovinske prakse ni bila predložena nobena pritožba ali utemeljen dokaz, se zdi smiselno šteti, da ima industrija registratorjev ES stroške franko tovarna, ki so identični ali podobni tistim, ki jih imajo njihovi konkurenti na Norveškem. Komisija meni, da bi povišanje stroškov, ki bi doletelo proizvajalce registratorjev ES, tem še vedno omogočalo, da so konkurenčni, ker bi bili v tem primeru prevozni stroški njihovih norveških konkurentov za prodajo v ES najmanj trikrat višji (5 %) kot to predvidljivo povišanje stroškov (1,6 %).

(b.2) Konkurenca iz SVED

(57) Domnevno je SVED v konkurenčnem položaju, ko lahko izgradi industrijo registratorjev, ki bo sposobna konkurirati na trgu ES.

V tej zvezi je treba opozoriti, da je do sedaj velikost industrije registratorjev v teh državah ostala majhna in da statistika uvoza pisarniških izdelkov kaže nizek uvoz. Kljub temu pa ni mogoče zanikati niti rasti te industrije niti njene primerjalne prednosti glede stroškov dela. Zmanjšanje proizvodnih stroškov, ki se lahko doseže v teh državah v primerjavi s Skupnostjo, prevlada nad potrebnimi stroški prevoza na trg Skupnosti.

Vendar je treba upoštevati, da bi ustvarjanje izvozno usmerjene industrije registratorjev v sosednih državah izhajalo iz preselitve proizvodnih postopkov iz ES. Čeprav je prišlo do sklicevanja na poslovne načrte za selitev proizvodnje v te države, pa so bili elementi, ki jih je prejela Komisija, sestavljeni samo iz primerjave tekočih stroškov dela in prevoznih stroškov. Na tej osnovi bi te primerjave celo pred uvedbo vseh protidampinških ukrepov za RM govorile v prid takojšni preselitvi industrije registratorjev. To kaže, da pri odločitvi vodstva o preselitvi proizvodnje družba pretehta tudi druge pomembne dejavnike. S tem v zvezi je treba upoštevati strošek preselitve proizvodnih zmogljivosti in predvsem vso negotovost, povezano s hitro rastočimi državami.

Velja, da pri takih odločitvah o preselitvi proizvodnje v SVED možni vpliv povišanja cen na RM zaradi svojega omejenega obsega v povprečju 1,6 % lahko igra samo manjšo vlogo, če sploh. Tako niso bili prejeti nobeni prepričljivi dokazi, ki bi kazali, da bi uvedba dajatve na RM vodila do preselitve industrije registratorjev v SVED in do pomembnega izbruha uvoza s poreklom iz teh držav.

(b.3) Konkurenca iz Daljnega vzhoda

(58) Eden od izvoznikov je preložil podatke, v skladu s katerimi bi končne registratorje iz Daljnega vzhoda lahko uvozili pod njihovimi proizvodnimi stroški v Skupnosti.

Po statističnih podatkih Statističnega urada Evropskih skupnosti je uvoz plastičnih pisarniških izdelkov s poreklom iz teh držav relativno nizek in stabilen. V skladu s tem skoraj vsi proizvajalci registratorjev v Skupnosti, tako majhne družbe kot tudi pomembnejše družbe, minimizirajo konkurenčni vpliv tega uvoza.

Zato velja, da ni verjetno, da bi prej opisani konkurenčni položaj med proizvajalci registratorjev iz Daljnega vzhoda in ES spremenila uvedba ukrepov pri uvozu RM v Skupnost.

(c) Sklepna ugotovitev o konkurenci iz tretjih držav

(59) Kot sklepno ugotovitev ni bilo mogoče potrditi, da bi bila uvedba protidampinških ukrepov na RM takšna, da bi občutno vplivala na konkurenčni položaj proizvajalcev registratorjev ES nasproti proizvajalcem registratorjev, ki se nahajajo izven Skupnosti. Ta sklepna ugotovitev velja tako za registratorje, izdelane po naročilu, kot standardno izdelane registratorje.

C. Vpliv na industrijo Skupnosti

(60) V zvezi s posledicami, ki bi jih za industrijo Skupnosti imela odsotnost protidampinških ukrepov, je bilo na začasni stopnji ugotovljeno (uvodna izjava 76 Uredbe o začasnih dajatvah), da bi to vodilo do nadaljnjega poslabšanja finančnega položaja industrije Skupnosti. Ponavljajoče se izgube od leta 1992 naprej bi se nadaljevale kljub že izvedenemu obsežnemu prestrukturiranju.

Treba je dodati, da bi hudo krizni položaj neto lastniškega kapitala in višina kratkoročnega dolga postala nevzdržna. Iz trgovskega vidika bi vsakršno zmanjšanje palete izdelkov, ki jih nudi industrija Skupnosti, kot odgovor na znižane cene ne bila nobena rešitev. Če bi namreč proizvajalci Skupnosti to naredili, bi izgubili eno od svojih konkurenčnih prednosti in zaradi razpršene potrošniške industrije ne bi mogli doseči velikega obsega proizvodnje in prodaje, ki je potreben v tej vrsti industrije. Z industrijskega vidika so bile investicije v avtomatizacijo tako pomembne kot uspešne in so imele za posledico visoko konkurenčno industrijo na svetovni ravni. Z doseženo ravnijo avtomatizacije in integracije, pri čemer je določena oprema kot so naprave za obdelavo kovin, enkratna v vsaki družbi, ne bi bilo izvedljivo opustiti določenih proizvodnih linij, ne da bi poslabšali položaj preostalega.

Zaradi tega in kot posledica nelojalne konkurence zaradi dampinškega uvoza, proizvodnja v Skupnosti v kratkem ne bi več imela izgledov za preživetje in bi se popolnoma ustavila.

D. Sklepna ugotovitev

(61) Glede na to zgoraj navedeno, se potrdijo sklepne ugotovitve, ki jih je oblikovala Komisija v Uredbi o začasnih dajatvah v zvezi z interesom Skupnosti. Po preučitvi številnih različnih vidikov in različnih prisotnih interesov se niso pokazali nobeni nujni razlogi, ki bi vodili do sklepne ugotovitve, da sprejetje dokončnih ukrepov ne bi bilo v interesu Skupnosti, v skladu s členom 21 osnovne protidampinške Uredbe.

IX. PROTIDAMPINŠKI UKREPI

A. Splošno

(62) Treba je opozoriti, da so podrobni izračuni, ki so se uporabljali pri ugotavljanju ravni odpravljanja škode na začasni ravni, temeljili na ravni cen po kategoriji modelov z istimi posebnimi značilnostmi (na podlagi tehtanega povprečnega proizvodnega stroška vključno z dobičkom) najbolje prodajanih modelov industrije Skupnosti (po obsegu 60 %). To se je potem primerjalo s ceno pri nadaljnji prodaji uvoženih izdelkov ali, kjer je to primerno, z uvozno ceno cif, prilagojeno dobavni ravni potrošnika, za vsako odgovarjajočo kategorijo. Da bi zagotovili pošteno primerjavo, so se primerjale samo kategorije z istimi osnovnimi značilnostmi in se je štelo, da bi morala dajatev za enakovredne kategorije zajemati razliko med izračunano neškodljivo ravnijo cen in dejanskimi prodajnimi cenami uvoza v Skupnost. Tako ugotovljeno povišanje cene po kategoriji se je nato izrazilo kot procent cene franko meja Skupnosti uvoženega blaga za vsako kategorijo. Potem je bila z izračunom tehtanega povprečja ravni odpravljanja škode po kategoriji ugotovljena enotna raven odpravljanja škode za vsako državo, ki je bila predmet postopka.

(63) V zvezi s tem je eden od uvoznikov trdil, da Komisija s tem, ko je za primerjavo med stopnjo dampinga in ravnijo odpravljanja škode uporabila pristop, ki temelji na povprečju, ni preučila različnih položajev, ki prevladujejo v različnih tržnih segmentih. Zahteval je od Komisije, da za vsak segment trga (npr. dvo-rinčne mehanizme) primerja ugotovljeno raven odpravljanja škode s stopnjo dampinga, in zadrži samo nižjo stopnjo na segment pri izračunu končnega povprečja enotne dajatve za vse segmente.

V tej zvezi je treba opozoriti, da je metoda izračuna, uporabljena v tem primeru, usklajena z zahtevami člena 9(4) osnovne protidampinške uredbe in s prejšnjo prakso glede izračuna dajatve, ki je nižja od stopnje dampinga v primerih, kjer je taka dajatev primerna za odstranitev škode, povzročene industriji Skupnosti. Ta pristop je upravičen z dejstvom, da sedanja protidampinška preiskava zajema prodajo enega podobnega izdelka, znotraj katerega si med seboj konkurirajo različne kategorije in modeli.

(64) Pod temi pogoji se potrdi metodologija ravni odpravljanja škode kot je navedeno v uvodnih izjavah (82) do (84) Uredbe o začasnih dajatvah.

B. Raven in oblika dajatev

(65) Na podlagi zgornjih sklepnih ugotovitev o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Skupnosti je bila opravljena preiskava o tem, kakšno obliko in raven bi morali imeti protidampinški ukrepi, da bi odstranili učinke izkrivljanja trgovine škodljivega dampinga in ponovno vzpostavili poštene konkurenčne pogoje na trgu RM Skupnosti.

(66) Ker je bila raven cen, na kateri bi bili škodljivi učinki uvoza odstranjeni, nižja od stopnje dampinga obeh zadevnih držav izvoznic, se je raven odpravljanja škode uporabila, da bi se določila raven ukrepov.

(67) Ugotovljeno je bilo, da zagotavljanje individualne obravnave WWS vpliva na začasne ugotovitve. Zgoraj opisana metodologija se je uporabila za izračun posamezne ravni odpravljanja škode te družbe, za katero je bila določena raven odpravljanja škode 32,5 %.

(68) Znižana raven odpravljanja škode za WWS je imela za posledico zvišanje s 35,4 % na 39,4 % ravni odpravljanja škode za vse druge izvoznike iz Ljudske republike Kitajske.

(69) Na tej podlagi se uvedene dokončne protidampinške dajatve v obliki dajatev ad valorem kot sledi:

Stopnja dajatve

— | Malezija: | 10,5 % |

— | Ljudska republika Kitajska: | |

| — | WWS: | 32,5 % |

| — | Preostala dajatev za vsa druge družbe: | 39,4 %. |

C. Oblika dajatve za mehanizme s 17 in 23 rinkami

(70) Trdilo se je bilo, da je uvedba dajatve ad valorem za 17 in 23 rinčne mehanizme po isti stopnji kot tista, ki se uporablja za druge mehanizme, neprimerna glede na razliko v ceni med tema dvema kategorijama.

V tem smislu je treba opozoriti, da je uvozna cena v zvezi z mehanizmi s 17 ali 23 rinkami občutno višja kot povprečna uvozna cena za vse mehanizme. V teh okoliščinah se glede na izključni značaj nekaterih uporab teh mehanizmov in lahkote, s katero se ti izdelki lahko identificirajo, šteje, da je treba na splošno pri izračunavanju ravni odpravljanja škode ustrezno upoštevati posebno visoko ceno mehanizmov s 17 in 23 rinkami in intenzivnost konkurence med določenimi segmenti trga z zagotovitvijo, da nanjo ne vplivajo nesorazmerna cenovna neskladja. To se lahko doseže z zagotovitvijo, da se 17- in 23- rinčni mehanizmi uvažajo nad določeno ravnijo cen, ki je kot za druge RM primerna za odpravo škode, ki jo povzroča dampinški uvoz. V teh okoliščinah se je štela za primerno uvedba ukrepov v obliki, ki se razlikuje od dajatve ad valorem. Na podlagi cenovnih primerjav, ki so bile opravljene (glej uvodno izjavo 62), se šteje, da so z zagotovitvijo povišanja uvozne cene cif za mehanizme s 17- ali 23-rinkami na najmanj 325 ECU na 1000 kosov, zgoraj navedene zahteve izpolnjene.

X. ZAVEZA

(71) V skladu s členom 8(2) osnovne protidampinške Uredbe je bil skrajni rok za pripombe po dokončnem razkritju veljaven tudi za morebitne ponudbe zavez. Kitajski izvoznik, ki mu je bila odobrena individualna obravnava, je kmalu po tem skrajnem roku poslal pismo, v katerem je navedel svojo pripravljenost ponuditi zavezo.

V tej zvezi se šteje, da bi bilo zaradi velikega števila vrst RM, ki jih izvaža zadevna družba, v tem primeru skoraj nemogoče uvesti in nadzorovati zavezo. Na koncu od izvoznika ni bila prejeta nobena uradna ponudba za zavezo.

XI. POBIRANJE ZAČASNIH DAJATEV

(72) Glede na velikost stopenj dampinga, ugotovljeno za izvozne proizvajalce in države in glede na resnost škode, povzročene industriji Skupnosti, se šteje za potrebno, da je treba zneske, zavarovane z začasnimi protidampinškimi dajatvami za posle, ki vključuje zadevni izdelek, dokončno pobrati na ravni dokončnih dajatev.

(73) Glede WWS je treba pobiranje začasnih protidampinških dajatev omejiti na stopnjo dokončno uvedene dajatve, t.j. 32,5 %.

(74) Kjer se lahko carinskim organom zadovoljivo prikaže, da so bile podane garancije v zvezi s 17- ali 23-rinčnimi mehanizmi, je treba pobiranje zavarovanih zneskov omejiti na dokončno uvedeno dajatev za te vrste RM, če je ta nižja od zavarovanih zneskov –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Uvedejo se dokončne protidampinške dajatve pri uvozu nekaterih rinčnih mehanizmov za registratorje, ki se uvrščajo v oznako KN ex83051000 s poreklom iz Malezije in Ljudske republike Kitajske.

Za namene te uredbi so rinčni mehanizmi sestavljeni iz dveh pravokotnih jeklenih plošč ali žic, ki imajo pritrjene vsaj štiri polovične rinke iz jeklene žice, in ki jih drži skupaj jeklen pokrov. Odprejo se jih lahko tako, da se razpre poloviče rinke ali z majhnim jeklenim sprožilnim mehanizmom, ki je pritrjen na rinčni mehanizem.

2. Stopnja dajatve, ki se uporablja na neto ceno franko meja Skupnosti pred dajatvijo, je naslednja:

(a) za mehanizme s 17 in 23 rinkami (oznaka Taric: 83051000*20) s poreklom iz Ljudske republike Kitajske in Malezije, je znesek dajatve enak razliki med minimalno uvozno ceno 325 ECU za 1000 kosov in ceno franko meja Skupnosti, neocarinjeno;

(b) za mehanizme razen tistih s 17 ali 23 rinkami (koda Taric: 83051000*10)

| Stopnja dajatve | Dodatna oznaka TARIC |

Malezija | 10,5 % | — |

Ljudska republika Kitajska: | | |

— WWS: | 32,5 % | 8934 |

— vse druge družbe | 39,4 % | 8900 |

3. Razen če ni drugače določeno, se uporabljajo veljavne določbe glede carinskih dajatev.

Člen 2

1. Zneski, zavarovani z začasno protidampinško dajatvijo na podlagi Uredbe (ES) št. 1465/96, se dokončno poberejo kot sledi:

(a) za zavarovane zneske, za katere se lahko carinskim organom zadovoljivo dokaže, da se nanašajo na uvožene mehanizme s 17 ali 23 rinkami, je pobrani znesek enak zavarovanemu znesku, vendar je omejen na znesek, izračunan v skladu z določbami člena 1(2)(a), če je nižji od zavarovanega. Če se ne more ugotoviti, da se zavarovani zneski nanašajo na mehanizme s 17- ali 23- rinkami, se uporablja pododstavek (b) spodaj;

(b) za zavarovane zneske, ki se nanašajo na druge mehanizme in ne tiste s 17- ali 23-rinkami, se opravi pobiranje na dokončno uvedeni stopnji dajatve, če je ta nižja ali enaka zavarovani. V drugem primeru se pobiranje omeji na zavarovani znesek.

2. Zneski, zavarovani nad dokončno stopnjo protidampinške dajatve, se sprostijo.

Člen 3

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. januarja 1997

Za Svet

Predsednik

H. Van Mierlo

[1] UL L 56, 6.3.1996, str. 1.

[2] UL L 187, 26.7.1996, str. 47.

--------------------------------------------------