Uredba Komisije (ES) št. 240/96

z dne 31. januarja 1996

o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o prenosu tehnologije

(Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta št. 19/65/EGS z dne 2. marca 1965 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj 1, spremenjene z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske, in zlasti člena 1 Uredbe,

ob objavi osnutka te uredbe 2,

po posvetu s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uredba št. 19/65/EGS pooblašča Komisijo, da z uredbo določi uporabo člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov in usklajenih ravnanj, ki spadajo na področje uporabe člena 85(1), ki vključuje omejitve, naložene v zvezi s pridobitvijo ali uporabo pravic industrijske lastnine - zlasti patentov, uporabnih modelov, oblik ali blagovnih znamk - ali pravic, izhajajočih iz pogodb o odstopu ali pravici do uporabe proizvodne metode ali znanja glede uporabe ali izvajanja industrijskih procesov.

(2) Komisija je to pooblastilo uporabila pri sprejetju Uredbe (EGS) št. 2349/84 z dne 23. julija 1984 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o licenci patenta 3, spremenjene z Uredbo (ES) št. 2131/95 4, in Uredbe (EGS) št. 556/89 z dne 30. novembra 1988 o uporabi člena 85(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov o licenci tehničnega znanja in izkušenj 5, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske.

(3) Ti dve skupinski izjemi bi morali biti združeni v eni uredbi, ki bi veljala za sporazume o prenosu tehnologije, medtem ko bi morala biti pravila, ki urejajo sporazume o licenci patenta in sporazume o licenci tehničnega znanja in izkušenj, čim bolj usklajena in poenostavljena, s čimer bi spodbudili razširjanje tehničnega znanja v Skupnosti in pospešili proizvodnjo tehnološko razvitejših izdelkov. V takšnih okoliščinah bi bilo treba razveljaviti Uredbo (EGS) št. 556/89.

(4) Ta uredba bi se morala uporabljati za licence lastnih patentov držav članic, patentov Skupnosti 6 in evropskih patentov 7 ("čisti" sporazumi o licenci patentov). Uporabljati bi se morala tudi za sporazume o licenci nepatentiranih tehničnih informacij, kakor so opisi proizvodnih procesov, recepti, formule, vzorci ali risbe, za katere velja izraz "tehnično znanje in izkušnje" ("čisti" sporazumi o licenci tehničnega znanja in izkušenj), in za mešane sporazume o licenci patenta ter tehničnega znanja in izkušenj ("mešani" sporazumi), ki imajo vse pomembnejšo vlogo v prenosu tehnologije. Za namen te uredbe so številni pojmi opredeljeni v členu 10.

(5) Sporazumi o licenci patentov ali tehničnega znanja in izkušenj so sporazumi, s katerimi podjetje, ki je imetnik patenta ali tehničnega znanja in izkušenj ("dajalec licence") dovoli drugemu podjetju ("pridobitelju licence") izkoriščati licenčni patent ali mu da na voljo ustrezno tehnično znanje in izkušnje, zlasti za namen proizvodnje, uporabe ali trženja. Glede na dosedanje izkušnje lahko opredelimo skupino licenčnih sporazumov, ki pokrivajo celoten skupni trg ali le njegov del in spadajo na področje uporabe člena 85(1), vendar pa običajno izpolnjujejo pogoje iz člena 85(3), če so patenti potrebni za doseganje ciljev licenčne tehnologije na podlagi mešanega sporazuma ali kadar so tehnično znanje in izkušnje - ne glede na to, ali so pomožne narave v razmerju do patenta ali od njega neodvisni - zaupne, bistvene in določene v ustrezni obliki. Namen teh meril je zagotoviti, da licenca tehničnega znanja in izkušenj ali podelitev licence patenta upravičuje skupinsko izjemo pri obveznostih, ki omejujejo konkurenco. To pa ne posega v pravico strank sporazuma, da v sporazum vključijo določbe o drugih obveznostih, kakor na primer obveznost plačila licenčnine, tudi kadar skupinska izjema ne velja več.

(6) Primerno je, da se razširi področje uporabe te uredbe na čiste ali mešane sporazume, ki vsebujejo licence drugih pravic intelektualne lastnine, razen patentov (posebno blagovnih znamk, modelov in avtorskih pravic, še zlasti pa zaščite programske opreme), če takšne dodatne licence pripomorejo k doseganju ciljev licenčne tehnologije in vsebujejo le pomožne določbe.

(7) Če takšni čisti ali mešani licenčni sporazumi določajo poleg obveznosti, povezanih z območji na skupnem trgu, tudi obveznosti, povezane z državami nečlanicami, prisotnost slednjih ne preprečuje uporabe te uredbe za obveznosti, povezane z območji na skupnem trgu. Če imajo licenčni sporazumi za države nečlanice ali za območja, ki segajo čez meje Skupnosti, takšne učinke na skupnem trgu, za katere velja člen 85(1), je treba take sporazume vključiti v to uredbo v enakem obsegu kakor sporazume za območja na skupnem trgu.

(8) Ker je cilj te uredbe omogočiti razširjanje tehnologije in izboljšanje proizvodnih procesov, naj se uredba uporablja le, če pridobitelj licence sam proizvaja licenčne izdelke ali jih drugi proizvajajo na njegov račun ali je licenčni izdelek storitev, če je pridobitelj licence ponudnik storitve ali drugi zagotavljajo storitev na njegov račun, ne glede na to, ali je pridobitelj licence upravičen do uporabe zaupnih informacij, ki jih zagotovi dajalec licence za promocijo in prodajo licenčnega izdelka. S področja uporabe te uredbe morajo biti torej izključeni sporazumi, ki urejajo samo prodajo. Iz te uredbe morajo biti prav tako izključeni sporazumi o tehničnem znanju in izkušnjah s področja trženja, ki se prenašajo pri franšiznih sporazumih, in nekateri licenčni sporazumi, sklenjeni v zvezi s sporazumi o skupnih podjetjih ali patentnih skupnostih, ter drugi sporazumi, pri katerih se podeli licenca v zameno za druge licence, ki niso povezane z izboljšavami ali novimi načini uporabe licenčne tehnologije. Takšni sporazumi prinašajo razne težave, katerih zdaj ni mogoče reševati z eno samo uredbo (člen 5).

(9) Glede na podobnost med prodajo in izključno licenco ter nevarnost, da utegne priti do izogibanja zahtevam iz te uredbe, tako da bo videti kakor odstop, kar so v bistvu izključne licence, ki omejujejo konkurenco, je treba to uredbo uporabljati za sporazume o odstopu in pridobitvi patentov ali tehničnega znanja in izkušenj, če tveganje, povezano z izkoriščanjem, ostane odstopniku pravic. Uredba naj velja tudi za licenčne sporazume, v katerih dajalec licence ni imetnik patenta ali tehničnega znanja in izkušenj, ampak ga je imetnik pooblastil za podelitev licence (kakor pri podlicencah), in za licenčne sporazume, v katerih pravice ali obveznosti strank sporazuma prevzamejo z njimi povezana podjetja (člen 6).

(10) Sporazumi o izključni licenci, tj. sporazumi, v katerih se dajalec licence zaveže, da sam ne bo izkoriščal licenčne tehnologije na licenčnem območju ali podeljeval nadaljnjih licenc na tem območju, lahko sami po sebi niso nezdružljivi s členom 85(1), kadar se nanašajo na uvedbo in zaščito nove tehnologije na licenčnem območju zaradi obsega opravljene raziskave, povečanja stopnje konkurence, zlasti med blagovnimi znamkami, in konkurenčnosti zadevnih podjetij, kar izhaja iz razširjanja inovacij znotraj Skupnosti. Če za takšne sporazume v drugačnih okoliščinah lahko velja člen 85(1), je primerno, da se vključijo v člen 1, da bi tudi ti lahko uživali ugodnost izjeme.

(11) Izjema za izvozne prepovedi za dajalca licence in pridobitelje licence ne posega v razvoj sodne prakse Sodišča Evropske skupnosti glede takšnih sporazumov, posebno v zvezi s členi 30 do 36 in členom 85(1). To še zlasti velja za prepoved, da pridobitelj licence prodaja licenčni izdelek na območjih, ki so dodeljena drugim pridobiteljem licence (pasivna konkurenca).

(12) Obveznosti iz člena 1 v splošnem prispevajo k izboljšanju proizvodnje blaga in pospeševanju tehničnega napredka. Imetnike patentov ali tehničnega znanja in izkušenj spodbujajo k podeljevanju licenc, pridobitelje licenc pa k vlaganju v proizvodnjo, uporabo in trženje novega izdelka na trgu ali uporabo novega postopka. Takšne obveznosti so lahko dovoljene v skladu s to uredbo na območjih, na katerih je licenčni izdelek zaščiten s patenti, dokler so ti veljavni.

(13) Glede na to, da je težko določiti, kdaj tehnično znanje in izkušnje niso več zaupne, je primerno, da se za območja, na katerih licenčno tehnologijo predstavljajo le tehnično znanje in izkušnje, omejijo takšne obveznosti na določeno število let. Poleg tega je zaradi zagotavljanja zadostnih obdobij zaščite primerno, da se za začetek takih obdobij določi datum, na katerega je pridobitelj licence izdelek dal na trg Skupnosti.

(14) Izjema na podlagi člena 85(3) za daljše obdobje območne zaščite za sporazume o tehničnemu znanju in izkušnjah, zlasti zaradi zaščite dragih in tveganih vlaganj ali kadar stranke sporazuma niso bile konkurenti na dan podelitve licence, se lahko odobri le s posamično odločbo. Po drugi strani pa lahko stranke sporazuma prosto podaljšajo veljavnost sporazuma, če želijo izkoristiti katero koli dodatno izboljšavo in dodati plačilo dodatnih licenčnin. Vendar se v teh primerih dodatna obdobja območne zaščite dovolijo le od datuma licence zaupnih izboljšav v Skupnosti in s posamično odločbo. Kadar raziskave izboljšav pripeljejo do inovacij, ki se razlikujejo od licenčne tehnologije, lahko stranke sklenejo nov sporazum, ki uživa ugodnost izjeme po tej uredbi.

(15) Zagotoviti je treba tudi izjemo za obveznost pridobitelja licence, da ne da na trg izdelka na območjih drugih pridobiteljev licence, pri čemer bi dovoljeno obdobje za takšno obveznost (prepoved aktivne in pasivne konkurence) moralo biti omejeno na nekaj let, od datuma, ko je pridobitelj licence prvič dal licenčni izdelek na trg Skupnosti, ne glede na to, ali licenčna tehnologija na zadevnih območjih vključuje tehnično znanje in izkušnje, patente ali oboje.

(16) Izjema za območno zaščito naj velja ves čas trajanja obdobij, dovoljenih na ta način, in sicer vse dokler so patenti veljavni ali tehnično znanje in izkušnje ostanejo zaupne in bistvene. Pri mešanem sporazumu o licenci patenta ter tehničnega znanja in izkušenj mora biti strankam omogočeno, da na določenem območju izkoristijo tisto obdobje zaščite, veljavno za patent ali tehnično znanje in izkušnje, ki je daljše.

(17) Obveznosti iz člena 1 v splošnem izpolnjujejo tudi druge zahteve za uporabo člena 85(3). Potrošniki bodo praviloma dobili pravičen delež koristi, ki izhaja iz izboljšav pri dobavi blaga na trgu. Vendar je zaradi zaščite tega učinka prav, da se iz uporabe člena 1 izvzamejo primeri, ko stranke sporazuma soglašajo, da ne bodo zadovoljile povpraševanja uporabnikov ali preprodajalcev na zadevnih območjih, ki bi blago nadalje prodali v izvoz, ali da bodo drugače ukrepale, da bi preprečile vzporedni uvoz. Z zgoraj navedenimi obveznostmi se torej samo naložijo nujne omejitve, da se dosežejo njihovi cilji.

(18) Zaželeno je, da se v tej uredbi navedejo določene obveznosti, ki jih običajno vsebujejo licenčni sporazumi, vendar ne omejujejo konkurence, in določi, da zanje, kadar bi zaradi posebnih gospodarskih ali pravnih okoliščin morale spadati v okvir člena 85(1), prav tako velja izjema. Ta seznam iz člena 2 ni izčrpen.

(19) Ta uredba mora prav tako podrobno navesti omejitve ali določbe, ki ne smejo biti vključene v licenčne sporazume, če naj uživajo ugodnost skupinske izjeme. Za omejitve, navedene v členu 3, lahko velja prepoved člena 85(1), vendar se pri njih ne more na splošno domnevati, da bodo, čeprav se nanašajo na prenos tehnologije, imele pozitivne učinke, določene v členu 85(3), kar bi bilo potrebno za podelitev skupinske izjeme. Take omejitve se lahko izvzamejo samo s posamično odločbo, upoštevajoč tržni položaj zadevnega podjetja in raven koncentracije na zadevnem trgu.

(20) Obveznosti pridobitelja licence, da preneha uporabljati licenčno tehnologijo po prenehanju sporazuma (člen 2(1)(3)) in dajalcu licence da na razpolago izboljšave (člen 2(1)(4)), običajno ne omejujejo konkurence. Prepoved uporabe po prenehanju sporazuma lahko velja za običajno sestavino licence, saj bi bil sicer dajalec licence za vedno prisiljen prenesti svoje tehnično znanje in izkušnje ali patente. Obveznosti pridobitelja licence, da dajalcu licence podeli licenco za izboljšave licenčnega tehničnega znanja in izkušenj in/ali patentov, navadno ne omejujejo konkurence, če je pridobitelj licence na podlagi pogodbe upravičen do udeležbe pri prihodnjih izkušnjah in izumih dajalca licence. Po drugi strani pa omejevalni učinek na konkurenco nastopi takrat, ko sporazum pridobitelja licence zavezuje, da dajalcu licence odstopi pravice do izboljšav prvotne licenčne tehnologije, ki jih je sam razvil (člen 3(6)).

(21) Na seznamu določil sporazuma, ki ne preprečujejo izjeme, je tudi obveznost pridobitelja licence, da plačuje licenčnino do izteka sporazuma, neodvisno od tega, ali so licenčno tehnično znanje in izkušnje postale splošno znane z dejanji tretjih oseb ali samega pridobitelja licence (člen 2(1)(7)). Poleg tega pa morajo stranke zaradi lažjega plačevanja imeti proste roke pri razporejanju plačil licenčnine za uporabo licenčne tehnologije v obdobju, ki presega trajanje licence patentov, zlasti z določitvijo nižjih tarif licenčnine. Strankam se praviloma ni treba zaščititi pred predvidljivimi finančnimi posledicami prostovoljno sklenjenega sporazuma, in naj zato prosto izbirajo ustrezno financiranje prenosa tehnologije in medsebojne delitve tveganja takšne uporabe. Vendar če se z določitvijo tarife licenčnine doseže ena od omejitev iz člena 3, sporazum ne izpolnjuje pogojev za skupinsko izjemo.

(22) Obveznost pridobitelja licence omejiti izkoriščanje licenčne tehnologije na enega ali več tehničnih področij uporabe ("področij uporabe") ali na enega ali več proizvodnih trgov ni zajeta v členu 85(1), saj ima dajalec licence pravico prenesti tehnologijo samo za omejene namene (člen 2(1)(8)).

(23) Klavzule, s katerimi si stranke razdelijo na istem tehnološkem področju uporabe ali istem proizvodnem trgu, bodisi z dejansko prepovedjo dobave nekaterim skupinam kupcev bodisi z obveznostmi z enakim učinkom, sporazum prav tako ne izpolnjuje pogojev za skupinsko izjemo, če so stranke konkurenti pri pogodbenih izdelkih (člen 3(4)). Takšne omejitve med podjetji, ki niso konkurenti, ostanejo predmet ugovornega postopka. Člen 3 se ne uporablja, kadar je licenca patenta ali tehničnega znanja in izkušenj podeljena z namenom zagotoviti posameznemu odjemalcu drugi vir dobave. V takem primeru je za drugega pridobitelja licence prepoved dobave drugim osebam, razen kupcu, nujen pogoj za podelitev druge licence, kajti namen transakcije ni ustvariti neodvisnega dobavitelja na trgu. Enako velja za omejitve količin, ki jih pridobitelj licence lahko dobavi kupcu (člen 2(1)(13)).

(24) Poleg že navedenih klavzul seznam omejitev, zaradi katerih ne velja skupinska izjema, vključuje tudi omejitve glede prodajnih cen licenčnega izdelka ali količin izdelkov, ki se proizvedejo ali prodajo zato, ker močno omejujejo področje uporabe licenčne tehnologije pridobitelja licence, in zato, ker lahko zlasti količinske omejitve učinkujejo enako kakor prepoved izvoza (člen 3(1) in (5)). To ne velja, kadar se podeli licenca za uporabo tehnologije v posebnih proizvodnih objektih in se prenese posebna tehnologija za postavitev, obratovanje in vzdrževanje teh objektov, pridobitelj licence pa lahko poveča zmogljivost objektov ali postavi nove za lastno uporabo pod običajnimi pogoji poslovanja. Po drugi strani pa se lahko pridobitelju licence zakonito prepreči uporaba prenesene tehnologije za postavitev objektov za tretje osebe, saj namen sporazuma ni dovoliti pridobitelju licence, da drugim proizvajalcem omogoči dostop do tehnologije dajalca licence, dokler je ta zaupna ali zaščitena s patentom (člen 2(1)(12)).

(25) Sporazumi, ki niso avtomatično zajeti z izjemo, ker vsebujejo določbe, ki niso izrecno izvzete s to uredbo, niso pa tudi izključene iz izjeme, vključno s tistimi, ki jih navaja člen 4(2), lahko v nekaterih okoliščinah kljub temu izpolnjujejo pogoje za skupinsko izjemo. Komisija bo lahko na podlagi informacij, ki jih morajo podjetja posredovati v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 3385/94 8, hitro ugotovila, ali gre za takšen primer. Komisija lahko oprosti podjetja od zahteve po predložitvi določenih informacij z obrazca A/B, za katere meni, da niso potrebne. Komisija se bo večinoma zadovoljila že s tem, da se ji predloži besedilo sporazuma, in z oceno tržne strukture in tržnega deleža pridobitelja licence, ki temelji na neposredno razpoložljivih podatkih. Šteje se torej, da za takšne sporazume velja izjema, predvidena s to uredbo, če se priglasijo Komisiji, ta pa ne ugovarja veljavnosti izjeme v določenem obdobju.

(26) Če imajo sporazumi, izvzeti v skladu s to uredbo, kljub temu učinke, nezdružljive s členom 85(3), lahko Komisija odpravi skupinsko izjemo, zlasti kadar licenčni izdelki niso izpostavljeni pravi konkurenci na licenčnem območju (člen 7). To lahko prav tako velja, če ima pridobitelj licence močan položaj na trgu. Pri ocenjevanju konkurence bo Komisija posebno pozornost posvetila primerom, ko ima pridobitelj licence več kakor 40 % delež na celotnem trgu licenčnih izdelkov in vseh izdelkov in storitev, ki so po mnenju kupcev zaradi svojih značilnosti, cene ali namena uporabe medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi.

(27) Sporazumov, za katere veljata člena 1 in 2 in katerih cilj ali učinek ni omejevanje konkurence, ni treba več priglasiti. Ne glede na to bodo podjetja še vedno imela pravico zaprositi v posameznih primerih za negativni izvid ali izjemo, določeno v členu 85(3), v skladu z Uredbo Sveta št. 17 9, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu Avstrije, Finske in Švedske. Priglasijo lahko zlasti sporazume, s katerimi se dajalec licence zavezuje, da ne bo podeljeval drugih licenc na območju, na katerem tržni delež pridobitelja licence presega ali je verjetno, da bo presegel 40 %,

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. V skladu s členom 85(3) Pogodbe in spodaj navedenimi pogoji se razglasi, da se člen 85(1) Pogodbe ne uporablja za čiste sporazume o licenci patenta ali čiste sporazume o licenci tehničnega znanja in izkušenj ter za mešane sporazume o licenci patenta ter tehničnega znanja in izkušenj, vključno s sporazumi s pomožnimi določbami o drugih pravicah intelektualne lastnine, razen patentov, ki jih skleneta le dve podjetji in ki vključujejo vsaj eno od naslednjih obveznosti:

(1) obveznost dajalca licence, da drugim podjetjem ne podeljuje licenc za izkoriščanje licenčne tehnologije na licenčnem območju;

(2) obveznost dajalca licence, da sam ne izkorišča licenčne tehnologije na licenčnem območju;

(3) obveznost pridobitelja licence, da ne izkorišča licenčne tehnologije na območju dajalca licence na skupnem trgu;

(4) obveznost pridobitelja licence, da ne proizvaja ali uporablja licenčnega izdelka ali izvaja licenčnega postopka na tistih območjih skupnega trga, za katera imajo licenco drugi;

(5) obveznost pridobitelja licence, da ne izvaja aktivne politike trženja licenčnega izdelka na tistih območjih skupnega trga, za katera imajo licenco drugi pridobitelji licence, zlasti pa, da ne sodeluje v oglaševalskih akcijah, posebej namenjenih tem območjem, ne ustanavlja podružnic ali postavlja distribucijskih centrov na teh območjih;

(6) obveznost pridobitelja licence, da glede nezahtevanih naročil ne trži licenčnega izdelka na tistih območjih skupnega trga, za katera imajo licenco drugi pridobitelji licence;

(7) obveznost pridobitelja licence, da uporablja le blagovno znamko dajalca licence ali poskrbi za prepoznavnost licenčnega izdelka med veljavnostjo sporazuma, če pridobitelju licence ni preprečeno predstavljati se kot proizvajalec licenčnih izdelkov;

(8) obveznost pridobitelja licence omejiti svojo proizvodnjo licenčnih izdelkov na količino, potrebno za proizvodnjo lastnih izdelkov, in prodajo licenčnega izdelka le kot sestavnega ali nadomestnega dela svojih lastnih izdelkov ali kako drugače v povezavi s prodajo lastnih izdelkov, pod pogojem, da količino prosto določi pridobitelj licence.

2. Kadar gre za čisti sporazum o licenci patenta, izjema za obveznosti iz odstavka 1 velja le, če je licenčni izdelek zaščiten z vzporednimi patenti in dokler traja ta zaščita na območjih pridobitelja licence (točke (1), (2), (7) in (8)), dajalca licence (točka (3)) in drugih pridobiteljev licence (točki (4) in (5)). Izjema za obveznost, navedeno v točki (6) odstavka 1, se podeli najdlje za pet let od datuma, ko eden od pridobiteljev licence prvič da licenčni izdelek na trg znotraj skupnega trga, vendar le, če je licenčni izdelek na teh območjih zaščiten z vzporednimi patenti in dokler traja ta zaščita.

3. Kadar gre za čisti sporazum o licenci tehničnega znanja in izkušenj, obdobje, za katerega se podeli izjema za obveznosti, določene v točkah (1) do (5) odstavka 1, ne sme preseči deset let od datuma, ko eden od pridobiteljev licence prvič da licenčni izdelek na trg znotraj skupnega trga.

Izjema za obveznost, določeno v točki (6) odstavka 1, se podeli najdlje za pet let od datuma, ko eden od pridobiteljev licence prvič da licenčni izdelek na trg znotraj skupnega trga.

Obveznosti iz točk (7) in (8) odstavka 1 so izvzete za čas veljavnosti sporazuma tako dolgo, dokler so tehnično znanje in izkušnje zaupne in bistvene.

Vendar izjema, opredeljena v odstavku 1, velja le, če so stranke ustrezno opredelile začetno tehnično znanje in izkušnje ter vse njihove poznejše izboljšave, ki so na voljo eni stranki in se posredujejo drugi stranki v skladu s pogoji in namenom sporazuma in le tako dolgo, dokler so tehnično znanje in izkušnje zaupne in bistvene.

4. Pri mešanem sporazumu o licenci patenta ter tehničnega znanja in izkušenj velja izjema za obveznosti, opredeljene v točkah (1) do (5) odstavka 1, v državah članicah, v katerih je licenčna tehnologija zaščitena z ustreznimi patenti, dokler je licenčni izdelek v teh državah zaščiten s takšnimi patenti, če trajanje takšne zaščite presega obdobja, navedena v odstavku 3.

Trajanje izjeme iz točke (6) odstavka 1 ne sme presegati petih let, predvidenih v odstavkih 2 in 3.

Vendar velja za takšne sporazume izjema, opredeljena v odstavku 1, le v obdobju veljave patentov, ali če so tehnično znanje in izkušnje določene, ter tako dolgo, dokler so tehnično znanje in izkušnje še vedno zaupne in bistvene, pri čemer velja daljše obdobje.

5. Izjema, določena v odstavku 1, velja tudi, kadar stranke s sklenitvijo sporazuma prevzamejo obveznosti po navedenem odstavku, vendar v bolj omejenem obsegu, kakor to določa navedeni odstavek.

Člen 2

1. Člen 1 se uporablja kljub prisotnosti katere koli klavzule sporazuma, ki v splošnem ne omejuje konkurence, zlasti naslednjih:

(1) obveznost pridobitelja licence, da ne razkrije tehničnega znanja in izkušenj, pridobljenih od dajalca licence; pridobitelj licence se lahko zaveže spoštovati to obveznost še po izteku sporazuma;

(2) obveznost pridobitelja licence, da ne podeljuje podlicenc ali odstopa licenc;

(3) obveznost pridobitelja licence, da ne izkorišča licenčnega tehničnega znanja in izkušenj ali patentov po prenehanju sporazuma, če in tako dolgo, dokler so tehnično znanje in izkušnje še vedno zaupne ali patenti še veljavni;

(4) obveznost pridobitelja licence, da dajalcu licence podeli licenco za svoje lastne izboljšave licenčne tehnologije ali nove načine njene uporabe, pod pogojem:

- da pri ločljivosti izboljšav taka licenca ni izključna in lahko pridobitelj licence prosto izkorišča svoje lastne izboljšave ali zanje podeli licenco tretjim osebam, vendar pri tem ne sme razkriti tehničnega znanja in izkušenj, pridobljenih od dajalca licence, ki so še vedno zaupni in

- da se dajalec licence zaveže, da bo pridobitelju licence podelil izključno ali neizključno licenco za svoje lastne izboljšave;

(5) obveznost pridobitelja licence, da pri licenčnem izdelku upošteva minimalne specifikacije za kakovost, vključno s tehničnimi specifikacijami, ali da pri dajalcu licence ali podjetju, ki ga določi dajalec licence, naroči blago ali storitve, če so te specifikacije za kakovost, izdelki ali storitve nujno potrebni za:

(a) tehnično ustrezno izkoriščanje licenčne tehnologije; ali

(b) zagotovitev, da izdelek pridobitelja licence ustreza minimalnim specifikacijam za kakovost, ki veljajo za dajalca licence in druge pridobitelje licence;

in dovoli dajalcu licence, da opravi kontrolo, ki je s tem povezana;

(6) obveznosti:

(a) obvestiti dajalca licence o nezakoniti prisvojitvi tehničnega znanja in izkušenj ali o kršenju licenčnih patentov; ali

(b) tožiti ali pomagati dajalcu licence v tožbi zoper takšno nezakonito prisvojitev ali kršitev

(7) obveznost pridobitelja licence, da redno plačuje licenčnino:

(a) do izteka sporazuma, pri čemer zneske, roke in način prosto določijo stranke, če tehnično znanje in izkušnje postanejo javne in če jih ni razkril dajalec licence, ne glede na obveznost povračila dodatne škode, ki bi nastala zaradi razkritja tehničnega znanja in izkušenj javnosti z dejanjem pridobitelja licence, ki pomeni kršitev sporazuma;

(b) v obdobju, ki presega veljavnost licenčnih patentov, zaradi lažjega plačevanja;

(8) obveznost pridobitelja licence, da omeji izkoriščanje licenčne tehnologije na eno ali več tehničnih področij uporabe, ki jih zajema licenčna tehnologija, ali na enega ali več proizvodnih trgov;

(9) obveznost pridobitelja licence, da plačuje najnižjo licenčnino ali proizvaja najmanjšo količino licenčnega izdelka ali opravlja najmanj operacij z izkoriščanjem licenčne tehnologije;

(10) obveznost dajalca licence, da pridobitelju licence ponudi ugodnejše pogoje, kakor jih lahko ponudi drugemu podjetju po sklenitvi sporazuma;

(11) obveznost pridobitelja licence, da na licenčnem izdelku navede ime dajalca licence ali podatke o licenčnem patentu;

(12) obveznost pridobitelja licence, da ne uporablja tehnologije dajalca licence za postavitev proizvodnih objektov za tretje osebe; to ne posega v pravico pridobitelja licence do povečanja zmogljivosti svojih objektov ali do postavitve dodatnih objektov za lastno uporabo pod običajnimi pogoji poslovanja, vključno s plačilom dodatne licenčnine;

(13) obveznost pridobitelja licence, da določenemu kupcu dobavi le omejeno količino licenčnega izdelka na licenčnem območju, na katerem je bila licenca podeljena tako, da ima lahko kupec še drugi vir nabave na licenčnem območju; ta določba se uporablja tudi, kadar je kupec pridobitelj licence in licenca, s katero se zagotovi drugi vir nabave, določa, da mora kupec sam proizvajati licenčne izdelke ali pa njihovo proizvodnjo prepustiti podizvajalcu;

(14) pridržek pravice dajalca licence do izvrševanja patentnih pravic, s čimer nasprotuje izkoriščanju tehnologije pridobitelja licence zunaj licenčnega območja;

(15) pridržek pravice dajalca licence do odstopa od sporazuma, če pridobitelj licence oporeka zaupnosti ali bistvenosti licenčnega tehničnega znanja in izkušenj ali izpodbija veljavnost licenčnih patentov na skupnem trgu, ki pripadajo dajalcu licence ali z njim povezanim podjetjem;

(16) pridržek pravice dajalca licence do odstopa od sporazuma o licenci patenta, če pridobitelj licence vloži zahtevek, da takšen patent ni potreben;

(17) obveznost pridobitelja licence, da si po svojih najboljših močeh prizadeva proizvajati in tržiti licenčni izdelek;

(18) pridržek pravice dajalca licence do preklica izključnosti pravic, ki so bile podeljene pridobitelju licence, in do prenehanja licenciranja izboljšav pridobitelju licence, kadar ta na skupnem trgu začne konkurirati dajalcu licence, z njim povezanim podjetjem ali drugim podjetjem glede raziskav in razvoja, proizvodnje, uporabe ali distribucije konkurenčnih izdelkov in pravice, da od pridobitelja licence zahteva, naj dokaže, da licenčno tehnično znanje in izkušnje uporablja izključno za proizvodnjo licenčnih izdelkov in zagotavljanje licenčnih storitev.

2. Če zaradi posebnih okoliščin klavzule, navedene v odstavku 1, spadajo v okvir člena 85(1), se te prav tako izvzamejo, čeprav jih ne spremlja nobena od obveznosti, izvzetih v skladu s členom 1.

3. Izjema, določena v odstavku 2, velja tudi, kadar sporazum vsebuje klavzule odstavka 1, vendar v bolj omejenem obsegu, kakor ga dopušča navedeni odstavek.

Člen 3

Člen 1 in člen 2(2) se ne uporabljata, kadar:

(1) je ena stranka omejena pri določanju cen, elementov cen ali popustov za licenčne izdelke;

(2) je ena stranka na skupnem trgu omejena pri konkuriranju z drugo stranko, s podjetji, povezanimi z drugo stranko ali drugimi podjetji, glede raziskav in razvoja, proizvodnje, uporabe ali distribucije konkurenčnih izdelkov, brez poseganja v predpise člena 2(1)(17) in (18);

(3) mora ena stranka ali obe brez kakršnega koli objektivno opravičljivega razloga:

(a) zavrniti izpolnjevanje naročil uporabnikov ali preprodajalcev na njihovih zadevnih območjih, ki želijo tržiti izdelke na drugih območjih skupnega trga;

(b) uporabnikom ali preprodajalcem otežiti nabavo izdelkov pri drugih preprodajalcih na skupnem trgu, zlasti pa izvrševati pravice intelektualne lastnine ali sprejeti ukrepe, s katerimi bi uporabnikom ali preprodajalcem onemogočili, da nabavljajo zunaj licenčnega območja ali da na licenčnem območju dajo na trg izdelke, ki jih je zakonito dal na skupni trg dajalec licence ali pa je to odobril;

ali pa to storijo zaradi medsebojno usklajenega ravnanja;

(4) so bile stranke konkurenčne proizvajalke že pred podelitvijo licence in je ena od njih omejena pri zadovoljevanju potreb kupcev v okviru istega tehničnega področja uporabe ali istega proizvodnega trga, zlasti tako, da ji ni dovoljeno dobavljati nekaterim skupinam uporabnikov, uporabljati nekaterih oblik distribucije ali, zato da bi delila kupce, uporabljati nekaterih vrst embalaže za izdelke, vendar to ne posega v člen 1(1)(7) in člen 2(1)(13);

(5) je količina licenčnih izdelkov, ki jih ena stranka sporazuma lahko proizvede ali proda, ali število operacij, pri katerih se izkorišča licenčna tehnologija, ki jih lahko izvede, omejena, vendar to ne posega v člen (1)(8) in člen 2(1)(13);

(6) je pridobitelj licence zavezan v celoti ali delno odstopiti dajalcu licence pravice do izboljšav ali novih načinov uporabe licenčne tehnologije;

(7) dajalec licence, čeprav v obliki ločenih sporazumov ali avtomatičnega podaljšanja prvotnega trajanja veljavnosti sporazuma z vključitvijo novih izboljšav, v obdobju, ki je daljše od obdobja iz člena 1(2) in (3), ne sme podeliti drugim podjetjem licence za izkoriščanje licenčne tehnologije na licenčnem območju, ali stranka v obdobju, daljšem od obdobja iz člena 1(2) in (3) ali člena 1(4), ne sme izkoriščati licenčne tehnologije na območju druge stranke ali drugih pridobiteljev licence.

Člen 4

1. Izjema, opredeljena v členih 1 in 2, velja tudi za sporazume, vsebujoče obveznosti, ki omejujejo konkurenco in niso vključene v navedene člene ter zanje ne velja člen 3, če se zadevni sporazumi priglasijo Komisiji v skladu z določbami členov 1, 2 in 3 Uredbe (ES) št. 3385/94 in Komisija v roku štirih mesecev ne ugovarja takšni izjemi.

2. Odstavek 1 se uporablja zlasti, kadar:

(a) mora pridobitelj licence ob sklenitvi sporazuma sprejeti specifikacije za kakovost ali dodatne licence ali naročiti blago ali storitve, ki niso nujno potrebne za tehnično zadovoljivo izkoriščanje licenčne tehnologije ali za zagotovitev, da proizvodnja pridobitelja licence ustreza standardom za kakovost, ki jih upoštevajo dajalec licence in drugi pridobitelji licence;

(b) pridobitelju licence ni dovoljeno oporekati zaupnosti ali bistvenosti licenčnega tehničnega znanja in izkušenj ali izpodbijati veljavnosti licenčnih patentov na skupnem trgu, ki so last dajalca licence ali z njim povezanih podjetij.

3. Rok štirih mesecev iz odstavka 1 se začne na dan začetka veljavnosti priglasitve v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 3385/94.

4. Ugodnost iz odstavkov 1 in 2 se lahko uveljavlja za sporazume, priglašene še pred začetkom veljavnosti te uredbe, tako da se Komisiji predloži sporočilo, ki se sklicuje izrecno na ta člen in priglasitev. Odstavek 3 se uporablja smiselno.

5. Komisija lahko ugovarja izjemi v roku štirih mesecev. Izjemi ugovarja, če država članica to od nje zahteva v dveh mesecih od posredovanja priglasitve iz odstavka 1 ali sporočila iz odstavka 4 državi članici. Ta zahteva mora biti utemeljena na podlagi pravil konkurence iz Pogodbe.

6. Komisija lahko kadarkoli prekliče svoj ugovor zoper izjemo. Vendar ga, če ga je zahtevala država članica, ki pri tej zahtevi vztraja, lahko prekliče le po posvetovanju s Svetovalnim odborom za omejevalna ravnanja in prevladujoče položaje.

7. Če je ugovor preklican zato, ker so zadevna podjetja dokazala, da so pogoji člena 85(3) izpolnjeni, izjema začne veljati na dan priglasitve.

8. Če je ugovor preklican zaradi tega, ker so zadevna podjetja spremenila sporazum, da bi lahko izpolnila pogoje iz člena 85(3), izjema začne veljati na dan uveljavitve sprememb.

9. Če Komisija ugovarja izjemi in ugovora ne prekliče, učinke priglasitve urejajo določbe Uredbe št. 17.

Člen 5

1. Ta uredba se ne uporablja za:

(1) sporazume med člani patentne skupnosti ali skupnosti za tehnično znanje in izkušnje, ki se nanašajo na skupne tehnologije;

(2) licenčne sporazume med konkurenčnimi podjetji, ki imajo lastniške deleže v skupnem podjetju, ali med enim od navedenih podjetij in skupnim podjetjem, če licenčni sporazumi urejajo dejavnosti skupnega podjetja;

(3) sporazume, pri katerih ena stranka drugi podeli licenco patenta in/ali tehničnega znanja in izkušenj, druga stranka pa v zameno za to, četudi na podlagi ločenih sporazumov ali prek povezanih podjetij, prvi podeli licenco patenta, blagovne znamke ali tehničnega znanja in izkušenj ali pravico do izključne prodaje, kadar sta stranki konkurenta pri izdelkih iz teh sporazumov;

(4) licenčne sporazume, ki vsebujejo določbe glede pravic intelektualne lastnine, razen patentov, ki niso pomožne narave;

(5) sporazume, ki so sklenjeni le zaradi prodaje.

2. Ne glede na to se ta uredba uporablja za:

(1) sporazume, za katere se uporablja odstavek 1(2) in s katerimi matično podjetje skupnemu podjetju podeli licenco patenta ali tehničnega znanja in izkušenj, pod pogojem, da delež licenčnih izdelkov ter drugega blaga in storitev udeleženih podjetij, ki so po mnenju kupcev zaradi svojih značilnosti, cene ali namena uporabe medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi, ne predstavlja:

pri licenci, omejeni le na proizvodnjo, več kakor 20 %, in

pri licenci za proizvodnjo in distribucijo več kakor 10 %

trga licenčnih izdelkov in vsega medsebojno zamenljivega ali nadomestljivega blaga in storitev;

(2) sporazume, za katere se uporablja odstavek 1(1), in vzajemne licence po odstavku 1(3), če za stranke ne veljajo območne omejitve glede proizvodnje, uporabe ali trženja licenčnih izdelkov ali izkoriščanja licenčnih ali skupnih tehnologij na skupnem trgu.

3. Ta uredba se še naprej uporablja, kadar dve poslovni leti zapored tržni deleži iz odstavka 2(1) niso preseženi za več kakor eno desetino; če je ta omejitev prekoračena, se uredba uporablja še naprej za obdobje šestih mesecev od zaključka leta, v katerem je bila omejitev prekoračena.

Člen 6

Ta uredba se uporablja tudi za:

(1) sporazume, v katerih dajalec licence ni imetnik tehničnega znanja in izkušenj ali patenta, ga pa pooblasti navedeni imetnik za podelitev licence;

(2) odstop tehničnega znanja in izkušenj, patenta ali obojega, če tveganje, povezano z izkoriščanjem, ostane pri odstopniku pravic, zlasti kadar je znesek plačila za odstop odvisen od prometa prejemnika pravic z izdelki, proizvedenimi z uporabo tehničnega znanja in izkušenj ali patentov, količine teh proizvedenih izdelkov ali števila operacij, izpeljanih z uporabo tehničnega znanja in izkušenj ali patentov;

(3) licenčne sporazume, v katerih pravice in dolžnosti dajalca ali pridobitelja licence prevzamejo z njimi povezana podjetja.

Člen 7

Komisija lahko odpravi ugodnost uporabe te uredbe v skladu s členom 7 Uredbe št. 19/65/EGS, kadar v določenem primeru ugotovi, da ima neki sporazum, za katerega velja izjema iz te uredbe, kljub temu nekatere učinke, ki so nezdružljivi s pogoji, določenimi v členu 85(3) Pogodbe, zlasti kadar:

(1) je učinek sporazuma preprečiti, da bi bil licenčni izdelek na licenčnem trgu izpostavljen učinkoviti konkurenci identičnega blaga in storitev ali pa blaga in storitev, ki so po mnenju kupcev zaradi svojih značilnosti, cene ali namena uporabe medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi, kar se zlasti lahko zgodi, kadar tržni delež pridobitelja licence presega 40 %;

(2) brez poseganja v člen 1(1)(6) pridobitelj licence brez kakršnega koli objektivno opravičljivega razloga odkloni izpolnitev nezahtevanih naročil uporabnikov ali preprodajalcev z območij drugih pridobiteljev licence;

(3) stranke:

(a) brez kakršnega koli objektivno opravičljivega razloga odklonijo izpolnitev naročila uporabnikov ali preprodajalcev na zadevnih območjih, ki bi želeli tržiti izdelke na drugih območjih na skupnem trgu; ali

(b) uporabnikom ali preprodajalcem otežijo pridobitev izdelkov pri drugih preprodajalcih na skupnem trgu, zlasti če izvršujejo pravice intelektualne lastnine ali sprejmejo ukrepe, s katerimi preprodajalcem ali uporabnikom onemogočijo nabavljati zunaj licenčnega območja ali na licenčnem območju dati na trg izdelke, ki jih je zakonito dal na skupni trg dajalec licence ali pa je to odobril;

(4) so bile stranke konkurenčne proizvajalke že na dan podelitve licence in imajo obveznosti pridobitelja licence, da proizvaja minimalno količino ali da si prizadeva po najboljših močeh, kakor je opredeljeno v členu 2(1), (9) in (17), za učinek preprečitve uporabe konkurenčnih tehnologij.

Člen 8

1. V tej uredbi se:

(a) patentne prijave;

(b) uporabni modeli;

(c) vloge za registracijo uporabnih modelov;

(d) topografija polprevodnih izdelkov;

(e) certificats d'utilité in certificats d'addition (potrdila o dodatku) v skladu s francoskim pravom;

(f) vloge za certificats d'utilité in certificats d'addition v skladu s francoskim pravom;

(g) dodatna potrdila o zaščiti za zdravila ali druge izdelke, za katere se lahko pridobijo takšna potrdila;

(h) potrdilo žlahtnitelja rastlin,

štejejo za patent.

2. Ta uredba se uporablja tudi za sporazume o izkoriščanju izuma, če je po odstavku 1 v zvezi s tem izumom podana vloga za licenčno območje po datumu sklenitve sporazumov, vendar v časovnih rokih, določenih z nacionalnim pravom ali mednarodno konvencijo, katero je treba upoštevati.

3. Ta uredba se uporablja tudi za čiste sporazume o licenci patenta ali tehničnega znanja in izkušenj ali za mešane sporazume, katerih prvotni čas trajanja se avtomatično podaljša z vključitvijo novih patentiranih ali nepatentiranih izboljšav, katere posreduje dajalec licence, vendar pod pogojem, da ima pridobitelj licence pravico do zavrnitve takih izboljšav ali da ima vsaka stranka sporazuma pravico odstopiti od sporazuma ob izteku prvotnega obdobja njegove veljavnosti, potem pa vsaj vsako tretje leto.

Člen 9

1. Informacije, pridobljene v skladu s členom 4, se uporabljajo samo za namen te uredbe.

2. Komisija in organi držav članic, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkriti informacij, pridobljenih po tej uredbi, če so take narave, da zanje velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti.

3. Določbe odstavkov 1 in 2 ne prepovedujejo objave splošnih informacij ali raziskav, ki ne vsebujejo informacij v zvezi z določenimi podjetji ali podjetniškimi združenji.

Člen 10

V tej uredbi:

(1) "tehnično znanje in izkušnje" pomenijo skupnost tehničnih informacij, ki so zaupne, bistvene in določene;

(2) "zaupne" pomeni, da tehnično znanje in izkušnje kot celota ali kot natančna razporeditev in skupek njihovih sestavnih delov ni splošno znan ali lahko dosegljiv, tako da del njegove vrednosti predstavlja prednost, ki jo pridobitelj licence pridobi, ko mu je razkrito; pojem ni opredeljen v ožjem smislu, v skladu s katerim mora biti vsaka posamezna sestavina tehničnega znanja in izkušenj popolnoma neznana ali je ni mogoče pridobiti zunaj poslovanja dajalca licence;

(3) "bistvene" pomeni, da tehnično znanje in izkušnje vključujejo informacije, ki morajo biti uporabne, kar pomeni, da se upravičeno pričakuje, da bodo na dan sklenitve sporazuma lahko izboljšale konkurenčni položaj pridobitelja licence, na primer tako, da mu pomagajo pri vstopu na novi trg ali mu dajo konkurenčno prednost pred drugimi proizvajalci ali ponudniki storitev, ki nimajo dostopa do licenčnega zaupnega tehničnega znanja in izkušenj ali drugega primerljivega zaupnega tehničnega znanja in izkušenj;

(4) "določene" pomeni, da so tehnično znanje in izkušnje opisane ali zabeležene na način, ki omogoča preveriti, ali izpolnjuje kriterija zaupnosti in bistvenosti, in ki zagotavlja, da pridobitelj licence ni neupravičeno omejen pri izkoriščanju lastne tehnologije; določenost tehničnega znanja in izkušenj je lahko opredeljena v licenčnem sporazumu ali v ločenem dokumentu ali zabeležena v drugi ustrezni obliki najpozneje takrat, ko so tehnično znanje in izkušnje prenesene ali kakor hitro je po potrebi na razpolago ločeni dokument ali drugi način zabeležke;

(5) "potrebni patenti" so patenti, pri katerih je licenca za patent nujna za uveljavitev licenčne tehnologije, če uporaba licenčne tehnologije brez licence ne bi bila mogoča ali pa bi izkoriščanje omejila, otežila ali podražila. Takšni patenti morajo zato biti v prid pridobitelju licence s tehničnega, pravnega ali ekonomskega vidika;

(6) "licenčni sporazum" pomeni čisti sporazum o licenci patenta, čisti sporazum o licenci tehničnega znanja in izkušenj ter mešani sporazum o licenci patenta ter tehničnega znanja in izkušenj;

(7) "licenčna tehnologija" pomeni začetno tehnično znanje in izkušnje o proizvodnji ali potrebne patente za izdelke in postopke ali oboje, ki obstajajo ob sklenitvi prvega licenčnega sporazuma, ter poznejše izboljšave tehničnega znanja in izkušenj ali patentov, ne glede na to, ali jih stranke ali drugi pridobitelji licence izkoriščajo in v kolikšnem obsegu;

(8) "licenčni izdelki" so blago ali storitve, katerih proizvodnja ali zagotavljanje zahtevata uporabo licenčne tehnologije;

(9) "tržni delež pridobitelja licence" pomeni delež licenčnih izdelkov ter drugega blaga ali storitev, ki jih zagotavlja pridobitelj licence in so po mnenju uporabnikov zaradi svojih značilnosti, cene ali namena uporabe medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi z licenčnimi izdelki, na celotnem trgu licenčnih izdelkov in vsega drugega zamenljivega ali nadomestljivega blaga ali storitev na skupnem trgu ali njegovem znatnem delu;

(10) "izkoriščanje" pomeni vsakršno uporabo licenčne tehnologije, zlasti v proizvodnji, aktivni ali pasivni prodaji na območju, tudi če na tem območju ni proizvodnje, ali pri dajanju licenčnih izdelkov v zakup;

(11) "licenčno območje" je območje, ki obsega celoten skupni trg ali vsaj njegov del, na katerem pridobitelj licence lahko izkorišča licenčno tehnologijo;

(12) "območje dajalca licence" pomeni območja, na katerih dajalec licence ni podelil nobenih licenc za patente in/ali tehnično znanje in izkušnje, ki jih ureja licenčni sporazum;

(13) "vzporedni patenti" pomenijo patente, ki kljub razhajanjem zaradi pomanjkanja poenotenih nacionalnih predpisov za industrijsko lastnino ščitijo isti izum v raznih državah članicah;

(14) "povezana podjetja" so:

(a) podjetja, v katerih stranka sporazuma neposredno ali posredno:

- ima lastništvo nad več kakor polovico kapitala ali obratovalnih sredstev ali

- lahko izvršuje več kakor polovico glasovalnih pravic ali

- lahko imenuje več kakor polovico članov nadzornega sveta, uprave ali teles, ki zakonito zastopajo podjetje ali

- ima pravico upravljati posle podjetja;

(b) podjetja, ki imajo neposredno ali posredno v stranki sporazuma ali nad njo pravice ali pooblastila iz točke (a);

(c) podjetja, v katerih ima podjetje iz točke (b) neposredno ali posredno pravico ali pooblastila iz točke (a);

(d) podjetja, v katerih imajo stranke sporazuma ali z njimi povezana podjetja skupaj pravice ali pooblastila iz točke (a): za ta podjetja pod skupnim nadzorom velja, da so povezana z vsako od strank sporazuma;

(15) "pomožne določbe" so določbe o izkoriščanju drugih pravic intelektualne lastnine razen patentov, ki ne vsebujejo nobenih obveznosti, ki bi omejevale konkurenco, razen tistih, ki so povezane s tehničnim znanjem in izkušnjami ali patenti in so v skladu s to uredbo izvzete;

(16) "obveznost" pomeni pogodbeno obveznost in usklajeno ravnanje;

(17) "konkurenčni proizvajalci" ali proizvajalci "konkurenčnih izdelkov" pomenijo proizvajalce, ki prodajajo izdelke, ki so po mnenju uporabnikov zaradi svojih značilnosti, cene ali namena uporabe medsebojno zamenljivi ali nadomestljivi z licenčnimi izdelki.

Člen 11

1. Uredba (EGS) št. 556/89 se razveljavi 1. aprila 1996.

2. Uredba (EGS) št. 2349/84 se uporablja še do 31. marca 1996.

3. Prepoved iz člena 85(1) Pogodbe ne velja za sporazume, ki veljajo 31. marca 1996 in izpolnjujejo zahteve za izjemo, določene z Uredbo (EGS) št. 2349/84 ali (EGS) št. 556/89.

Člen 12

1. Komisija redno ocenjuje izvajanje te uredbe, zlasti pa izvajanje postopka ugovora iz člena 4.

2. Komisija pripravi poročilo o izvajanju te uredbe pred zaključkom četrtega leta, ki sledi letu začetka veljavnosti, in na tej podlagi oceni, ali bi bilo primerno uredbo spremeniti.

Člen 13

Ta uredba začne veljati 1. aprila 1996.

Uporabljala se bo do 31. marca 2006.

Vendar člen 11(2) te uredbe začne veljati 1. januarja 1996.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 31. januarja 1996

Za Komisijo

Karel Van Miert

Član Komisije

1 UL 36, 6.3.1965, str. 533/65.

2 UL C 178, 30.6.1994, str. 3.

3 UL L 219, 16.8.1984, str. 15.

4 UL L 214, 8.9.1995, str. 6.

5 UL L 61, 4.3.1989, str. 1.

6 Konvencija o evropskem patentu za skupni trg (Patentna konvencija Skupnosti) z dne 15. decembra 1975, UL L 17, 26.1.1976, str. 1.

7 Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) z dne 5. oktobra 1973.

8 UL L 377, 31.12.1994, str. 28.

9 UL 13, 21.2.1962, str. 204/62.