Direktiva Sveta 96/82/ES

z dne 9. decembra 1996

o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 130s(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom, določenim v členu 189c Pogodbe [3],

(1) ker direktiva Sveta 82/501/EGS z dne 24. junija 1982 o nevarnostih večjih nesreč zaradi nekaterih industrijskih dejavnosti [4] obravnava preprečevanje večjih nesreč, ki so lahko posledica nekaterih industrijskih dejavnosti, in omejitev njihovih posledic za človeka in okolje;

(2) ker so cilji in načela okoljske politike Skupnosti, določeni v členu 130r(1) in (2) Pogodbe in podrobno opredeljeni v Programih varstva okolja Evropske skupnosti [5], namenjeni zlasti ohranjanju in varstvu kakovosti okolja in varovanju človekovega zdravja s preventivno dejavnostjo;

(3) ker so Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, v svoji spremni resoluciji k č etrtemu Programu varstva okolja [6], poudarili potrebo po učinkovitejšem izvajanju direktive 82/501/EGS in zahtevali ponoven pregled direktive, da bi po potrebi razširili področje njene uporabe in večjo izmenjavo informacij o tej zadevi med državami članicami; ker peti Akcijski program, katerega splošni pristop so odobrili Svet in predstavniki vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, v svoji resoluciji z dne 1. februarja 1993 [7], prav tako zahteva boljše obvladovanje tveganj in nesreč;

(4) ker je bila Komisija, zaradi nesreč kot sta bili v Bhopalu in Mexico Cityju, ki sta pokazali, kakšna nevarnost nastane, če so nevarna industrijska območja in bivalna območja blizu skupaj, z Resolucijo Sveta z dne 16. oktobra 1989 pozvana, da v direktivo 82/501/EGS vključi določbe o nadzoru načrtovanja rabe prostora, ko se izdajajo dovoljenja za nove obrate in ko se naselje razvija okoli obstoječih obratov;

(5) ker je bila z navedeno resolucijo Sveta Komisija pozvana, naj sodeluje z državami članicami za doseganje večjega medsebojnega razumevanja in uskladitve načel in prakse držav v zvezi z varnostnimi poročili;

(6) ker je zaželeno, da se združijo izkušnje, pridobljene z različnimi pristopi, pri obvladovanju nevarnosti večjih nesreč; ker bi Komisija in države članice morale razviti odnose z ustreznimi mednarodnimi organi in si prizadevati izoblikovati ukrepe, ki bi bili enaki ukrepom, določenim s to direktivo, za uporabo v tretjih državah;

(7) ker Konvencija o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč Gospodarske komisije OZN za Evropo predvideva ukrepe v zvezi s preprečevanjem industrijskih nesreč, ki lahko povzročijo čezmejne učinke, pripravljenostjo in odzivom nanje, kakor tudi mednarodno sodelovanje na tem področju;

(8) ker je bila direktiva 82/501/EGS prva stopnja uskladitvenega procesa; ker bi bilo treba to direktivo spremeniti in dopolniti, da bi zagotovili visoko stopnjo varstva v vsej Skupnosti na skladen in učinkovit način; ker je sedanje usklajevanje omejeno na ukrepe, ki so potrebni za vzpostavitev učinkovitejšega sistema za preprečevanje večjih nesreč z učinki na širšem območju in za omejevanje njihovih posledic;

(9) ker lahko segajo posledice večjih nesreč čez meje držav; ker ekološke in gospodarske stroške nesreče pokrivajo poleg prizadetih organizacij tudi države članice, ki jih to zadeva; ker je zaradi tega treba z ukrepi zagotoviti visoko stopnjo varstva v vsej Skupnosti;

(10) ker je treba brez poseganja v določbe te direktive uporabljati določbe Skupnosti o zdravju in varstvu pri delu;

(11) ker praksa uporabe seznama, ki navaja nekatere obrate, druge z enakimi nevarnostmi pa izključuje, ni ustrezna in omogoča, da se nekateri možni viri večjih nesreč izognejo nadzoru; ker je treba področje uporabe direktive 82/501/EGS spremeniti tako, da bodo določbe veljale za vse organizacije, v katerih so navzoče nevarne snovi v tolikšnih količinah, da predstavljajo nevarnost večje nesreče;

(12) ker smejo države članice ob dolžnem upoštevanju Pogodbe in v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti zadržati ali sprejeti ustrezne ukrepe za prevozne dejavnosti v pristaniščih, na grajenih nabrežjih in ranžirnih postajah, ki niso vključene v to direktivo, da bi zagotovile enako stopnjo varnosti kot jo določa ta direktiva;

(13) ker prenos nevarnih snovi po cevovodih prav tako lahko povzroči večje nesreče; ker bi morala Komisija potem, ko zbere in oceni informacije o obstoječih mehanizmih v Skupnosti za urejanje takih dejavnosti s predpisi in o pogostosti takšnih dogodkov, pripraviti sporočilo, v katerem bi bil ta primer opisan skupaj z najustreznejšimi sredstvi ukrepanja na tem področju, če je to potrebno;

(14) ker smejo države članice ob dolžnem upoštevanju Pogodbe in v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti zadržati ali sprejeti ukrepe glede odlagališč odpadkov, ki jih ne ureja ta direktiva;

(15) ker analiza večjih nesreč, o katerih so poročali v Skupnosti, kaže, da je večina teh nesreč posledica pomanjkljivosti pri vodenju ali/in organizaciji; ker je zato treba na ravni Skupnosti določiti osnovna načela za sisteme vodenja in upravljanja, ki morajo biti primerna za preprečevanje in obvladovanje nevarnosti večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic;

(16) ker razlike pri ureditvi inšpekcijskega nadzora organizacij, ki ga izvajajo pristojni organi, lahko povzročijo različne ravni varstva; ker je treba na ravni Skupnosti določiti bistvene zahteve, s katerimi se morajo ujemati sistemi inšpekcijskega nadzora v državah članicah;

(17) ker bi moral upravljavec organizacij, v katerih so nevarne snovi navzoče v znatnih količinah, da prikaže, da je bilo storjeno vse potrebno za preprečitev večjih nesreč, za pripravo načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih in ukrepov za odzivanje, priskrbeti pristojnemu organu informacije v obliki varnostnega poročila, ki vsebuje podrobnosti o organizaciji, navzočih nevarnih snoveh, obratu in prostorih za skladiščenje, možnih večjih nesrečah in sistemih vodenja in upravljanja, ki so na voljo za preprečevanje in zmanjševanje tveganja večjih nesreč in omogočajo izvajanje potrebnih ukrepov za omejitev njihovih posledic;

(18) ker bi morali za to, da bi zmanjšali tveganja zaradi verižnih učinkov, kadar so organizacije razporejene na takšen način ali tako blizu skupaj, da se zaradi tega poveča verjetnost in možnost večjih nezgod ali so njihove posledice lahko še hujše, imeti določbo za izmenjavo ustreznih informacij in sodelovanje pri obveščanju javnosti;

(19) ker bi morala imeti javnost zaradi izboljšanja dostopa do informacij o okolju dostop do varnostnih poročil, ki jih pripravijo upravljavci, in bi morale osebe, za katere obstaja verjetnost, da jih bo večja nesreča prizadela, imeti dovolj informacij o tem, kako naj pravilno ukrepajo v takšnem primeru;

(20) ker je treba, zaradi varstva pred nesrečami v organizacijah, kjer so nevarne snovi navzoče v znatnih količinah, izdelati načrte ukrepov v organizaciji in zunaj nje ob nesrečah in vzpostaviti sisteme, ki bodo zagotavljali preverjanje in po potrebi spreminjanje teh načrtov ter njihovo izvajanje ob večji nesreči ali ko obstaja verjetnost zanjo;

(21) ker se je treba z zaposlenimi v organizaciji posvetovati o načrtu ukrepov v organizaciji ob nesrečah in mora biti pridobljeno mnenje javnosti za načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah;

(22) ker je treba za zagotovitev boljšega varstva bivalnih območij, območij za pretežno javno uporabo in območij posebnega pomena za ohranjanje narave ali posebej občutljivih območij, pri rabi prostora in/ali pri drugih ustreznih politikah držav članic dolgoročno upoštevati potrebo po ohranjanju primerne razdalje med takšnimi območji in organizacijami, ki predstavljajo navedene nevarnosti, ter v primeru obstoječih organizacij upoštevati dodatne tehnične ukrepe, da se tveganja za ljudi ne povečajo;

(23) ker mora za zagotovitev ustreznega odziva ob večji nesreči upravljavec nemudoma obvestiti pristojne organe in jim sporočiti potrebne podatke, da lahko ocenijo vpliv takšne nesreče;

(24) ker morajo države članice za zagotovitev izmenjave informacij in preprečitev podobnih nesreč v prihodnosti dostaviti Komisiji informacije v zvezi z večjimi nesrečami, ki se zgodijo na njihovem ozemlju, da lahko Komisija analizira nevarnosti, ki so z njimi povezane in upravlja sistem za razpošiljanje informacij, zlasti informacij o večjih nesrečah in o dognanjih iz teh nesreč; ker bi morala ta izmenjava informacij vključevati tudi "skorajšnje nesreče", za katere države članice menijo, da so s tehničnega vidika zanimive za preprečevanje večjih nesreč in za omejitev njihovih posledic,

SPREJEL TO DIREKTIVO:

Člen 1

Cilj

Cilj te direktive je preprečevanje večjih nesreč, v katerih so vključene nevarne snovi, in omejevanje njihovih posledic za človeka in okolje, da se zagotovi višja raven varstva v vsej Skupnosti na skladen in učinkovit način.

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za organizacije, v katerih so navzoče nevarne snovi v količinah, ki so enake ali večje od količin na seznamih v Prilogi I Del 1 in 2, stolpec 2, z izjemo členov 9, 11 in 13, ki se uporabljajo za organizacijo, v kateri so navzoče nevarne snovi v enakih ali večjih količinah, kot so navedene na seznamih v Prilogi I, Del 1 in 2, stolpec 3.

V tej direktivi "navzočnost nevarnih snovi" pomeni dejansko ali pričakovano navzočnost takšnih snovi v organizaciji, ali navzočnost tistih snovi, za katere je verjetno, da nastanejo med izgubo nadzora nad industrijskim kemijskim procesom, v enakih ali večjih količinah od pragovnih vrednosti v Delu 1 in 2 Priloge I.

2. Določbe te direktive se uporabljajo brez poseganja v predpise Skupnosti o delovnem okolju, in zlasti brez poseganja v direktivo Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za vzpodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja delavcev pri delu [8].

Člen 3

Opredelitve

V tej direktivi:

1. "organizacija" pomeni celotno območje, ki je pod nadzorom upravljavca in v katerem so navzoče nevarne snovi v enem ali več obratih, vključno s skupno ali z njimi povezano infrastrukturo ali dejavnostmi;

2. "obrat" pomeni tehnološko enoto v organizaciji, v kateri proizvajajo, uporabljajo ali skladiščijo nevarne snovi ali z njimi ravnajo. Izraz vključuje vso opremo, cevovode, stroje, orodje, lastne priključke na železniške tire, doke, razkladalna nabrežja za potrebe obrata, pomole, skladišča ali podobne konstrukcije, plavajoče ali drugačne, potrebne za obratovanje obrata;

3. "upravljavec" pomeni posameznika ali kolektivni organ, ki upravlja organizacijo ali obrat ali je njegov lastnik ali mu je po nacionalni zakonodaji dana odločilna gospodarska moč za strokovno obratovanje organizacije ali obrata;

4. "nevarna snov" pomeni snov, mešanico ali pripravek s seznama v Prilogi I, Del 1 ali snov, mešanico ali pripravek, ki izpolnjuje merila, določena v Prilogi I, Del 2, in ki je navzoča kot surovina, proizvod, stranski proizvod, ostanek ali vmesni proizvod, vključno s tistimi snovmi, za katere je mogoče razumno domnevati, da lahko nastanejo ob nesreči;

5. "večja nesreča" pomeni dogodek, kot je nastanek večje emisije, požara ali eksplozije, ki so posledica nenadzorovanih dogodkov pri obratovanju organizacije, ki jo zajema ta direktiva, in ki lahko takoj ali z zakasnitvijo, znotraj ali zunaj organizacije povzročijo hudo nevarnost za zdravje ljudi in/ali za okolje in ki vključujejo eno ali več nevarnih snovi;

6. "nevarnost" pomeni lastnost nevarne snovi ali fizično stanje, ki lahko povzroči škodo zdravju ljudi in/ali okolju;

7. "tveganje" pomeni verjetnost, da bodo v določenih okoliščinah in ob določenem času nastali posebni učinki;

8. "skladiščenje" pomeni navzočnost količine nevarnih snovi za skladiščenje, hrambo ali vzdrževanje zaloge.

Člen 4

Izjeme

Ta direktiva se ne uporablja za:

(a) vojaške organizacije, obrate in skladiščne prostore;

(b) nevarnosti, ki nastanejo zaradi ionizirajočih sevanj;

(c) prevoz nevarnih snovi in vmesno začasno skladiščenje pri cestnem in železniškem prevozu, v notranjem vodnem prometu, pri prevozu po morju ali po zraku zunaj organizacij, ki jih zajema ta direktiva, vključno z nakladanjem in razkladanjem ter prenosom od enega do drugega prevoznega sredstva v pristaniščih, na grajenih nabrežjih ali ranžirnih postajah;

(d) prenos nevarnih snovi po cevovodih, vključno s črpalnimi postajami, zunaj organizacij, ki jih zajema ta direktiva;

(e) dejavnosti ekstraktivne industrije, ki vključuje iskanje in izkoriščanje rudnin v rudnikih in kamnolomih ali z vrtinami;

(f) območja odlagališč odpadkov.

Člen 5

Splošne obveznosti upravljavca

1. Države članice zagotovijo, da upravljavec obvezno izpolnjuje vse potrebne ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic za človeka in okolje.

2. Države članice zagotovijo, da upravljavec na zahtevo pristojnega organa iz člena 16, v nadaljevanju "pristojni organ", kadarkoli in zlasti za namene inšpekcijskega in drugih nadzorov iz člena 18 dokaže, da je izvedel vse potrebne ukrepe, kot so podrobno določeni v tej direktivi.

Člen 6

Priglasitev

1. Države članice zahtevajo, da upravljavec pošlje pristojnemu organu priglasitev v naslednjih rokih:

- za nove organizacije v razumnem roku pred začetkom gradnje ali obratovanja,

- za obstoječe organizacije eno leto od datuma iz člena 24(1).

2. Priglasitev iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a) ime ali firmo upravljavca in poln naslov zadevne organizacije;

(b) registrirani sedež upravljavca s polnim naslovom;

(d) zadostne informacije za določitev vključenih nevarnih snovi ali skupin snovi;

(e) količino in fizikalno obliko vključenih nevarnih snovi;

(f) dejavnost ali predlagano dejavnost obrata ali skladiščnega prostora;

(g) neposredno okolico organizacije (dejavniki, ki lahko povzročijo večjo nesrečo ali hujše posledice le-te).

3. V primeru že obstoječih organizacij, za katere je upravljavec pristojnim organom že dal vse informacije iz odstavka 2 v skladu z zahtevami nacionalnih predpisov na dan začetka veljavnosti te direktive, priglasitev iz odstavka 1 ni zahtevana.

4. V primeru:

- znatnega povečanja količine ali znatne spremembe značilnosti ali fizikalne oblike navzoče nevarne snovi ali spremembe postopka, v katerem se uporablja nevarna snov, navedena v priglasitvi, ki jo pripravi upravljavec v skladu z odstavkom 2, ali

- trajnega zaprtja obrata,

upravljavec nemudoma obvesti pristojni organ o nastali spremembi.

Člen 7

Politika preprečevanja večjih nesreč

1. Države članice zahtevajo, da upravljavec izdela dokument, v katerem navede svojo politiko preprečevanja večjih nesreč in da zagotovi pravilno izvajanje te politike. Politika preprečevanja večjih nesreč, ki jo določi upravljavec, mora biti oblikovana tako, da z ustreznimi sredstvi, oblikami in sistemi vodenja in upravljanja zagotavlja visoko stopnjo varstva za človeka in okolje.

2. Dokument mora upoštevati načela iz Priloge III in mora biti na voljo pristojnim organom med drugim za namene izvajanja členov 5(2) in 18.

3. Ta člen se ne uporablja za organizacije, za katere velja člen 9.

Člen 8

Verižni učinek

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organ s pomočjo informacij, ki jih prejme od upravljavcev v skladu s členoma 6 in 9, določi organizacije ali skupine organizacij, za katere obstajata večja verjetnost in možnost nastanka večjih nesreč ali možnost hujših posledic večjih nesreč zaradi lokacije in bližine takšnih organizacij ter njihovih zalog nevarnih snovi.

2. Za tako določene organizacije morajo države članice zagotoviti:

(a) primerno izmenjavo ustreznih informacij, da te organizacije lahko upoštevajo vrsto in obseg skupne nevarnosti večje nesreče pri njihovi politiki preprečevanja večjih nesreč, sistemih obvladovanja varnosti, varnostnih poročilih in načrtih ukrepov v organizaciji ob nesrečah;

(b) njihovo sodelovanje pri obveščanju javnosti in pri pošiljanju informacij pristojnemu organu za pripravo načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah.

Člen 9

Varnostno poročilo

1. Države članice zahtevajo, da upravljavec izdela varnostno poročilo zato da:

(a) prikaže, da se politika preprečevanja večjih nesreč in sistem obvladovanja varnosti za njeno izvajanje uresničujeta skladno z informacijami, določenimi v Prilogi III;

(b) prikaže, da so ugotovljene nevarnosti za nastanek večjih nesreč in so izvedeni potrebni ukrepi za preprečevanje takšnih nesreč in omejitev njihovih posledic za človeka in okolje;

(c) prikaže, da sta ustrezna varnost in zanesljivost vključeni v načrtovanje, izgradnjo, obratovanje in vzdrževanje vsakega obrata, skladiščnega prostora, opreme in infrastrukture za njegovo obratovanje, ki so povezani z nevarnostmi nastanka večjih nesreč v organizaciji;

(d) prikaže, da so izdelani načrti ukrepov v organizaciji ob nesrečah in predloži informacije, ki omogočajo izdelavo načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah za izvajanje potrebnih ukrepov ob večji nesreči;

(e) zagotovi dovolj informacij pristojnim organom, da lahko odločajo o namestitvi novih dejavnosti ali posegih v prostor okrog že obstoječih organizacij.

2. Varnostno poročilo mora vsebovati vsaj podatke in informacije, navedene v Prilogi II. Vsebovati mora tudi najnovejši popis nevarnih snovi v organizaciji.

Varnostna poročila ali deli poročil ali druga enakovredna poročila izdelana v skladu z drugo zakonodajo, se lahko združijo v eno samo varnostno poročilo za namene tega člena, če se s tem izogne nepotrebnemu podvajanju informacij in dvojnemu delu upravljavca ali pristojnega organa, vendar le, če je to v skladu z vsemi zahtevami tega člena.

3. Varnostno poročilo, predvideno v odstavku 1, se pošlje pristojnemu organu v naslednjem roku:

- za nove organizacije v razumnem roku pred začetkom gradnje ali obratovanja,

- za obstoječe organizacije, ki jih Direktiva 82/501/EGS prej ni zajemala, v treh letih od datuma iz člena 24(1),

- za druge organizacije v dveh letih od datuma iz člena 24(1),

- nemudoma pri rednih pregledih, predvidenih v odstavku 5.

4. Preden upravljavec začne z gradnjo ali obratovanjem ali v primerih iz druge, tretje ali četrte alinee odstavka 3, pristojni organ v razumnem roku po prejemu poročila:

- sporoči sklepne ugotovitve svojega pregleda varnostnega poročila upravljavcu, potem ko je, če je bilo to potrebno, zahteval dodatne informacije, ali

- prepove začetek obratovanja ali nadaljnje obratovanje zadevne organizacije, v skladu s pooblastili in postopki, ki jih določa člen 17.

5. Varnostno poročilo je treba pregledovati v rednih časovnih presledkih in jih po potrebi prilagoditi zadnjemu stanju:

- najmanj vsakih pet let,

- na pobudo upravljavca ali na zahtevo pristojnega organa, če je to upravičeno zaradi novih dejstev ali zaradi upoštevanja novih strokovnih dognanj s področja zagotavljanja varnosti, ki, na primer, izhajajo iz analize nesreč, ki so se ali bi se lahko zgodile, ali zaradi novih spoznanj v zvezi z ocenjevanjem nevarnosti.

6. (a) Kadar je pristojnemu organu zadovoljivo prikazano, da so določene snovi v organizaciji ali v katerem od njenih delov navzoče v stanju, ki ne predstavlja nevarnosti večje nesreče, lahko država članica, v skladu z merili iz pododstavka (b), zmanjša obseg zahtevanih informacij v varnostnih poročilih na tiste zadeve, ki so pomembne za preprečevanje preostalih nevarnosti večjih nesreč in omejevanje njihovih posledic za človeka in okolje.

(b) Preden se začne uporabljati ta direktiva, Komisija v skladu s postopkom iz člena 16 direktive 82/501/EGS določi usklajena merila za odločitev pristojnega organa, da neka organizacija ne predstavlja nevarnosti večje nesreče v smislu pododstavka (a). Pododstavek (a) se ne uporablja, dokler ta merila niso izoblikovana.

(c) Države članice zagotovijo, da pristojni organ Komisiji pošlje seznam zadevnih organizacij z obrazložitvijo. Komisija letno pošilja sezname Odboru iz člena 22.

Člen 10

Spremembe obrata, organizacije ali skladiščnega prostora

Pri spremembah obrata, organizacije, skladiščnega prostora ali procesa ali vrste ali količine nevarnih snovi, ki bi lahko znatno povečale nevarnosti večjih nesreč, države članice zagotovijo, da upravljavec:

- pregleda in po potrebi spremeni politiko preprečevanja večjih nesreč ter sisteme vodenja in upravljanja ter postopke iz členov 7 in 9,

- pregleda, in po potrebi spremeni varnostno poročilo ter obvesti pristojni organ iz člena 16 o podrobnostih spremenjenega poročila, preden začne izvajati spremembe.

Člen 11

Načrti ukrepov ob nesrečah

1. Države članice zagotovijo za vse organizacije, na katere se nanaša člen 9, da:

(a) upravljavec izdela načrt ukrepov v organizaciji ob nesrečah za ukrepe, ki jih je treba izvesti v organizaciji,

- za nove organizacije pred začetkom obratovanja,

- za obstoječe organizacije, ki jih Direktiva 82/501/EGS prej ni zajemala, v treh letih od datuma iz člena 24(1),

- za druge organizacije v dveh letih od datuma iz člena 24(1);

(b) upravljavec dostavi pristojnim organom potrebne informacije za izdelavo načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah v naslednjih rokih:

- za nove organizacije pred začetkom obratovanja,

- za obstoječe organizacije, ki jih Direktiva 82/501/EGS prej ni zajemala, v treh letih od datuma iz člena 24(1),

- za druge organizacije v dveh letih od datuma iz člena 24(1);

(c) organi, ki jih država članica določi za ta namen, izdelajo načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah za ukrepe, ki jih je treba izvesti zunaj organizacije.

2. Načrti ukrepov ob nesrečah se izdelajo z namenom, da se zagotovi:

- omejevanje in obvladovanje izrednih dogodkov, tako da se zmanjšajo njihovi učinki in omeji škoda za človeka, okolje in premoženje,

- izvajanje potrebnih ukrepov za zaščito ljudi in okolja pred učinki večjih nesreč,

- sporočanje potrebnih informacij javnosti in zadevnim službam ali organom na določenem območju,

- vzpostavitev prejšnjega stanja in očiščenje okolja po večji nesreči.

Načrti ukrepov ob nesrečah morajo vsebovati informacije, določene v Prilogi IV.

3. Brez poseganja v obveznosti pristojnih organov države članice zagotovijo, da so načrti ukrepov v organizaciji ob nesrečah, ki so predvideni s to direktivo, izdelani po posvetovanju z zaposlenimi v organizaciji, in da se glede načrtov ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah posvetuje z javnostjo.

4. Države članice zagotovijo, da upravljavci in pristojni organi pregledajo, preizkusijo in po potrebi spremenijo in prilagodijo zadnjemu stanju načrte ukrepov v organizaciji in zunaj nje ob nesrečah v primernih časovnih obdobjih, ki ne smejo biti daljši od treh let. Pri pregledu je treba upoštevati spremembe, ki so nastale v teh organizacijah ali v službah za ukrepanje ob nesrečah, nova strokovna dognanja in znanje v zvezi z odzivom na večje nesreče.

5. Države članice zagotovijo, da upravljavec ali po potrebi za to določen pristojni organ, začne nemudoma izvajati načrte ukrepov ob nesrečah:

- kadar se zgodi večja nesreča ali

- kadar se zgodi dogodek, ki bi lahko vodil v večjo nesrečo.

6. Pristojni organ lahko glede na podatke iz varnostnega poročila z obrazložitvijo odloči, da se zahteva za izdelavo načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah iz odstavka 1 ne upošteva.

Člen 12

Načrtovanje rabe prostora

1. Države članice zagotovijo, da se pri politikah rabe prostora in/ali drugih ustreznih politikah upoštevajo cilji preprečevanja večjih nesreč in omejevanja posledic takšnih nesreč. To zagotovijo z nadzorom nad:

(a) umestitvijo novih organizacij v prostor,

(b) spremembami obstoječih organizacij iz člena 10,

(c) novimi posegi v prostor kot so prometne povezave, območja, kjer se pogosto zadržujejo ljudje, in stanovanjska območja v bližini obstoječih organizacij, kadar lokacije novih organizacij ali novi posegi v prostor povzročajo večje tveganje ali hujše posledice večjih nesreč.

Države članice zagotovijo, da se pri politikah rabe prostora in/ali drugih ustreznih politikah ter postopkih za njihovo izvajanje dolgoročno upošteva potreba po ohranjanju ustreznih razdalj med organizacijami, ki jih zajema ta direktiva, in stanovanjskimi območji, javnimi površinami, območji posebnega pomena za ohranjanje narave in posebej občutljivimi območji, pri obstoječih organizacijah pa se upošteva potreba po dodatnih tehničnih ukrepih v skladu s členom 5, da se tveganje za ljudi ne poveča.

2. Države članice zagotovijo, da vsi pristojni organi in organi za načrtovanje, ki so odgovorni za odločitve na tem področju, določijo ustrezne postopke za posvetovanje, da olajšajo izvajanje politik iz odstavka 1. S postopki je treba zagotoviti, da so pri sprejemanju odločitev na voljo tehnični nasveti glede tveganj, ki jih predstavlja organizacija, ali so na voljo za vsak posamezen primer posebej.

Člen 13

Informacije o varnostnih ukrepih

1. Države članice zagotovijo, da se ljudem, ki bi jih lahko prizadela večja nesreča v eni od organizacij iz člena 9, dajo informacije o varnostnih ukrepih in o pravilnem obnašanju ob nesreči, ne da bi to posebej zahtevali.

Informacije je treba pregledati vsaka tri leta in jih po potrebi ponoviti in prilagoditi zadnjemu stanju, zlasti pri vsaki spremembi iz člena 10. Informacije morajo biti ves čas na voljo javnosti. Informacije je treba javnosti ponavljati najmanj vsakih pet let.

Te informacije vsebujejo najmanj tiste iz Priloge V.

2. Države članice v zvezi z možnostjo večje nesreče s čezmejnimi učinki v eni od organizacij, na katere se nanaša člen 9, zagotovijo dovolj informacij državam članicam, ki bi jih učinki takih nesreč lahko prizadeli, tako da te države članice lahko, če je to ustrezno, uporabijo vse ustrezne določbe iz členov 11, 12 in tega člena.

3. Če se je zadevna država članica odločila, da organizacija v bližini ozemlja druge države članice ne predstavlja nevarnosti večje nesreče izven območja organizacije v smislu člena 11(6) in zato zanjo ni treba pripraviti načrta ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah po členu 11(1), o tem obvesti drugo državo članico.

4. Države članice zagotovijo, da je varnostno poročilo dostopno javnosti. Upravljavec lahko zaprosi pristojni organ, da določeni deli poročila niso dostopni javnosti, zaradi njihove zaupnosti industrijskih, poslovnih ali osebnih podatkov, javne varnosti ali obrambe države. V takih primerih z odobritvijo pristojnega organa upravljavec odda organu in da na voljo javnosti prirejeno poročilo, v katerega te zadeve niso vključene.

5. Države članice zagotovijo, da lahko javnost izrazi svoje mnenje v naslednjih primerih:

- pri načrtovanju novih organizacij, ki jih zajema člen 9,

- pri spremembah obstoječih organizacij skladno s členom 10, če za takšne spremembe veljajo obveznosti glede načrtovanja iz te direktive,

- pri posegih v prostor okrog obstoječih organizacij.

6. Za organizacije, za katere veljajo določbe člena 9, države članice zagotovijo, da je popis nevarnih snovi, predviden v členu 9(2), dostopen javnosti.

Člen 14

Informacije, ki jih mora sporočiti upravljavec po večji nesreči

1. Države članice zagotovijo, da upravljavec takoj, ko je to izvedljivo, po večji nesreči na najustreznejši način:

(a) obvesti pristojne organe;

(b) pristojnim organom, takoj ko so na voljo, zagotovi naslednje informacije:

- o okoliščinah nesreče,

- o nevarnih snoveh, vključenih v nesrečo,

- razpoložljive podatke za oceno učinkov nesreče na človeka in okolje, ter

- o izvedenih nujnih ukrepih;

- ublažitev srednjeročnih in dolgoročnih učinkov nesreče,

- preprečitev ponovitve takšne nesreče;

(d) dopolni dane informacije, če nadaljnja preiskava razkrije dodatna dejstva, zaradi katerih se spremenijo te informacije ali sklepanja.

2. Države članice zahtevajo, da pristojni organ:

(a) zagotovi izvajanje potrebnih nujnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov;

(b) z inšpekcijskim nadzorom, preiskavo ali na drug ustrezen način zbere potrebne informacije za celovito analizo večje nesreče s tehničnega, organizacijskega in vodstvenega vidika;

(d) izdela priporočila za preventivne ukrepe v bodoče.

Člen 15

Informacije, ki jih države članice posredujejo Komisiji

1. Za namene preprečevanja in ublažitve večjih nesreč države članice takoj, ko je to izvedljivo, obvestijo Komisijo o večjih nesrečah na svojem ozemlju v skladu z merili iz Priloge VI. Navesti morajo naslednje:

(a) državo članico, ime in naslov organa, odgovornega za poročilo;

(b) datum, čas in kraj večje nesreče, vključno s polnim imenom upravljavca in naslovom zadevne organizacije;

(d) kratek opis izvedenih ukrepov ob izrednih dogodkih in takojšnjih ukrepov za preprečitev ponovitve nesreče.

2. Takoj ko države članice zberejo informacije iz člena 14, obvestijo Komisijo o izidih svojih analiz in o priporočilih, pri čemer uporabijo obrazec poročila, ki je določen in pregledovan v skladu s postopkom iz člena 22.

Države članice lahko o teh informacijah poročajo z zamudo le v primeru, da se morajo predhodno končati pravni postopki, na katere bi to poročilo lahko vplivalo.

3. Države članice sporočijo Komisiji ime in naslov vsakega organa, ki bi lahko imel pomembne informacije o večjih nesrečah in ki lahko svetuje pristojnim organom drugih držav članic, ki morajo ukrepati v primeru takšne nesreče.

Člen 16

Pristojni organ

Brez poseganja v odgovornosti upravljavca države članice ustanovijo ali imenujejo pristojni organ ali organe, ki so odgovorni za izvajanje obveznosti iz te direktive, in po potrebi tudi organe za tehnično pomoč pristojnemu organu ali organom.

Člen 17

Prepoved obratovanja

1. Države članice prepovejo obratovanje ali začetek obratovanja vsake organizacije, obrata ali skladiščnega prostora ali dela le-teh, če so ukrepi upravljavca za preprečevanje in ublažitev posledic večjih nesreč zelo pomanjkljivi.

Države članice smejo prepovedati obratovanje ali začetek obratovanja vsake organizacije, obrata ali skladiščnega prostora ali dela te-teh, če upravljavec ni poslal v predpisanem roku priglasitve, poročil ali drugih podatkov, ki jih zahteva ta direktiva.

2. Države članice zagotovijo upravljavcem možnost pritožbe zoper akt pristojnega organa o prepovedi obratovanja v skladu z odstavkom 1 pri ustreznem organu, določenem z nacionalno zakonodajo in postopki.

Člen 18

Inšpekcijski nadzor

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo sistem inšpekcijskega nadzora ali druge nadzorne ukrepe, ustrezne za to vrsto organizacij. Inšpekcijski nadzor ali drugi nadzorni ukrepi niso odvisni od prejetih varnostnih poročil ali drugih predloženih poročil. Inšpekcijski nadzor ali drugi nadzorni ukrepi morajo zadoščati za načrtovano in sistematično preverjanje tehničnih ali organizacijskih sistemov ali sistemov vodenja in upravljanja v organizaciji, da zagotovijo zlasti, da:

- upravljavec lahko prikaže, da je izvedel ustrezne ukrepe v zvezi z raznimi dejavnostmi, ki potekajo v organizaciji, za preprečitev večjih nesreč,

- upravljavec lahko prikaže, da je poskrbel za ustrezna sredstva za omejevanje posledic večjih nesreč na območju organizacije in izven njega,

- podatki in informacije, ki jih vsebuje varnostno poročilo ali drugo predloženo poročilo, primerno odražajo razmere v organizaciji,

- so bile javnosti zagotovljene informacije v skladu s členom 13(1).

2. Sistem inšpekcijskega nadzora iz odstavka 1 mora biti usklajen z naslednjimi pogoji:

(a) za vse organizacije se izdela program inšpekcijskega nadzora. Program inšpekcijskega nadzora zajema vsaj en inšpekcijski nadzor pristojnega organa vsakih dvanajst mesecev na kraju samem za vsako organizacijo, ki jo zajema člen 9, razen če je pristojni organ določil program inšpekcijskega nadzora na osnovi sistematske ocene nevarnosti večjih nesreč za določeno organizacijo;

(b) po vsakem inšpekcijskem nadzoru pripravi pristojni organ poročilo;

(c) v primernem času po vsakem inšpekcijskem nadzoru pristojnega organa se skupaj z vodstvom organizacije preveri izvajanje odrejenih ukrepov, če je to potrebno.

3. Pristojni organ lahko zahteva, da upravljavec zagotovi vse potrebne dodatne informacije, da pristojni organ lahko v celoti oceni možnost nastanka večje nesreče in določi obseg možne povečane verjetnosti in/ali hujših posledic večjih nesreč, da lahko izdela načrt ukrepov zunaj organizacije ob nesrečah in upošteva snovi, ki lahko zaradi svoje fizikalne oblike, posebnih pogojev ali kraja, kjer so, zahtevajo dodatno pozornost.

Člen 19

Informacijski sistem in izmenjava informacij

1. Države članice in Komisija si izmenjujejo informacije o izkušnjah, ki so si jih pridobile v zvezi s preprečevanjem večjih nesreč in omejevanjem njihovih posledic. Te informacije se nanašajo zlasti na izvajanje ukrepov, ki jih predvideva ta direktiva.

2. Komisija vzpostavi in hrani za države članice register in informacijski sistem, ki vsebujeta zlasti podrobnosti o večjih nesrečah, ki so se zgodile na območju držav članic, z namenom:

(a) hitrega širjenja informacij, ki jih pošiljajo države članice v skladu s členom 15(1), med vse pristojne organe;

(b) razdelitve analiz o vzrokih večjih nesreč in iz njih pridobljenih novih spoznanj pristojnim organom;

(d) zagotavljanja informacij o organizacijah, ki lahko svetujejo ali dajo pomembne informacije o nastanku večjih nesreč, o njihovem preprečevanju in ublažitvi.

(a) informacije, ki jih dostavijo države članice v skladu s členom 15(1);

(b) analizo vzrokov nesreč;

(d) preventivne ukrepe za preprečitev ponovitve večje nesreče.

3. Brez poseganja v člen 20 imajo prost dostop do registra in informacijskega sistema vladni oddelki držav članic, industrijska in trgovinska združenja, sindikati, nevladne organizacije za varstvo okolja in druge mednarodne in raziskovalne organizacije s tega področja.

4. Države članice Komisiji zagotovijo triletno poročilo za organizacije, ki jih zajemata člena 6 in 9 v skladu s postopkom iz direktive Sveta 91/692/EGS z dne 23. decembra 1991 o standardiziranju in racionaliziranju poročil o izvajanju posameznih direktiv, ki se nanašajo na okolje [9]. Komisija objavi povzetek teh informacij vsaka tri leta.

Člen 20

Zaupnost

1. Države članice za večjo preglednost zagotovijo, da pristojni organi informacije, prejete v skladu s to direktivo, dajo na voljo vsaki fizični ali pravni osebi, ki zanje zaprosi.

Informacije, ki jih dobijo pristojni organi ali Komisija, smejo v primeru, da to zahtevajo nacionalni predpisi, ostati zaupne, če je zaradi njih ogrožena:

- zaupnost razprav pristojnih organov in Komisije,

- zaupnost na področju mednarodnih odnosov in obrambe države,

- javna varnost,

- zaupnost predhodnih preiskovalnih postopkov ali sodnih postopkov, ki tečejo,

- poslovne in industrijske skrivnosti, vključno z intelektualno lastnino,

- osebni podatki in/ali spisi,

- podatki, ki jih da nekdo tretji, če ta zahteva, da ostanejo zaupni.

2. Ta direktiva ni ovira za sklepanje sporazumov države članice s tretjimi državami o izmenjavi njenih notranjih informacij.

Člen 21

Pristojnosti in naloge odbora

Ukrepi za prilagoditev meril iz člena 9(6)(b) in Prilog II do VI tehničnemu napredku in za izdelavo obrazca poročila, navedenega v členu 15(2), se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22.

Člen 22

Odbor

Komisiji pomaga odbor, ki je sestavljen iz predstavnikov držav članic in mu predseduje predstavnik Komisije.

Predstavnik Komisije odboru predloži osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor da svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga sme določiti predsedujoči glede na nujnost zadeve. Mnenje mora biti sprejeto z večino, kot je določeno v členu 148(2) Pogodbe za sklepe, ki jih mora sprejeti Svet na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic se v odboru ponderirajo na način, ki ga navedeni člen določa. Predsedujoči ne glasuje.

Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni dano, Komisija nemudoma dostavi Svetu predlog v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti. Svet odloči s kvalificirano večino.

Če po treh mesecih po predložitvi predloga Svet ni odločal, sprejme predlagane ukrepe Komisija.

Člen 23

Razveljavitev direktive 82/501/EGS

1. Direktiva 82/501/EGS se razveljavi 24 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.

2. Uradna obvestila, načrti ukrepov ob nesrečah in informacije za javnost, predloženi ali izdelani v skladu z direktivo 82/501/EGS, ostanejo v veljavi do njihove nadomestitve v skladu z ustreznimi določbami te direktive.

Člen 24

Izvajanje

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje v 24 mesecih po začetku njene veljavnosti. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 25

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 26

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 9. decembra 1996

Za Svet

Predsednik

B. Howlin

[1] UL C 106, 14.4.1994, str. 4 in UL št. C 238, 13.9.1995, str. 4.

[2] UL C 295, 22.10.1994, str. 83.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 1995 (UL C 56, 6.3.1995, str. 80), skupno stališče Sveta z dne 19. marca 1996 (UL C 120, 24.4.1996, str. 20) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 15. julija 1996 (UL C 261, 9.9.1996, str. 24).

[4] UL L 230, 5.8.1982, str. 1. Direktiva nazadnje spremenjena z direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

[5] UL C 112, 20.12.1973, str. 1.UL C 139, 13.6.1977, str. 1.UL C 46, 17.2.1983, str. 1.UL C 70, 18.3.1987, str. 1.UL C 138, 17.5.1993, str. 1.

[6] UL C 328, 7.12.1987, str. 3.

[7] UL C 138, 17.5.1993.

[8] UL L 183, 29.6.1989, str. 1.

[9] UL L 377, 31.12.1991, str 48.

--------------------------------------------------

Seznam Prilog

| | Stran |

Priloga 1 | — Uporaba direktive … | 421 |

Priloga II | — Najmanjši obseg podatkov in informacij, ki jih je treba obravnavati v varnostnem poročilu iz člena 9 … | 426 |

Priloga III | — Načela iz člena 7 in informacije iz člena 9 o sistemu vodenja in upravljanja ter organiziranosti organizacije za preprečevanje večjih nesreč … | 427 |

Priloga IV | — Podatki in informacije, ki jih je treba vključiti v načrte ukrepov ob nesrečah iz člena 11 … | 428 |

Priloga V | — Informacije, ki jih je treba sporočiti javnosti, kot je predvideno v členu 13(1) … | 429 |

Priloga VI | — Merila za obveščanje Komisije o nesreči, kot je predvideno v členu 15(1) … | 430 |

--------------------------------------------------

31996L0082