Odločba Komisije

z dne 25. junija 1996

o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti, ki jih izvajajo države članice in Komisija v zvezi z dejavnostmi Kohezijskega sklada po Uredbi Sveta (ES) št. 1164/94

(96/455/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1164/94 z dne 16. maja 1994 o ustanovitvi Kohezijskega sklada [1] in zlasti člena 14 Uredbe, ki predvideva določbe za informiranje in obveščanje javnosti o dejavnostih Kohezijskega sklada,

ker zadnji pododstavek člena 14(1) Uredbe (ES) št. 1164/94 določa, da Komisija zagotovi, da so države članice obveščene o dejavnostih sklada;

ker prvi pododstavek člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1164/94 določa, da države članice, odgovorne za izvedbo ukrepa, ki prejema finančni prispevek iz Kohezijskega sklada, za te ukrepe zagotovijo ustrezno obveščanje javnosti, katerega namen je širšo javnost seznaniti z vlogo Skupnosti v zvezi s tem ukrepom ter potencialne upravičence in strokovne organizacije seznaniti z možnostmi, ki jih ta ukrep ponuja;

ker države članice po tretjem pododstavku člena 14(2) Uredbe (ES) št. 1164/94 obvestijo Komisijo o pobudah, sprejetih po tem odstavku;

ker Komisija v skladu s členom 14(3) Uredbe (ES) št. 1164/94 sprejme podrobna pravila za informiranje in obveščanje javnosti,

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Podrobne določbe za informiranje in obveščanje javnosti o dejavnostih Kohezijskega sklada so opredeljene v naslednjih prilogah.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 25. junija 1996

Za Komisijo

Monika Wulf-Mathies

Članica Komisije

PRILOGA I

PODROBNA UREDITEV ZA INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI O DEJAVNOSTIH KOHEZIJSKEGA SKLADA

1. Cilj in področje uporabe

Ukrepi informiranja in obveščanja javnosti o vseh projektih, ki jih sofinancira Kohezijski sklad, so namenjeni povečanju ozaveščenosti javnosti in preglednosti ukrepov Skupnosti v vseh državah članicah ter oblikovanju skladne podobe ukrepov, sprejetih v štirih zadevnih državah članicah. Informiranje in obveščanje javnosti se nanašata na vse projekte, za katere Kohezijski sklad zagotavlja finančne prispevke.

Ti ukrepi dopolnjujejo tiste ureditve za informiranje in obveščanje javnosti, ki jih uvedejo Komisija in države članice na drugih področjih regionalnih in kohezijskih politik, zlasti na podlagi Odločbe Komisije 94/342/ES z dne 31. maja 1994 o ukrepih informiranja in obveščanja javnosti, ki jih izvajajo države članice v zvezi s pomočjo iz Strukturnih skladov in Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištva (FIUR) [2].

2. Splošna načela

Nacionalni, regionalni ali lokalni organi, pristojni za izvajanje projektov Kohezijskega sklada, so odgovorni za vse ukrepe obveščanja javnosti na kraju samem in po celotnem ozemlju države članice, v kateri se izvaja projekt. Obveščanje javnosti se izvaja v sodelovanju s službami Komisije, ki so obveščene o ukrepih, sprejetih v ta namen.

Pristojne nacionalne, regionalne ali lokalne oblasti sprejmejo ustrezne upravne ukrepe za zagotovitev učinkovite uporabe te ureditve in sodelovanje s službami Komisije.

Ukrepi informiranja in obveščanja javnosti se izvedejo pravočasno po sprejetju odločitve o pomoči Kohezijskega sklada. Komisija si pridržuje pravico, da sproži postopek po členu H Uredbe (ES) št. 1164/94 (zmanjšanje, opustitev in ukinitev pomoči), če država članica ne izpolnjuje njenih obveznosti po tej odločbi.

3. Splošna načela o obveščanju javnosti

Ne glede na podrobne določbe iz točke 4 se naslednja splošna načela uporabljajo za vse ukrepe informiranja in obveščanja javnosti:

Mediji

Pristojni organi na najprimernejši način obveščajo medije o dejavnostih, ki jih sofinancira Kohezijski sklad. V teh informacijah se mora prispevek Skupnosti ustrezno odražati.

V ta namen so začetek projektov (ko jih sprejme Komisija) in pomembne faze njihove izvedbe predmet informativnih ukrepov, zlasti v regionalnih medijih (tisk, radio in televizija). Zagotovljeno mora biti ustrezno sodelovanje z uradom Komisije v zadevni državi članici.

Načela iz dveh predhodnih odstavkov se uporabljajo tudi za oglaševanja, kot so sporočila za javnost ali javna službena sporočila, ki jih objavijo države članice.

Informativni dogodki

Organizatorji informativnih dogodkov, kot so konference, seminarji, sejmi in razstave v zvezi z izvedbo projektov, ki jih delno financira Kohezijski sklad, se zavežejo izrecno poudariti udeležbo Skupnosti. Uporabljena naj bo možnost, da se v sejnih sobah izobesi evropska zastava, na dokumentih pa emblem, odvisno od okoliščin. Uradi Komisije v državah članicah po potrebi pomagajo pri pripravi in izvedbi takih dogodkov.

Informativno gradivo

Publikacije (kot so brošure in letaki) o projektih ali podobnih ukrepih naj na naslovnici vsebujejo jasno navedbo udeležbe Skupnosti, pa tudi evropski emblem, kadar je uporabljen nacionalni, regionalni ali lokalni emblem.

Kadar publikacije vključujejo predgovor, naj ga podpišeta oseba, ki je odgovorna v državi članici, in za Komisijo odgovorni član Komisije ali imenovani predstavnik, da se zagotovi, da je udeležba Skupnosti jasna. Take publikacije se sklicujejo na nacionalne, regionalne ali lokalne organe, pristojne za informiranje zainteresiranih strank.

Zgoraj navedena načela se uporabljajo tudi za avdiovizualno gradivo.

4. Obveznosti držav članic v zvezi z informiranjem in obveščanjem javnosti

Informiranje in obveščanje javnosti sta predmet usklajenega niza ukrepov, ki jih opredelijo pristojni nacionalni, regionalni in lokalni organi v sodelovanju s Komisijo za čas trajanja projekta. V tej zvezi države članice zagotovijo, da so predstavniki institucij Skupnosti vključeni v najpomembnejše javne aktivnosti, povezane s skladom.

Nadzorni odbori preučijo izvajanje teh ukrepov in o tem obvestijo Komisijo.

Pri izvedbi projektov pristojni organi držav članic sprejmejo naslednje ukrepe, da prikažejo udeležbo Kohezijskega sklada v navedenih projektih:

(a) ukrepi informiranja na kraju samem in obveščanja javnosti se sprejmejo, da bi bila širša javnost seznanjena s pomočjo Skupnosti prek Kohezijskega sklada. Vsebina vseh projektov, ki jih sofinancira Kohezijski sklad, se objavi v najprimernejši obliki. Organi zagotovijo, da se taki dokumenti razširijo vsaj med lokalne in regionalne medije in jih imajo na voljo za zainteresirane stranke. Zagotovijo skladno predstavitev informacij in gradiva, pripravljenega za obveščanje javnosti, na celotnem ozemlju države članice;

(b) v primeru naložb, katerih stroški presegajo 1 milijon ECU, dodatno k (a):

- pristojni organi držav članic imajo redne novinarske konference na lokalni ravni, da obveščajo o vseh dejstvih v zvezi s projekti, ki so v javnem interesu,

- ukrepi na kraju samem naj vključujejo:

- panoje, postavljene na lokacijah projektov, in

- trajne spominske plošče za infrastrukturo, dostopno širši javnosti.

Oboje naj se postavi v skladu s Prilogo II.

(c) v primeru naložb, katerih stroški presegajo 10 milijonov ECU, poleg (a) in (b):

pristojni organi držav članic pripravijo brošuro splošnega pomena in strokovno avdiovizualno gradivo (npr. video posnetke) o projektu, ki se dostavi nacionalnim, pa tudi regionalnim televizijskim in radijskim postajam, Komisiji ter na zahtevo zainteresiranim podjetjem in javnosti. Brošura in vso drugo informativno gradivo se redno ažurira;

(d) v primeru naložb, katerih stroški presegajo 20 milijonov ECU, poleg (a), (b) in (c):

pristojni organi imajo redne novinarske konference o projektih in njihovi realizaciji na nacionalni ravni, vključno s predstavitvijo avdiovizualnega gradiva, navedenega pod (c).

5. Pobude Komisije glede informiranja in obveščanja javnosti

Komisija redno dostavlja vse ustrezno informativno gradivo o projektih, ki prejemajo pomoč Kohezijskega sklada, vsem državam članicam in jih ponuja širši javnosti tistih držav članic, ki niso vključene v izvajanje projekta.

Poleg tega ima Komisija letne novinarske konference v navedenih državah članicah z informacijami o delu Kohezijskega sklada na splošno in zlasti o projektih, ki presegajo naložbe, vredne več kakor 20 milijonov ECU.

Vsaki dve leti je novinarska konferenca del javne razstave, ki jo organizira ustrezno predstavništvo Komisije, ki predstavi delo Kohezijskega sklada s predstavitvijo navedenih videov, diagramov in drugega informativnega gradiva.

6. Delo nadzornih odborov

6.1 Nadzorni odbori zagotovijo ustrezne informacije o svojem delu. V ta namen vsak nadzorni odbor obvešča medije tako pogosto, kolikor meni, da je potrebno, o napredovanju projekta(-ov), za katerega(-e) je pristojen. Predsednik je odgovoren za stike z mediji. Pomaga mu predstavnik Komisije.

Ustrezna ureditev se v sodelovanju s Komisijo in njenimi uradi v državah članicah pripravi ob pomembnih dogodkih, kot so srečanja na visoki ravni ali slovesne otvoritve.

6.2 Predstavniki Komisije v nadzornih odborih v sodelovanju s pristojnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi organi zagotovijo skladnost s sprejetimi določbami o obveščanju javnosti, zlasti tistimi, ki se nanašajo na panoje in spominske plošče (glej Prilogo II).

Organi, pristojni za izvajanje projektov, predložijo nadzornim odborom informacije o ukrepih obveščanja javnosti in primerne dokaze, kot so fotografije. Kopije takega gradiva se pošljejo Komisiji.

6.3 Odbori pošljejo Komisiji vse informacije, ki jih ta potrebuje za upoštevanje v letnem poročilu, predvidenem v členu 14(1) Uredbe (ES) št. 1164/94. Take informacije morajo Komisiji omogočiti, da zagotovi izpolnitev določb te odločbe.

7. Končne določbe

Zadevni nacionalni, regionalni ali lokalni organi lahko v vsakem primeru izvedejo dodatne ukrepe, če menijo, da je to primerno.

Posvetujejo se s Komisijo in jo obvestijo o pobudah, ki jih sprejmejo, tako da lahko Komisija ustrezno sodeluje pri njihovem uresničevanju.

Za lažjo uporabo teh določb Komisija po potrebi zagotovi tehnično pomoč.

PRILOGA II

POSEBNA UREDITEV ZA PANOJE, SPOMINSKE PLOŠČE IN PLAKATE

Da bi zagotovile vidnost ukrepov, ki se delno financirajo iz Kohezijskega sklada, države članice zagotovijo, da so zagotovljeni naslednji ukrepi informiranja in obveščanja javnosti:

1. Panoji

V skladu s točko 4 Priloge I se postavijo panoji na lokacijah projektov, ki prejemajo pomoč Kohezijskega sklada, katerih stroški presegajo zneske, navedene v točki 4(b) Priloge I. Na takih panojih je prostor, rezerviran za navedbo udeležbe Unije.

Velikost panojev mora ustrezati obsegu aktivnosti.

Prostor na panoju, rezerviran za Evropsko unijo, mora izpolnjevati naslednja merila:

- zavzemati mora vsaj 50 % skupne površine panoja,

- na njem mora biti standardizirani evropski emblem in naslednje besedilo, ki se predstavi takole:

(Evropski emblem) Ta projekt sofinancira v višini... % Kohezijski sklad Evropske unije

Poleg tega je treba navesti celotne ocenjene stroške projekta in/ali znesek prispevka Kohezijskega sklada, izraženega v nacionalni valuti.

Če pristojni nacionalni, regionalni ali lokalni organi ne postavijo panoja, ki naznanja njihovo vključitev v financiranje projekta, mora biti pomoč Unije naznanjena na posebnem panoju. V takih primerih se zgornje določbe o deležu Unije uporabljajo po analogiji.

Panoji se ne odstranijo prej, kakor tri leta po koncu dela. Kadar je to mogoče, se nadomestijo s spominsko ploščo v skladu z določbami iz odstavka 2.

2. Spominske plošče

Trajne spominske plošče se postavijo na lokacijah, ki so dostopne širši javnosti (letališča, postaje, parkirišča, dostopna območja zgradb, povezanih z naložbami v okolje itd.). Poleg evropskega emblema morajo take plošče navajati delno financiranje Unije, skupaj z navedbo Kohezijskega sklada (glej primer v odstavku 1). Spominska plošča se namesti za vsak projekt, ki presega 10 milijonov ECU.

3. Plakati

Če se nacionalni, regionalni ali lokalni organi ali kateri koli drug končni upravičenec odločijo, da bodo namestili pano, postavili spominsko ploščo, razobesili plakat ali sprejeli kak drug ukrep za zagotovitev informacij o projektih, katerih stroški znašajo manj kakor 1 milijonom ECU, mora biti navedena tudi udeležba Unije.

[1] UL L 130, 25.5.1994, str. 1.

[2] UL L 152, 18.6.1994, str. 39.