Uredba Sveta (ES) št. 3036/94

z dne 8. decembra 1994

o gospodarskem postopku pasivnega oplemenitenja za nekatere tekstilne izdelke in oblačila, ki se ponovno uvažajo v Skupnost po obdelavi ali predelavi v nekaterih tretjih državah

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 113 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ker uvozni režimi za tekstilne izdelke in oblačila v Skupnosti določajo posebne ukrepe za izdelke, ki nastanejo pri operacijah pasivnega oplemenitenja v nekaterih tretjih državah;

ker so bili z Uredbo (EGS) št. 636/82 [1] urejeni gospodarski postopki pasivnega oplemenitenja za nekatere tekstilne izdelke in oblačila, ki se ponovno uvažajo v Skupnost po obdelavi in predelavi v nekaterih tretjih državah;

ker je cilj politike Skupnosti zlasti omogočiti tekstilni industriji in industriji oblačil prilagoditev pogojem mednarodne konkurence; ker mora biti ta nova ureditev postopka pasivnega oplemenitenja usklajena s prizadevanjem za povečanje konkurenčnosti industrije iz Skupnosti in ni rezervirana samo za to industrijo, ampak je prav tako namenjena podjetjem, ki v Skupnosti izdelujejo izdelke na isti stopnji proizvodnje, kakor so izdelki, ki se nameravajo ponovno uvoziti po pasivnem oplemenitenju, brez poseganja v pravice oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev te uredbe in jim je mogoče odobriti odstopanje do celotne količine izdelkov, ki se ne razlikujejo po lastnosti in uporabnosti, uvožene v skladu s posebno ureditvijo, v enem od dveh let pred uveljavitvijo te uredbe;

ker uvedba notranjega trga v letu 1993 ustvarja področje brez meja, na katerem je zagotovljen zlasti prosti pretok blaga; ker to med drugim pomeni tudi ukinitev nadzora na notranjih mejah in odpravo razlik v uvoznih režimih, kot tudi možnost ponovnega uvoza pridobljenih izdelkov v neko drugo državo članico, kakor je tista, ki je odobrila predhodno dovoljenje;

ker mora biti trgovina s tekstilnimi izdelki in oblačili usklajena z delovanjem omenjenega notranjega trga, zlasti pri uresničevanju postopka pasivnega oplemenitenja za tekstil;

ker je prejšnje regionalne kvote za pasivno oplemenitenje od 1. januarja 1993 dalje nadomestil sistem skupnih kvot Skupnosti, ki niso razdeljene med države članice;

ker morajo pristojni organi držav članic še naprej izdajati predhodna dovoljenja prosilcem, ki želijo uporabljati pasivno oplemenitenje, vendar morajo Komisijo obveščati o zaprošenih količinah zaradi preverjanja, ali so te količine na razpolago v okviru skupne kvote, določene na ravni Skupnosti;

ker je treba količine dodeljevati v polni višini zaprošenih tranš, prošnjo za novo količino pa je mogoče vložiti šele tedaj, ko je predhodno odobrena količina izkoriščena vsaj 50 %;

ker se merila in pogoji, ki jih morajo upoštevati izvajalci iz držav članic za uvrstitev v ta režim, trenutno ne uporabljajo enotno v vsej Skupnosti;

ker je torej treba pravila za izvajanje teh meril in pogojev uskladiti, da bi bilo pasivno oplemenitenje dostopno v celotni Skupnosti pod enakimi pogoji, posebno glede opredelitev izrazov "upravičenec", "podobni izdelki", glede prioritete za proizvajalce, ki so ohranili glavno proizvodnjo znotraj Skupnosti, in glede odstopanja od pravil o poreklu izdelkov, ki se izvažajo na pasivno oplemenitenje;

ker se pri dodelitvi blagovnih količin posameznemu prosilcu ne smejo upoštevati samo razpoložljive količine v skladu z uvoznim režimom za nek izdelek in določeno tretjo državo, ampak tudi dobrovernost upravičenca kot proizvajalca in napori proizvajalca, da znotraj Skupnosti obdrži proizvodnjo in zaposlenost za izdelke na isti stopnji proizvodnje, pri čemer se ne smejo zmanjševati količine, ki so bile dodeljene in so jih pretekli upravičenci že izkoristili;

ker je primerno, da se, v skladu s cilji te uredbe, ob koncu vsakega leta, v katerem razpoložljive količine za nove prosilce niso bile zadostne, izvede revizija dodeljenih blagovnih količin;

ker je za zagotavljanje učinkovitega in nepristranskega upravljanja sistema treba dodeljevanje količin za pasivno oplemenitenje, ki niso rezervirane za pretekle upravičence, izvajati po načelu prvi pride, prvi na vrsti;

ker je ob upoštevanju protokola št. 1 o tekstilnih izdelkih in oblačilih k evropskim sporazumom in ob upoštevanju začasnih sporazumov, ki so bili sklenjeni med Skupnostjo in Češko, Slovaško, Poljsko, Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo, primerno, da se uporaba uredbe razširi tudi na nekatere sproščene kategorije izdelkov po poreklu iz teh držav;

ker je treba, da je seznam izdelkov, na katere se nanaša ta uredba, usklajen z zdajšnjo klasifikacijo tekstilnih izdelkov (kategorij), ki temelji na kombinirani nomenklaturi;

ker naj ta uredba ne velja za ponovni uvoz v Skupnost za izdelke, nastale po obdelavi ali predelavi v tretjih državah na osnovi predhodnih dovoljenj, izdanih pred datumom, ko se je ta uredba začela uporabljati;

ker učinkovito izvajanje postopkov pasivnega oplemenitenja v Skupnosti zahteva tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ta uredba določa pogoje za uporabo gospodarskega postopka pasivnega oplemenitenja (v nadaljevanju "postopek") za tekstilne izdelke in oblačila, ki so našteti v poglavju od 50 do 63 kombinirane nomenklature in so rezultat operacij pasivnega oplemenitenja.

2. V tej uredbi izraz "operacija pasivnega oplemenitenja" (v nadaljevanju "oplemenitenje") pomeni postopek predelave iz Skupnosti v tretjo državo začasno izvoženega blaga in poznejši ponovni uvoz v Skupnost v obliki pridobljenih izdelkov.

3. Brez poseganja v člen 11(3) se določbe te uredbe uporabljajo za tekstilne izdelke in oblačila, ki so rezultat operacij oplemenitenja v tretji državi, kadar obstaja režim uvoznih omejitev ali nadzora uvoza tekstilnih izdelkov in oblačil iz omenjene tretje države in kadar se uporabljajo posebni ukrepi za izdelke, ki nastanejo pri operacijah oplemenitenja v tej tretji državi.

4. V tej uredbi izraz:

(a) "pridobljeni izdelki" pomeni izdelke, ki so nastali iz blaga z operacijami oplemenitenja v skladu s členom 2(2)(d);

(b) "blago" pomeni blago, ki je bilo izvoženo s carinskega območja Skupnosti za oplemenitenje v tretjo državo;

(c) "celotna vrednost blaga" pomeni:

- pri predhodno uvoženem blagu njegovo vrednost za carinske namene, kakor jo določa Uredba Sveta (ES) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti [2], in njene izvedbene uredbe,

- pri vseh drugih primerih cena franko tovarne;

(d) "pristojni organ" pomeni organ v državi članici, ki je pristojen za izvajanje določb te uredbe, zlasti za dodelitev predhodnih dovoljenj;

(e) "podobni izdelki" so izdelki iz iste kategorije ali iste skupine kategorij, naštetih v Prilogi I, ki se lahko spremenijo v skladu s postopkom iz člena 12.

Člen 2

1. Samo fizične ali pravne osebe, ki bivajo ali imajo sedež v Skupnosti, so upravičene do ugodnosti iz tega postopka.

2. Vsaka oseba iz odstavka 1, ki prosi za dovoljenje po tem režimu, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

(a) oseba mora:

- v Skupnosti proizvajati izdelke, ki so podobni in na isti stopnji proizvodnje kakor pridobljeni izdelki, za katere je bila vložena prošnja, in

- v svoji lastni tovarni v Skupnosti izvajati glavne proizvodne procese na teh izdelkih, od tega vsaj šivanje, sestavljanje ali pletenje, če se dokončno izdelano oblačilo izdeluje iz preje.

Pri ugotavljanju upravičenosti prošnje v skladu s to določbo, pristojni organi ne upoštevajo oblikovanja ali izdelave modela ali vzorca;

(b) količina pridobljenih izdelkov, ki jih oseba sme proizvesti v tretji državi z oplemenitenjem, ne sme biti višja od količine, ki jo dodelijo pristojni organi države članice, v kateri je oseba zaprosila za dovoljenje, ob upoštevanju pogojev iz člena 3;

(c) blago, ki ga oseba začasno izvaža zaradi operacij oplemenitenja, mora biti v prostem prometu po členu 9(2) Pogodbe o ustanovitvi Skupnosti in po poreklu iz Skupnosti po uredbi Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti [3] in njenih izvedbenih uredb. Odstopanja od določb tega pododstavka lahko dovolijo pristojni organi države članice samo za blago, katerega proizvodnja je v Skupnosti nezadostna. Tako odstopanje ne more biti višje od 14 % celotne vrednosti blaga, za katerega se zahteva predhodno dovoljenje ali za katerega je bilo upravičencu izdano dovoljenje v preteklem letu. V izjemnih in gospodarsko upravičenih primerih lahko pristojni organi na osnovi odločitve, sprejete v skladu s postopkom iz člena 12, odobrijo višji odstotek odstopanja.

Pretekli upravičenec, ki mu je bil v letu 1994 odobren višji odstotek kakor 14 %, lahko uporablja iste količine v obdobju treh let na osnovi seznama Komisije. Po tem obdobju se lahko izjema obnovi na osnovi sklepa, sprejetega v skladu s postopkom iz člena 12.

Vsaka država članica ob četrtletju sporoči Komisiji glavne vidike tako odobrenih odstopanj, tj. podatke o naravi, poreklu in količini blaga po poreklu zunaj Skupnosti. Komisija sporoči te podatke drugim državam članicam za potrebe pregleda, ki ga izvede Odbor iz člena 12.

(d) Operacije oplemenitenja, ki naj bi se izvedle v tretjih državah, ne smejo biti obsežnejše, kakor je določeno za vsak izdelek posebej v Prilogi II. Operacije oplemenitenja, ki naj bi se izvedle, so lahko manj obsežne, kakor je določeno za posamezen izdelek v Prilogi II.

3. Države članice lahko odstopajo od določb odstavka 2(a) glede oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev iz tega odstavka.

Taka odstopanja se lahko nanašajo samo na znesek celotnih količin, uvoženih v skladu s posebnim režimom, kakor ga določa člen 1(3), v enem od dveh let pred uveljavitvijo uredbe (EGS) št. 636/82, in na izdelke, ki niso različni po vrsti in namenu.

Če se po začetku veljavnosti te uredbe v neki državi prvikrat uvede poseben režim, kakor ga določa člen 1(3), in nadomesti režim splošne uvozne omejitve za nekatere količine, ki se je za take količine uporabljal do tedaj, pri čemer se celotne uvozne možnosti ne povečajo zaradi kumulativne uporabe obeh režimov, se lahko odobrijo podobna odstopanja do višine, enake količini izdelkov, pridobljenih z operacijami oplemenitenja, ki so bili prej uvoženi v okviru nespecifične uvozne omejitve.

Odstopanja, navedena v prejšnjih pododstavkih, se morajo prvenstveno odobriti tistim osebam, ki so bile že prej upravičene do ugodnosti v okviru zgoraj navedenih posebnih režimov.

O primerih uporabe tega odstavka se obvesti Komisija, ki podatke predloži državam članicam zaradi letnega pregleda, ki ga izvede Odbor iz člena 12.

Člen 3

1. Letne količine pridobljenih izdelkov, katerih ponovni uvoz se lahko dovoli v okviru posebnega uvoznega režima iz člena 1(3), se določi na ravni Skupnosti.

2. Pristojni organi razdelijo letne količine iz odstavka 1 med potencialne upravičence, kakor jih določa člen 2, na osnovi njihovih prošenj, ki so vložene v skladu s členom 4(2), in samo po potrditvi Komisije, da so v skupni kvoti Skupnosti še na razpolago količine za celotno kategorijo in posamezno tretjo državo, na katero se prošnje nanašajo.

3. Brez poseganja v člen 2(3) je ta razdelitev taka, da zagotavlja upoštevanje cilja ohranitve industrijske aktivnosti upravičenca v Skupnosti, kakor to določa člen 2(2) glede na oboje, naravo izdelkov in njihove količine, izražene v fizikalnih enotah ali dodani vrednosti.

4. Vsakemu preteklemu upravičencu se dodeli za vsako kategorijo in tretjo državo količina, ki je enaka skupni količini preteklih operacij oplemenitenja bodisi v letu 1993 ali 1994, za to posamezno kategorijo in to posamezno državo.

Upravičencem se lahko dodeli dodatna količina za isto kategorijo in isto državo v skladu z odstavkom 5 samo, če so že izkoristili količino iz prejšnjega pododstavka, kakor to določa četrti pododstavek odstavka 5.

Pretekli upravičenec, ki se odloči, da ne bo porabil količin, rezerviranih zanj po prvem pododstavku za določeno kategorijo in tretjo državo, ima poleg tega pravico zaprositi za odgovarjajočo količino v drugi kategoriji in drugi tretji državi, v skladu z načelom prvi pride, prvi na vrsti, kakor ga določa prvi pododstavek odstavka 5. Odpovedane količine se takoj pripišejo količinam, ki se dodeljujejo v skladu z odstavkom 5.

Pri pristopu neke države k Skupnosti se te določbe uporabljajo za gospodarske subjekte te države, ki so izvažali blago v pasivno oplemenitenje v enem od dveh let pred pristopom, do količin, ki so bile tako oplemenitene.

5. Količine pridobljenih izdelkov, ki niso bile dodeljene za izpolnitev vlog, vloženih po odstavku 4, Komisija razdeli na podlagi obvestil, ki jih prejme od držav članic, po kronološkem vrstnem redu, po katerem so bila ta obvestila prejeta (po načelu prvi pride, prvi na vrsti).

Količine se dodelijo samo tistim proizvajalcem, ki lahko dokažejo, da so v preteklih letih obdržali proizvodnjo v Skupnosti. Vsak od teh proizvajalcev lahko zaprosi za skupno količino pridobljenih izdelkov, katerih vrednost oplemenitenja v tretjih državah ni višja kakor 50 % vrednosti njegove proizvodnje v Skupnosti.

Vrednost proizvodnje prosilca v Skupnosti se določi na osnovi vseh izdelkov, naštetih v Prilogi II, ki so bili proizvedeni v Skupnosti.

Dodelitev se opravi v največjih količinah za vsako kategorijo in za vsako zadevno tretjo državo. Pri ponovni vlogi lahko pristojni organi dodelijo posameznemu prosilcu dodatne količine za isto kategorijo in za isto tretjo državo samo, če je bila predhodno odobrena količina za tega prosilca dejansko izkoriščena 50 % ali pa je bila izvožena vsaj količina blaga, ki ustreza 80 % predhodno odobrene količine.

Vsakemu proizvajalcu, ki mu je bilo v preteklem letu dovoljeno izvajati operacije pasivnega oplemenitenja na podlagi tega odstavka, se dodelijo količine za uvoz pridobljenih izdelkov po odstavku 4. Če se je proizvajalčeva proizvodnja v Skupnosti v preteklem letu zmanjšala zaradi operacij pasivnega oplemenitenja, se proporcionalno zmanjšajo tudi količine, do katerih ima pravico kot pretekli upravičenec.

Dodeljene količine za vsako kategorijo in vsako tretjo državo morajo ustrezati višini pridobljenih izdelkov, ki jih je proizvajalec ponovno uvozil v obdobju, navedenem v prejšnjem pododstavku.

6. Če upravičenci ne izkoristijo celotnih količin, za katere so prejeli predhodno dovoljenje po tem členu, se neizkoriščene količine pripišejo kvoti Skupnosti in tako dajo na razpolago v skladu s postopkom iz odstavka 5.

Prosilec vrne pristojnim organom, ki so izdali dovoljenja, vsa neizkoriščena ali delno izkoriščena predhodna dovoljenja v roku 15 dni po prenehanju njihove veljavnosti.

Za uporabo tega odstavka "neizkoriščena količina" pomeni tisto količino, za katero je bilo izdano predhodno dovoljenje, vendar ni bila izkoriščena v roku šestih mesecev oziroma devetih mesecev, če so pristojni organi podaljšali prvotni rok (tj. formalnosti glede začasnega izvoza za celotno količino surovin, navedenih v predhodnem dovoljenju, niso bile končane). Pristojni organi kar najhitreje sporočijo Komisiji zneske vseh neporabljenih količin, ki se pripišejo kvoti Skupnosti.

7. Ob koncu vsakega koledarskega leta, v katerem je bila razpoložljiva količina pridobljenih izdelkov nezadostna glede na vloge po odstavku 5, pristojni organi v skladu s postopkom iz člena 12 proučijo, v kakšnem obsegu in na kakšen način je treba revidirati način dodeljevanja količin.

8. Določbe za izvajanje glede uporabe tega člena je treba sprejeti v skladu s postopki iz člena 12.

Člen 4

1. Pristojni organi lahko izdajo predhodno dovoljenje samo tistim prosilcem, ki izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.

2. Prosilec pristojnim organom predloži pogodbo, sklenjeno s podjetjem, pooblaščenim za izvajanje operacij oplemenitenja za njegov račun v tretji državi, ali katero koli dokazilo, ki ga pristojni organi štejejo za primerljivo pogodbi.

3. Pristojni organi držav članic vsako leto pred 15. januarjem obvestijo Komisijo o celotnih količinah, po kategorijah in tretjih državah, ki so dodeljene upravičencem v skladu s členom 3(4) v tekočem letu kvote.

4. Vsako leto od 15. januarja dalje lahko pristojni organi obveščajo Komisijo o prošnjah za predhodna dovoljenja in izdajajo predhodna dovoljenja.

Pristojni organi držav članic pred izdajo predhodnih dovoljenj obvestijo Komisijo o količinah iz zahtevkov, ki so jih prejeli. Komisija potrjuje razpoložljivost zaprošenih količin za ponovni uvoz po kronološkem vrstnem redu, kakor so bila obvestila držav članic prejeta (po načelu prvi pride, prvi na vrsti).

Običajno se taka obvestila pošiljajo elektronsko po integralni mreži, ki je vzpostavljena v ta namen, razen če je zaradi opravičljivih razlogov treba začasno uporabiti druga komunikacijska sredstva.

Člen 5

1. Predhodno dovoljenje se izda samo, če pristojni organi v ponovno uvoženih pridobljenih izdelkih lahko prepoznajo začasno izvoženo blago.

2. Pristojni organi lahko zavrnejo izdajo dovoljenja, če ugotovijo, da ne morejo pridobiti vseh potrebnih garancij, ki bi jim omogočile izvajanje učinkovitega nadzora nad upoštevanjem določb člena 2.

3. V predhodnem dovoljenju se določijo pogoji, pod katerimi se izvede operacija oplemenitenja; ti pogoji vključujejo:

- količino blaga, namenjeno za izvoz, in količino izdelkov, ki bodo ponovno uvoženi, izračunano z upoštevanjem normativa porabe, določene z veljavnimi tehničnimi podatki v zvezi s predelavo ali dodelavo, ki jo je treba izvesti, če pa teh podatkov ni, se uporabijo podatki, razpoložljivi v Skupnosti za iste vrste del,

- postopke za prepoznavanje začasno izvoženega blaga v pridobljenih izdelkih,

- rok za ponovni uvoz, ki je odvisen od časa, potrebnega za izvedbo oplemenitenja ali oplemenitenj.

4. Kadar pristojni organi ugotovijo, da se je v prosilčevem podjetju število zaposlenih občutno zmanjšalo zaradi operacij pasivnega oplemenitenja v katerem koli letu, ti pristojni organi ustrezno zmanjšajo količino, za katero lahko prosilec na osnovi te uredbe zaprosi v naslednjem letu.

Člen 6

Predhodno dovoljenje, ki so ga izdali pristojni organi, se za potrebe izvajanja carinskega postopka predloži carinskemu uradu, pri katerem se vodi postopek začasnega izvoza.

Člen 7

Če Komisija tako zahteva, jo države članice obvestijo o vsaki zavrnitvi predhodnega dovoljenja in o razlogih za zavrnitev glede na pogoje te uredbe.

Člen 8

1. Brez poseganja v odstavek 2 in pod pogojem, da so bile izpolnjene zahteve iz dovoljenja in da so bile opravljene druge carinske formalnosti, ki se običajno zahtevajo pri uvozu, se ponovni uvoz pridobljenih izdelkov ne sme zavrniti.

2. Pri ponovnem uvozu pridobljenih izdelkov v Skupnost mora oseba, ki je prijavila uvoz, brez poseganja v druga pravila Skupnosti, ki urejajo trgovino s to tretjo državo, predložiti pristojnim organom predhodno dovoljenje skupaj z dokazilom, da je bilo oplemenitenje dejansko opravljeno v tisti tretji državi, ki je navedena v predhodnem dovoljenju.

Člen 9

Pristojni organi lahko v upravičenih primerih:

- odobrijo podaljšanje roka, ki je bil prvotno določen za ponovni uvoz,

- dovolijo, da se pridobljeni izdelki ponovno uvozijo v več pošiljkah; v takih primerih je za vsako pošiljko, ki in ko prispe, treba narediti zaznamek na predhodnem dovoljenju.

Pristojni organi lahko dovolijo ponovni uvoz pridobljenih izdelkov, čeprav vse operacije oplemenitenja iz predhodnega dovoljenja niso bile opravljene.

Člen 10

Države članice sporočijo Komisiji podatke o vseh ponovnih uvozih na njihovo območje v okviru te uredbe. Komisija te podatke sporoči državam članicam.

Člen 11

1. Postopek iz te uredbe nadomešča vse druge gospodarske postopke pasivnega oplemenitenja, ki jih trenutno uporabljajo države članice v zvezi z izdelki iz člena 1.

2. Ta uredba se uporablja brez poseganja v člene 149 do 159 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 v zvezi s postopki pasivnega oplemenitenja in standardno zamenjavo.

3. Določbe člena 2(3) protokola št. 1 o tekstilnih izdelkih in oblačilih k Evropskim sporazumom in začasnim sporazumom med Skupnostjo in Češko, Slovaško, Madžarsko, Poljsko, Romunijo in Bolgarijo določajo, da izdelki, našteti v Prilogi II in po poreklu iz teh držav, v skladu s protokolom št. 4 o poreklu k Evropskim sporazumom s Skupnostjo, niso predmet režima ali posebnih ukrepov, na katere se sklicuje člen 1(3), ali letnih omejitev, na katere se sklicuje člen 2(2)(b). Pristojni organi izdajo predhodno dovoljenje za te kategorije izdelkov, potem ko so obvestili Komisijo o zaprošeni količini in pod pogojem, da so izpolnjene zahteve te uredbe.

Člen 12

1. Ustanovi se odbor za gospodarski postopek pasivnega oplemenitenja za tekstil (v nadaljevanju "odbor"), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predstavnik Komisije pa je njegov predsednik.

Odbor oblikuje svoj poslovnik.

2. Odbor lahko obravnava vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe, ki jih sproži predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

3. Določbe, potrebne za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu z naslednjim postopkom:

(a) predstavnik Komisije predloži odboru osnutek ukrepov, ki jih je treba sprejeti. Odbor poda mnenje o osnutku v roku, ki ga predsednik določi glede na nujnost zadeve. Mnenje se sprejme z večino, predvideno v členu 148(2) Pogodbe o sprejetju sklepov, ki jih sprejme Svet na predlog Komisije, pri čemer se glasovi držav članic ponderirajo, kakor je določeno v členu 148(2) Pogodbe.

(b) (i) Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

(ii) Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če odbor ni dal svojega mnenja, Komisija predlog ukrepov nemudoma predloži Svetu. Svet odloča s kvalificirano večino.

(iii) Če po preteku enega meseca od datuma predložitve predloga Svet ne sprejme nobenega ukrepa, Komisija sprejme predlagane ukrepe in jih takoj uveljavi.

Člen 13

Ta uredba ne velja za ponovni uvoz izdelkov v Skupnost po obdelavi ali predelavi v tretjih državah na osnovi predhodnih dovoljenj, ki so bila izdana pred uveljavitvijo te uredbe.

Uredba (EGS) št. 636/82 preneha veljati z učinkom od 31. decembra 1994.

Člen 14

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1995, člen 11(3) se uporablja od 1. januarja 1994 dalje.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 8. decembra 1994

Za Svet

Predsednik

G. Rexrodt

[1] UL L 76, 20.3.1982, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Aktom o pristopu Španije in Portugalske.

[2] UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

[3] UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Skupine kategorij, na katere se nanaša člen 1(4)(e)

Podobni izdelki na isti stopnji proizvodnje se opredelijo kot izdelki iz iste kategorije ali iz iste skupine kategorij, kakor so naštete spodaj:

Skupina 1 (vrhnja obleka)

Kategorije 4, 5, 6, 7, 8, 14, 15, 16, 17, 21, 26, 27, 28, 29, 68, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 83, 156, 157, 159, 161.

Skupina 2 (perilo)

Kategorije 4, 5, 12, 13, 18, 24, 26, 28, 31, 68, 69, 70, 72, 73, 78, 83, 86, 157, 161.

Skupina 3 (drugi izdelki)

Kategorije 10, 12, 68, 70, 72, 78, 83, 85, 87, 91.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam najvišjih stopenj predelave, na katere se nanaša člen 2(2)(d)

Pridobljeni izdelki po kategorijah | Najvišja stopnja predelave |

Kategorije 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 21, 24, 26, 27, 28, 29, 31, 68, 69, 70, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 83, 85, 86, 87, 91, 156, 157, 159, 161 | Postopek Predelava iz tkanega ali pletenega materiala |

--------------------------------------------------