Uredba Sveta (ES) št. 2100/94

z dne 27. julija 1994

o žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker predstavljajo sorte rastlin posebne težave glede režima industrijske lastnine, ki ga je mogoče uporabiti;

ker režimi industrijske lastnine za sorte rastlin še niso usklajeni na ravni Skupnosti in jih torej še naprej urejajo zakonodaje držav članic, katerih vsebina ni enotna;

ker je v takih okoliščinah smiselno oblikovati režim Skupnosti, ki kljub hkratnemu obstoju nacionalnih režimov omogoča podeljevanje pravic industrijske lastnine v celotni Skupnosti;

ker je primerno, da izvedbo in uporabo tega režima v Skupnosti ne opravljajo organi držav članic, pač pa "Urad Skupnosti za sorte rastlin", ki ima pravno osebnost;

ker mora sistem upoštevati tudi razvoj tehnik žlahtnjenja rastlin vključno z biotehnologijo; ker je treba glede na zdajšnje stanje spodbujati žlahtnjenje in razvoj novih sort z zboljšanim varstvom za vse žlahtnitelje rastlin, vendar brez neupravičeno težjega dostopa do varstva na splošno ali pri nekaterih žlahtniteljskih tehnikah;

ker naj bi bilo mogoče zavarovati vse botanične rodove in vrste;

ker morajo sorte, ki jih je mogoče zavarovati, ustrezati mednarodno priznanim zahtevam, kot so razločljivost, izenačenost, nespremenljivost in novost, poimenovane morajo biti tudi s predpisanim imenom sorte;

ker je za pravilno delovanje sistema pomembno opredeliti sorto rastline;

ker ni namen te opredelitve spreminjati opredelitve, ki so morda že uveljavljene na področju pravic intelektualne lastnine, posebno na patentnem področju, niti posegati v veljavno zakonodajo ali jo izključevati, ki ureja možno varstvo izdelkov, vključno z rastlinami in rastlinskim materialom, ali postopke pri drugih takih pravicah industrijske lastnine;

ker je kljub temu zelo zaželeno, da bi za obe področji imeli enotno opredelitev; ker je treba zato podpirati ustrezne napore na mednarodni ravni, da bi tako enotno opredelitev dosegli;

ker je za zagotavljanje žlahtniteljskih pravic v Skupnosti treba ugotoviti pomembne značilnosti sorte; ker te značilnosti kljub vsemu niso nujno povezane z njihovim gospodarskim pomenom;

ker mora sistem tudi razjasniti, komu pripada pravica za varstvo sorte rastlin v Skupnosti; ker je to v nekaterih primerih več kot ena oseba; ker je treba urediti formalno upravičenost za prijavo;

ker mora sistem opredeliti tudi izraz "imetnik" iz te uredbe; ker se izraz "imetnik" brez natančnejšega opisa uporablja v tej uredbi tudi v členu 29(5) in pomeni enako kakor v členu 13(1);

ker naj žlahtniteljska pravica v Skupnosti velja enotno v vsej Skupnosti, morajo biti trgovski posli z imetnikovim soglasjem natančno razmejeni; ker je treba obseg varstva glede na večino nacionalnih sistemov razširiti na neki material sorte, da se tako upošteva trgovina prek držav izven Skupnosti, kjer ni varstva; ker je kljub temu treba z uvedbo načela izčrpanja pravic zagotoviti, da varstvo ni pretirano;

ker za spodbujanje žlahtnjenja rastlin sistem v bistvu potrjuje mednarodno sprejeto pravilo o prostem dostopu do zavarovanih sort za razvoj in zaradi tega za izkoriščanje novih sort;

ker je treba v nekaterih primerih, kadar je nova sorta, čeprav razločljiva, v bistvu izpeljana iz izvirne sorte, ustvariti neko obliko odvisnosti od imetnika izvirne sorte;

ker je treba ob uresničevanju žlahtniteljskih pravic v Skupnosti upoštevati omejitve iz določb, sprejetih v javnem interesu;

ker to vključuje tudi zaščito kmetijske pridelave; ker je v ta namen treba dovoliti kmetom, da pridelke pod nekaterimi pogoji lahko uporabljajo za razmnoževanje;

ker je treba zagotoviti, da se pogoji predpišejo na ravni Skupnosti;

ker je treba v nekaterih okoliščinah zaradi javnega interesa predpisati prisilno licenco, ki lahko vključuje potrebo po zalaganju trga z materialom z nekimi lastnostmi ali ohranjanje pobude za nadaljnje žlahtnjenje zboljšanih sort;

ker je treba uvesti obvezno uporabo predpisanih imen za sorte;

ker mora žlahtniteljska pravica v Skupnosti načelno trajati najmanj 25 let ter najmanj 30 let pri vinski trti in drevesnih vrstah; ker je treba druge razloge za prenehanje navesti;

ker je žlahtniteljska pravica v Skupnosti predmet imetnikove lastnine in je treba njeno vlogo v odnosu do neusklajenih pravnih določil držav članic, posebno v civilnem pravu, zato razjasniti; ker to velja tudi za določitev kršitev in uveljavljanje upravičenosti do žlahtniteljskih pravic v Skupnosti;

ker je treba zagotoviti, da pri žlahtniteljskih pravicah v Skupnosti polne uporabe načel ne bodo oslabili učinki drugih sistemov; ker so glede povezave z drugimi pravicami industrijske lastnine zaradi tega potrebni nekateri predpisi v skladu z obstoječimi mednarodnimi obveznostmi držav članic;

ker je nujno treba preveriti, če in v kolikšni meri morajo biti pogoji varstva iz drugih sistemov industrijske lastnine, kot so patenti, prilagojeni ali drugače spremenjeni, da bodo v skladu s sistemom žlahtniteljskih pravic v Skupnosti; ker mora biti to, kjer je potrebno, vzpostavljeno z uravnoteženimi pravili prava Skupnosti;

ker naj bodo dolžnosti in pooblastila Urada Skupnosti za rastlinske sorte, skupaj s komisijami za pritožbe, glede podelitve, prenehanja ali preverjanja žlahtniteljskih pravic v Skupnosti in publikacij v čim večji meri oblikovane po predpisih, razvitih za druge sisteme, prav tako tudi organiziranost urada in njegov poslovnik, sodelovanje s Komisijo in državami članicami, zlasti prek upravnega sveta, udeležba uradov za preskušanje sort pri preskušanju in tudi potrebni proračunski ukrepi;

ker mora uradu svetovati in ga nadzirati navedeni upravni svet, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije;

ker Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za sprejetje te uredbe ne predpisuje drugih pooblastil, razen tistih iz člena 235;

ker ta uredba upošteva obstoječe mednarodne konvencije, kot je Mednarodna konvencija za varstvo novih sort rastlin (Konvencija UPOV), Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) ali Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, kamor spada tudi trgovanje s ponarejenim blagom; ker posledično prepoveduje patentiranje sort rastlin le toliko, kolikor to zahteva Konvencija o podeljevanju evropskih patentov, tj. za sorte rastlin kot take;

ker je treba to uredbo ponovno preučiti zaradi sprememb, ki so potrebne glede na nadaljnji razvoj omenjenih konvencij,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

DEL ENA

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Žlahtniteljske pravice v Skupnosti

S tem se oblikuje sistem žlahtniteljskih pravic v Skupnosti kot edina in izključna oblika pravic industrijske lastnine Skupnosti za sorte rastlin.

Člen 2

Enoten učinek žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

Žlahtniteljske pravice v Skupnosti imajo enoten učinek na ozemlju Skupnosti in se jih na omenjenem ozemlju ne sme podeliti, prenesti ali odvzeti drugače kakor na enotni osnovi.

Člen 3

Nacionalne lastninske pravice za sorte rastlin

S pridržkom člena 92(1) ta uredba ne vpliva na pravico države članice, da podeljuje nacionalne lastninske pravice za sorte rastlin.

Člen 4

Urad Skupnosti

Za namene izvajanja te uredbe se ustanovi Urad Skupnosti za rastlinske sorte, v nadaljnjem besedilu "urad".

DEL DVA

MATERIALNO PRAVO

POGLAVJE I

POGOJI, KI UREJAJO PODELJEVANJE ŽLAHTNITELJSKIH PRAVIC V SKUPNOSTI

Člen 5

Predmet žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

1. Predmet žlahtniteljskih pravic v Skupnosti so lahko sorte vseh botaničnih rodov in vrst in med drugim tudi križanci med rodovi ali vrstami.

2. Za namene te uredbe pomeni "sorta" skupino rastlin v okviru ene same botanične razvrstitve najnižjega znanega ranga, pri kateri je ne glede na to, ali so pogoji za podelitev žlahtniteljske pravice v celoti izpolnjeni, skupino mogoče:

- določiti z izraženimi lastnostmi, ki izhajajo iz danega genotipa ali kombinacije genotipov,

- ločiti od katere koli druge skupine rastlin po najmanj eni od teh lastnosti in

- obravnavati kot enoto glede na njeno lastnost, da se med razmnoževanjem ne spreminja.

3. Skupino rastlin predstavljajo cele rastline ali njihovi deli, če je iz njih mogoče pridobiti popolne rastline, oboje pa se v nadaljnjem besedilu imenuje "sestavine sorte".

4. Izražanje lastnosti iz prve alinee odstavka 2 se lahko med rastlinami znotraj iste sorte spreminja ali ne, če raven odstopanja izhaja iz genotipa ali kombinacije genotipov.

Člen 6

Sorte, ki jih je mogoče zavarovati

Žlahtniteljske pravice v Skupnosti se podelijo sortam, ki so:

(a) razločljive;

(b) izenačene;

(c) nespremenljive; in

(d) nove.

Poleg tega mora biti sorta poimenovana v skladu z členom 63.

Člen 7

Razločljivost

1. Za sorto velja, da je razločljiva, če jo je po izražanju lastnosti, ki izvirajo iz nekega genotipa ali kombinacije genotipov, mogoče razločiti od katere koli druge sorte, ki je splošno znana na dan prijave, opredeljen v skladu s členom 51.

2. Druga sorta, za katero velja, da je splošno znana zlasti, če je bila na dan prijave, opredeljen v členu 51:

(a) predmet žlahtniteljske pravice ali vpisana v uradni register sort rastlin v Skupnosti v kateri od držav ali za to pristojnih meddržavnih organizacij;

(b) zanjo sprejeta prijava za podelitev žlahtniteljske pravice ali za vpis v uradni register, če je medtem že prišlo do podelitve ali vpisa.

Izvedbena pravila po členu 114 lahko navedejo še druge možne primere, ki veljajo za splošno znane.

Člen 8

Izenačenost

Sorta velja za izenačeno, če je ob upoštevanju odstopanj, ki jih je mogoče pričakovati iz posebnosti njenega razmnoževanja, dovolj enotna v izražanju tistih lastnosti, ki so vključene v preskušanje razločljivosti, in vseh drugih, ki so v opisu sorte.

Člen 9

Nespremenljivost

Za sorto velja, da je nespremenljiva, če se lastnosti, vključene v preskušanje razločljivosti, pa tudi vse druge, ki so v opisu sorte, po več zaporednih množitvah ali pri posebnem razmnoževalnem ciklu, na koncu vsakega takega cikla ne spremenijo.

Člen 10

Novost

1. Za sorto velja, da je nova, če na dan prijave, opredeljenem v členu 51, žlahtnitelj v smislu člena 11 ni prodajal ali drugače oddajal drugim sestavin sorte ali pridelanega materiala zaradi izkoriščanja sorte ali v to privolil:

(a) na ozemlju Skupnosti več kot eno leto pred navedenim datumom;

(b) zunaj ozemlja Skupnosti več kot 4 leta ali pri drevesih ali vinski trti več kot 6 let pred navedenim datumom.

2. Oddajanje sestavin sorte uradnemu organu za namene, opredeljene z zakonom, ali drugim na osnovi pogodbenega ali drugega pravnega odnosa samo za pridelavo, obnavljanje, razmnoževanje, dodelavo ali skladiščenje, ne velja kot oddajanje drugim po odstavku 1 pod pogojem, da žlahtnitelj obdrži izključne pravice oddajanja teh in drugih sestavin sorte in jih ne oddaja naprej. Vendar pa tako oddajanje sestavin sorte velja za oddajanje po odstavku 1, če se te sestavine stalno uporabljajo v pridelavi hibridne sorte in če se oddajajo sestavine sorte ali pridelan material hibridne sorte.

V primeru, da po drugem odstavku člena 58 Pogodbe neka družba ali podjetje oddaja sestavine sorte drugi takšni družbi ali podjetju, to ne velja za oddajo drugim, če eno od obeh v celoti pripada drugemu ali če oba v celoti pripadata tretji takšni družbi ali podjetju, pod pogojem, da nadaljnjih oddaj ni. Ta določba ne velja za zadruge.

3. Oddaja sestavin sorte ali sortnega materiala, pridelanega iz rastlin, ki se gojijo za namene iz člena 15(b) in (c) in se ne uporabljajo za nadaljnje obnavljanje ali razmnoževanje, ne velja za izkoriščanje sorte, razen če je pri sorti naveden namen takšne oddaje.

Prav tako se ne upošteva oddaja drugim, če je do nje prišlo zaradi dejstva ali kot njegove posledice, da je žlahtnitelj razstavil sorto na uradni ali uradno priznani razstavi po Konvenciji o mednarodnih razstavah ali na razstavi države članice, ki jo je ta država priznala kot enakovredno.

POGLAVJE II

UPRAVIČENCI

Člen 11

Upravičenost do žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

1. Oseba, ki je vzgojila ali odkrila in razvila sorto ali njen pravni naslednik, sta oba — oseba in njen naslednik — v nadaljnjem besedilu "žlahtnitelj", upravičena do žlahtniteljske pravice v Skup nosti.

2. Če sta dve ali več oseb skupaj vzgojili ali odkrili in razvili sorto, se njima ali njunim pravnim naslednikom prizna skupna upravičenost. Ta določba velja tudi za dve ali več oseb, kadar je ena ali več oseb odkrila sorto, razvil pa jo je eden ali več drugih.

3. Skupna upravičenost se prizna tudi žlahtnitelju in katerikoli drugi osebi ali osebam, če so se žlahtnitelj in ta oseba ali osebe pisno sporazumeli za skupno upravičenost.

4. Če je žlahtnitelj uslužbenec, se upravičenost do žlahtniteljske pravice v Skupnosti določi v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se uporablja za delovno razmerje, v okviru katerega je bila vzgojena ali odkrita in razvita sorta.

5. Če je dvema ali več osebam priznana skupna upravičenost do žlahtniteljske pravice v Skupnosti v skladu z odstavki 2 do 4, lahko eden ali več pisno pooblasti druge, da zahtevajo tako upravičenost.

Člen 12

Upravičenost do vložitve prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti

1. Prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti lahko vloži vsaka fizična ali pravna oseba ali katerikoli organ, ki ima status pravne osebe po pravu, ki velja za ta organ, če:

(a) so državljani ene od držav članic ali članice Zveze za varstvo novih sort rastlin po členu 1(xi) Akta iz leta 1991 o mednarodni konvenciji za varstvo novih sort rastlin ali imajo stalno prebivališče ali svoj sedež ali podjetje v tej državi;

(b) da so državljani katere koli druge države, ki ne izpolnjujejo zahtev pod (a) glede stalnega prebivališča, sedeža ali podjetja, če je tako odločila Komisija po pridobitvi mnenja upravnega sveta iz člena 36. Taka odločitev se lahko sprejme odvisno od druge države, ki omogoča državljanom vseh držav članic varstvo za sorte iste botanične razvrstitve, kar ustreza varstvu, ki ga omogoča ta uredba; Komisija ugotovi, če je ta pogoj izpolnjen.

2. Prijavo lahko skupaj vložita dve ali več oseb.

POGLAVJE III

VELJAVNOST ŽLAHTNITELJSKIH PRAVIC V SKUPNOSTI

Člen 13

Pravice imetnika žlahtniteljske pravice v Skupnosti in prepovedana dejanja

1. Žlahtniteljska pravica v Skupnosti velja tako, da je imetnik ali imetniki žlahtniteljske pravice v Skupnosti, v nadaljnjem besedilu "imetnik", upravičen do opravljanja dejanj iz odstavka 2.

2. Ne glede na določbe členov 15 in 16 je potrebna odobritev imetnika za naslednja dejanja, ki zadevajo sestavine sorte ali pridelan material zavarovane sorte, v nadaljnjem besedilu "material":

(a) pridelovanje ali razmnoževanje (povečevanje);

(b) priprava na razmnoževanje;

(c) ponujanje v prodajo;

(d) prodajanje ali druge oblike trženja;

(e) izvažanje iz Skupnosti;

(f) uvažanje v Skupnost;

(g) skladiščenje za katere koli namene pod (a) do (f).

Imetnik lahko svojo odobritev pogojuje in omejuje.

3. Določbe odstavka 2 se uporabljajo za pridelan material samo, če je bil pridobljen z neodobreno uporabo sestavin zavarovane sorte in če imetnik ni imel primerne priložnosti za izvajanje svoje pravice glede imenovanih sestavin sorte.

4. Z izvedbenimi pravili v skladu s členom 114 se lahko v posebnih primerih zahteva, da se določbe odstavka 2 tega člena uporabljajo tudi za izdelke, pridobljene neposredno iz pridelanega materiala zavarovane sorte. Uporabijo se lahko samo za izdelke, pridobljene z neodobreno uporabo materiala zavarovane sorte in če imetnik glede tega materiala ni imel primerne priložnosti za uveljavljanje svoje pravice. Če se določbe odstavka 2 uporabljajo za neposredno pridobljene izdelke, te veljajo tudi za "material".

5. Določbe odstavkov 1 do 4 se uporabljajo tudi za:

(a) sorte, ki so izpeljane iz sorte s priznano žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, če ta sorta ni sama izpeljana sorta;

(b) sorte, ki niso razločljive od zavarovane sorte v skladu z določbami člena 7; in

(c) sorte, katerih pridelava vedno znova zahteva uporabo zavarovane sorte.

6. Za namene odstavka 5(a) velja, da je sorta izpeljana iz druge sorte, v nadaljnjem besedilu "izvirne sorte", kadar:

(a) je pretežno izpeljana iz izvirne sorte ali iz sorte, ki je sama pretežno izpeljana iz izvirne sorte;

(b) je v skladu z določbami člena 7 razločljiva od izvirne sorte; in

(c) se, razen pri razlikah, ki so nastale zaradi izpeljave, ujema z izvirno sorto v izražanju lastnosti, ki izhaja iz genotipa ali kombinacije genotipov izvirne sorte.

7. Izvedbena pravila v skladu s členom 114 lahko določijo možne načine izpeljave, ki spadajo najmanj pod določbe odstavka 6.

8. Ne glede na člena 14 in 29 se z izvajanjem žlahtniteljskih pravic v Skupnosti ne smejo kršiti nobene določbe, ki so sprejete na podlagi javne morale, javne politike ali javne varnosti, varovanja zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varovanja okolja, varovanja industrijske ali trgovske lastnine ali varovanja konkurence, trgovine ali kmetijske pridelave.

Člen 14

Odstop od žlahtniteljske pravice v Skupnosti

1. Ne glede na člen 13(2) in za namene zaščite kmetijske pridelave smejo kmetje za razmnoževanje na polju na svojem posestvu uporabljati svoje pridelke, pridobljene na svojem posestvu s sajenjem materiala sorte zavarovane z žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, ki ni hibridna ali sintetična sorta.

2. Določbe odstavka 1 se uporabljajo le za kmetijske rastline:

(a) krmnih rastlin:

Cicer arietinum L. — čičerika

Lupinus luteus L. — ozkolistni volčji bob

Medicago sativa L. — lucerna

Pisum sativum L (partim) — krmni grah

Trifolium alexandrinum L. — aleksandrijska detelja

Trifolium resupinatum L. — zasukanocvetna (perzijska) detelja

Vicia faba — krmni bob

Vicia sativa L. — navadna grašica

in pri Portugalski Lolium multiflorum Lam. — laška (mnogocvetna) ljulka

(b) žit:

Avena sativa — navadni oves

Hordeum vulgare L. — navadni ječmen

Oryza sativa L. — riž

Phalaris canariensis L. — kanarska čužka

Secale cereale L. — rž

X Triticosecale Wittm. — tritikala

Triticium eastivum L. emend. Fiori et Paol. — navadna pšenica

Triticum durum Desf. — trda pšenica

Triticum spelta L. — sevka (pira)

(c) krompirja:

Solanum tuberosum — krompir

(d) industrijskih rastlin (za olje in vlakna):

Brassica napus L. (partim) — navadna ogrščica

Brassica rapa L. (partim) — strniščna repa

Linum usitatissimum L. — navadni lan — ne vključuje lanu za vlakna.

3. Za uveljavitev odstopa iz odstavka 1 in za varovanje zakonitih interesov žlahtnitelja in kmeta bodo pred začetkom veljavnosti te uredbe in izvedbenih pravil v skladu s členom 114 oblikovani pogoji, in sicer na osnovi naslednjih meril:

- na ravni kmetovega posestva ni nobene količinske omejitve glede na potrebe posestva,

- pridelek se lahko pripravi za sajenje, kar naredi kmet sam ali to zanj naredijo drugi kot storitev, brez vpliva na nekatere omejitve, ki jih lahko sprejmejo države članice glede organiziranja priprave omenjenega pridelka, zlasti, da bi zagotovili istovetnost pridelka, ki se pripravlja za sajenje s tistim, ki je bil pridelan,

- malim kmetom ni treba plačati imetniku nobenega nadomestila; med male kmete spadajo:

- pri rastlinskih vrstah iz odstavka 2 tega člena, za katere velja Uredba Sveta (EGS) št. 1765/92 z dne 30. junija 1992 o vzpostavitvi pomožnega sistema za pridelovalce nekaterih poljščin( [4], tisti kmetje, ki ne pridelujejo rastlin na večji površini, kakor je potrebna za pridelavo 92 ton žit; za izračun površine se uporablja člen 8(2) prej navedene uredbe,

- pri drugih rastlinskih vrstah iz odstavka 2 tega člena kmetje, ki izpolnjujejo ustrezna primerljiva merila,

- drugi kmetje morajo plačati imetniku primerno nadomestilo, znatno nižje od zneska, ki se zaračuna za licenčno pridelavo semenskega materiala te sorte na istem območju; dejanska višina tega primernega nadomestila se lahko sčasoma spremeni z upoštevanjem, kolikor se uporablja odmik glede zadevne sorte iz odstavka 1,

- za nadzor nad upoštevanjem določb tega člena ali določb, sprejetih v skladu s tem členom, so odgovorni izključno imetniki; pri organiziranju tega nadzora se ne sme predpisati pomoč uradnih organov,

- kmetje ali ponudniki storitev za pripravo materiala imetnikom na njihovo zahtevo priskrbijo ustrezne podatke; ustrezne podatke prav tako lahko priskrbijo uradni organi, ki nadzorujejo kmetijsko pridelavo, če so ti podatki pridobljeni med rednim opravljanjem nalog brez dodatnih stroškov. Kar zadeva osebne podatke, te določbe ne vplivajo na zakonodajo Skupnosti in držav o varovanju posameznikov glede obdelave in prostega pretoka osebnih podatkov.

Člen 15

Omejevanje veljavnosti žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

Žlahtniteljske pravice v Skupnosti ne veljajo za:

(a) dejanja, opravljena v zasebne in nekomercialne namene;

(b) dejanja, opravljena zaradi poskusov;

(c) dejanja za žlahtnjenje ali odkrivanje in razvijanje drugih sort;

(d) dejanja iz člena 13(2) do (4) glede drugih takih sort, razen če se uporabljajo določbe člena 13(5), ali kadar je druga sorta ali njen material zavarovan z lastninsko pravico, ki ne vsebuje primerljive določbe; in

(e) dejanja, katerih prepoved bi kršila določbe iz členov 13(8), 14 ali 29.

Člen 16

Izčrpanje žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

Žlahtniteljska pravica v Skupnosti ne zajema dejanj v zvezi s kakršnim koli materialom zavarovane sorte ali sorte, za katero veljajo določbe člena 13(5), ki ga je imetnik oddal ali privolil v oddajo drugim kjerkoli v Skupnosti, ali s kakršnim koli materialom, izpeljanim iz omenjenega materiala, razen če taka dejanja:

(a) pomenijo nadaljnje razmnoževanje te sorte, razen kadar je bilo tako razmnoževanje predvideno ob oddaji materiala; ali

(b) vključujejo izvoz sestavin sorte v tretjo državo, ki ne zavaruje sort rastlinskega rodu ali vrste, kamor spada sorta, razen če je izvozni material namenjen končni porabi.

Člen 17

Uporaba imen sort

1. Kdorkoli na ozemlju Skupnosti ponudi ali odda drugim za namene trgovanja sestavine zavarovane sorte ali sorte, zajete v členu 13(5), mora uporabljati ime sorte, oblikovano v skladu s členom 63; kadar se ime sorte uporablja v pisni obliki, mora biti razločljivo in čitljivo. Če je z registriranim imenom povezana blagovna znamka, trgovsko ime ali podobna navedba, mora biti ime z lahkoto prepoznavno kot tako.

2. Kdorkoli opravlja ta dejanja s katerim koli drugim materialom sorte, mora sporočiti ime v skladu z drugimi zakonskimi določbami ali če to zahteva pooblaščeni organ, kupec ali vsak, ki ima zakonit interes.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata tudi po prenehanju žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

Člen 18

Omejitev uporabe imen sort

1. Imetnik tudi po prenehanju žlahtniteljske pravice v Skupnosti ne sme uporabiti nobene pravice, podeljene v zvezi z oznako, ki je enaka imenu sorte, da bi s tem oviral prosto uporabo tega imena v povezavi s sorto.

2. Tretja stranka lahko uporabi podeljeno pravico v zvezi z oznako, ki je enaka imenu sorte, da bi oviral prosto uporabo tega imena samo, če je bila ta pravica podeljena, preden je bilo ime sorte registrirano v skladu s členom 63.

3. Če je sorta zavarovana z žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ali z nacionalno lastninsko pravico v državi članici ali članici Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin, se registrirano ime ali vsaka oznaka, ki jo je mogoče z njo zamenjati, na ozemlju Skupnosti ne sme uporabljati v povezavi z drugo sorto iste rastlinske vrste ali vrste, ki velja za sorodno po objavi v skladu s členom 63(5), niti za njen material.

POGLAVJE IV

TRAJANJE IN PRENEHANJE ŽLAHTNITELJSKIH PRAVIC V SKUPNOSTI

Člen 19

Trajanje žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

1. Žlahtniteljska pravica v Skupnosti traja do konca 25. koledarskega leta ali pri sortah vinske trte in drevesnih vrstah do konca 30. koledarskega leta po letu podelitve.

2. Svet, ki odloča s kvalificirano večino na predlog Komisije, lahko glede posamičnih rodov ali vrst določi podaljšanje teh rokov še za največ pet let.

3. Žlahtniteljska pravica v Skupnosti preneha pred iztekom roka, predpisanim v odstavku 1 ali 2, če se ji imetnik odpove v ustrezni pisni izjavi, ki jo pošlje na urad in ki začne veljati dan po prejemu izjave v uradu.

Člen 20

Ničnost žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

1. Urad razglasi žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za nično, če je ugotovljeno:

(a) da v času žlahtniteljske pravice v Skupnosti pogoji iz členov 7 ali 10 niso bili izpolnjeni; ali

(b) da ob podelitvi žlahtniteljske pravice v Skupnosti, ki je temeljila na podatkih in dokumentih prijavitelja, pogoji iz členov 8 in 9 ob podelitvi pravice niso bili izpolnjeni; ali

(c) da je bila pravica podeljena neupravičeni osebi, razen če se prenese na upravičeno osebo.

2. Če se žlahtniteljska pravica v Skupnosti razglasi za nično, se šteje, da učinki te uredbe že od začetka ne veljajo.

Člen 21

Razveljavitev žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

1. Urad razveljavi žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, z učinkom za naprej, če se ugotovi, da pogoji iz členov 8 ali 9 niso več izpolnjeni. Če se ugotovi, da ti pogoji niso bili izpolnjeni od nekega trenutka pred razveljavitvijo, se razveljavitev lahko uveljavlja od tega časa.

2. Urad lahko razveljavi žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, z učinkom za naprej, če imetnik po pozivu za ukrepanje v roku, ki ga določi urad:

(a) ne izpolni obveznosti iz člena 64(3); ali

(b) v primeru iz člena 66 ne predlaga drugega primernega imena sorte; ali

(c) ne plača zapadlih pristojbin, da bi obdržal veljavno žlahtniteljsko pravico v Skupnosti; ali

(d) kot izvirni imetnik ali kot pravni naslednik po prenosu v skladu s členom 23 ne izpolnjuje več pogojev iz členov 12 in 82.

POGLAVJE V

ŽLAHTNITELJSKE PRAVICE V SKUPNOSTI KOT PREDMET LASTNINE

Člen 22

Prilagoditev nacionalni zakonodaji

1. Če ni v členih 23 do 29 določeno drugače, velja žlahtniteljska pravica v Skupnosti za lastnino v vseh pogledih in za vse ozemlje Skupnosti kot odgovarjajoča lastninska pravica v državi članici, v kateri:

(a) ima imetnik v skladu z vpisom v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti ob navedenem datumu stalno prebivališče, svoj sedež ali podjetje; ali

(b) ima, če niso izpolnjeni pogoji iz pododstavka (a), prvonavedeni zastopnik imetnika v postopku, kot je označeno v navedenem registru, na dan registracije stalno prebivališče, svoj sedež ali podjetje.

2. Če pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, je država članica iz odstavka 1 tista država članica, v kateri ima urad svoj sedež.

3. Če so za imetnika ali zastopnike v postopku v registru iz odstavka 1 vpisana stalna prebivališča, sedeži ali podjetja v dveh ali več državah članicah, velja za namene odstavka 1 stalno prebivališče ali sedež, ki je naveden prvi.

4. Če je v registru iz odstavka 1 vpisanih dvoje ali več oseb kot skupni imetniki, je ustrezni imetnik za namene uporabe odstavka 1(a) prvi skupni imetnik, ki je zaporedno vpisan v register in izpolnjuje pogoje. Če noben od skupnih imetnikov ne izpolnjuje pogojev iz odstavka 1(a), se uporablja odstavek 2.

Člen 23

Prenos

1. Žlahtniteljska pravica v Skupnosti se lahko prenese na enega ali več pravnih naslednikov.

2. Žlahtniteljska pravica v Skupnosti se lahko prenese le na tiste naslednike, ki izpolnjujejo pogoje iz členov 12 in 82. Prenos se opravi s pisno pogodbo, ki jo morata pogodbeni stranki podpisati, razen takrat, ko je prenos posledica sodbe ali katerega koli drugega dejanja, ki zaključuje sodni postopek. V nasprotnem primeru je izpodbojen.

3. Če člen 100 ne določa drugače, prenos ne vpliva na pravice tretjih strank, pridobljene pred datumom prenosa.

4. Prenos za urad ni veljaven in se nanj ni mogoče sklicevati proti tretjim strankam, če niso predložena dokazila, zahtevana v izvedbenih pravilih, in dokler ni vpisan v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti. Vendar se je na prenos, ki še ni vpisan v register, mogoče sklicevati nasproti tretjim strankam, ki so pridobile pravice po datumu prenosa, vendar so na dan pridobitve pravic za prenos vedele.

Člen 24

Prisilna izvršba

Žlahtniteljska pravica v Skupnosti se lahko prisilno izvrši, če je zaščitena z začasnimi, tudi varovalnimi ukrepi v smislu člena 24 Konvencije o sodni pristojnosti in izvršitvi sodb v civilnih in trgovskih zadevah, podpisane v Luganu 16. septembra 1988, v nadaljnjem besedilu "Luganska konvencija".

Člen 25

Stečaj ali podobni postopki

Dokler se za države članice na tem področju ne uveljavijo splošni predpisi, je žlahtniteljska pravica v Skupnosti lahko vključena v stečaj ali podobne postopke le v tisti državi članici, v kateri se taki postopki najprej sprožijo v skladu z nacionalno zakonodajo ali konvencijami, veljavnimi za to področje.

Člen 26

Prijava za žlahtniteljske pravice v Skupnosti kot predmet lastnine

Členi 22 do 25 se uporabljajo za prijave za žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Glede teh prijav veljajo v teh členih napotila na register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti kot napotila na register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

Člen 27

Pogodbene pravice izkoriščanja

1. Žlahtniteljske pravice v Skupnosti so lahko v celoti ali delno predmet pogodbeno podeljenih pravic izkoriščanja. Pravice izkoriščanja so lahko izključne ali neizključne.

2. Imetnik se lahko sklicuje na pravice iz žlahtniteljske pravice v Skupnosti proti osebi, ki ima pravico izkoriščanja in ki nasprotuje kateremu koli pogoju ali omejitvi, povezani z njeno pravico izkoriščanja v skladu z odstavkom 1.

Člen 28

Skupno imetništvo

Členi 22 do 27 se v primeru skupnega imetništva žlahtniteljske pravice v Skupnosti uporabljajo s potrebnimi prilagoditvami proporcionalno z ustreznim deležem, če so ti deleži določeni.

Člen 29

Prisilna licenca

1. Prisilno licenco podeli urad eni ali več osebam, ki oddajo prijave, vendar samo na osnovi javnega interesa in po posvetovanju z upravnim svetom iz člena 36.

2. Po prijavi države članice, Komisije ali organizacije, ki je ustanovljena na ravni Skupnosti in jo je registrirala Komisija, se lahko podeli prisilna licenca tistim, ki izpolnjujejo posebne zahteve, ali komur koli v eni ali več državah članicah ali v vsej Skupnosti. Licenca se lahko podeli samo na osnovi javnega interesa in z odobritvijo upravnega sveta.

3. Urad ob podelitvi prisilne licence določi vrsto dejanj, zajetih s prisilno licenco, in opredeli sprejemljive pogoje, ki se nanjo nanašajo, in posebne zahteve iz odstavka 2. V sprejemljivih pogojih se upoštevajo interesi katerega koli imetnika žlahtniteljske pravice, ki bi ga odobritev prisilne licence prizadela. Med sprejemljive pogoje lahko spadajo morebitna časovna omejitev, plačilo primerne licenčnine kot pravična odškodnina imetniku, lahko pa imetniku naložijo nekatere obveznosti, katerih izpolnitev je potrebna za uporabo prisilne licence.

4. Ob izteku vsakega enoletnega obdobja po podelitvi prisilne licence in v prej navedenem roku lahko vsaka stranka v postopkih zahteva, da se odločba o podelitvi prisilne licence razveljavi ali spremeni. Edini temelj za tako zahtevo je, da so se okoliščine, ki pogojujejo odločitev, v vmesnem obdobju spremenile.

5. Ob prijavi se prisilna licenca podeli imetniku v zvezi z izpeljano sorto, če so izpolnjena merila, predpisana v odstavku 1. Med sprejemljive pogoje iz odstavka 3 spada plačilo primerne licenčnine kot pravična odškodnina imetniku izvirne sorte.

6. Izvedbena pravila v skladu s členom 114 lahko določajo nekatere zadeve kot primere javnega interesa iz odstavka 1 in tudi predpišejo podrobnosti za izvajanje določb iz zgornjih odstavkov.

7. Države članice v zvezi z žlahtniteljsko pravico v Skupnosti ne smejo podeliti prisilne licence.

DEL TRI

URAD SKUPNOSTI ZA RASTLINSKE SORTE

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 30

Pravni status, poduradi

1. Urad je organ Skupnosti. Je pravna oseba.

2. Urad ima v vseh državah članicah kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava njihova zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga in je lahko stranka v sodnih postopkih.

3. Urad zastopa njegov predsednik.

4. S strinjanjem upravnega sveta iz člena 36 lahko urad za opravljanje nekaterih upravnih nalog urada zadolži nacionalne agencije ali v ta namen ustanovi v državah članicah svoje podurade, če te v to privolijo.

Člen 31

Osebje

1. Za osebje urada se uporabljajo kadrovski predpisi za uradnike Evropskih skupnosti, pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti in pravila, ki so jih skupaj sprejele institucije Evropskih skupnosti za namene uporabe kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev, ne glede na uporabo člena 47 glede članov komisije za pritožbe.

2. Ne glede na člen 43 urad z lastnim osebjem izvaja pooblastila, ki jih organu, odgovornemu za imenovanja, podeljujejo kadrovski predpisi za uradnike in pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Člen 32

Posebne pravice in imunitete

Za urad se uporablja Protokol o posebnih pravicah in imunitetah Evropskih skupnosti.

Člen 33

Odgovornost

1. Pogodbeno odgovornost urada določa pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.

2. Za razsojanje o katerikoli arbitražni klavzuli v pogodbi, ki jo sklene urad, je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.

3. V primeru nepogodbene odgovornosti urad v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročili njegovi oddelki ali njegovi uslužbenci pri opravljanju svojih dolžnosti.

4. V sporih glede odškodnin za škodo iz odstavka 3 je pristojno Sodišče Evropskih skupnosti.

5. Osebno odgovornost uslužbencev do urada urejajo ustrezne določbe kadrovskih predpisov ali pogojev za zaposlitev.

Člen 34

Jeziki

1. Za urad veljajo določbe iz Uredbe št. 1 z dne 15. aprila 1958, ki določa jezike za uporabo v Evropski gospodarski skupnosti [5].

2. Prijave, oddane uradu, dokumenti, potrebni za obdelavo teh prijav, in vsi drugi predloženi dokumenti morajo biti izpolnjeni v enem od uradnih jezikov Evropskih skupnosti.

3. Kot je obrazloženo v izvedbenih pravilih v skladu s členom 114, so stranke v postopkih pred uradom upravičene, da pisne ali ustne postopke opravljajo v katerem koli uradnem jeziku Evropskih skupnosti s prevodom in v primeru zaslišanj s simultanim prevajanjem v najmanj en drug uradni jezik Evropskih skupnosti, ki ga izbere katera koli druga stranka v postopku. Izvedba teh pravic za stranke v postopku ne pomeni posebnih stroškov.

4. Prevajalske storitve, ki so potrebne za delovanje urada, načeloma zagotavlja prevajalski center organov unije.

Člen 35

Odločbe urada

1. Odločbe urada, če jih ni v skladu s členom 72 sprejel odbor za pritožbe, sprejema predsednik urada ali pa so sprejete po njegovem navodilu.

2. Ob upoštevanju odstavka 1 in v skladu s členi 20, 21, 29, 59, 61, 62, 63, 66 ali 100(2) odločbe sprejema odbor treh članov osebja urada. Usposobljenost članov takega odbora, pooblastila posameznih članov pri pripravi odločb, pogoji glasovanja in vloga predsednika pri takem odboru se določijo z izvedbenimi pravili v skladu s členom 114. Sicer pa članov takega odbora pri sprejemanju odločb ne zavezujejo nobena navodila.

3. Če predsednikovih odločb, razen tistih iz odstavka 2, ne sprejme predsednik, jih lahko sprejme član osebja urada, ki je za to pooblaščen v skladu s členom 42(2)(h).

POGLAVJE II

UPRAVNI SVET

Člen 36

Ustanovitev in pooblastila

1. Pri uradu se ustanovi upravni svet. Poleg pooblastil, dodeljenih upravnemu svetu z drugimi določbami te uredbe ali z določbami iz členov 113 in 114, je svet, nasproti uradu, pooblaščen za naslednje:

(a) Svetuje o zadevah, za katere je odgovoren urad, ali o tem izda splošne smernice.

(b) Pregleda poslovno poročilo predsednika, na osnovi tega pregleda in katerih koli drugih pridobljenih podatkov spremlja dejavnosti urada.

(c) Na predlog urada odloča o številu odborov iz člena 35, razporejanju dela in trajanju njihovega delovanja ali o tem izda splošne smernice.

(d) Določi lahko predpise o delovnih metodah urada.

(e) Izda lahko smernice za preskušanje v skladu s členom 56(2).

2. Poleg tega upravni svet:

- lahko poda mnenje in zahteva podatke od urada ali Komisije, kadar meni, da je to potrebno,

- lahko pošlje Komisiji predložene osnutke s spremembami ali brez njih, v skladu s členom 42(2)(g), ali svoj osnutek sprememb k tej uredbi, k določbam iz členov 113 in 114 ali h katerim koli drugim predpisom, ki zadevajo žlahtniteljske pravice v Skupnosti,

- deluje kot svetovalno telo v skladu s členoma 113(4) in 114(2),

- opravlja svoje naloge v zvezi s proračunom urada v skladu s členi 109, 111 in 112.

Člen 37

Sestava

1. Upravni svet sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in en predstavnik Komisije ter njihovi namestniki.

2. Članom upravnega sveta lahko ob upoštevanju določb poslovnika pomagajo svetovalci ali strokovnjaki.

Člen 38

Predsedovanje

1. Upravni svet izmed svojih članov izvoli predsednika in njegovega namestnika. Namestnik predsednika po uradni dolžnosti zamenjuje predsednika v primeru njegove zadržanosti pri opravljanju njegovih dolžnosti.

2. Mandat predsednika ali njegovega namestnika se zaključi, ko preneha njuno članstvo v upravnem svetu. Ne glede na to določbo je trajanje mandata predsednika ali njegovega namestnika tri leta, razen če je bil pred iztekom tega obdobja izvoljen drug predsednik ali njegov namestnik. Mandat je obnovljiv.

Člen 39

Sestanki

1. Sestanke upravnega sveta sklicuje predsednik.

2. Predsednik urada sodeluje na posvetovanjih, če upravni svet ne odloči drugače. Nima pravice glasovanja.

3. Upravni svet ima redni sestanek enkrat letno; sestane se tudi na pobudo predsednika ali na zahtevo Komisije ali ene tretjine držav članic.

4. Sprejme poslovnik in lahko v skladu z njim ustanovi odbore, ki so mu podrejeni.

5. Upravni svet lahko na sestanke povabi opazovalce.

6. Tajništvo za upravni svet zagotavlja urad.

Člen 40

Kraj sestankov

Upravni svet se sestaja na sedežu Komisije ali na kraju urada ali urada za preskušanje sort. Podrobnosti se določijo v poslovniku.

Člen 41

Glasovanje

1. Upravni svet sprejema odločitve, razen tistih iz odstavka 2, z navadno večino predstavnikov držav članic.

2. Za odločbe, za katere je upravni svet pooblaščen v skladu s členi 12(1)(b), 29, 36(1) (a), (b), (d) in (e), 43, 47, 109(3) in 112, je potrebna tričetrtinska večina predstavnikov držav članic.

3. Vsaka država članica ima en glas.

4. Odločitve upravnega sveta niso zavezujoče v smislu člena 189 Pogodbe.

POGLAVJE III

VODENJE URADA

Člen 42

Naloge in pooblastila predsednika

1. Urad vodi predsednik.

2. V ta namen ima predsednik zlasti naslednje naloge in pooblastila:

(a) Predsednik sprejme vse potrebne ukrepe, vključno s sprejemanjem notranjih upravnih navodil in objavljanjem obvestil, da zagotavlja delovanje urada v skladu z določbami te uredbe, z določbami iz členov 113 in 114, ali z veljavnimi predpisi ali smernicami, ki jih je izdal upravni svet v skladu s členom 36(1).

(b) Komisiji in upravnemu svetu vsako leto predloži poslovno poročilo.

(c) Glede osebja izvaja pooblastila iz člena 31(2).

(d) Podaja predloge v skladu s členoma 36 (1)(c) in 47 (2).

(e) Sestavlja ocene prihodkov in odhodkov urada v skladu s členom 109(1) in uresničuje proračun v skladu s členom 110.

(f) Na zahtevo upravnega sveta posreduje podatke v skladu s členom 36(2), prva alinea.

(g) Upravnemu svetu lahko predloži predlog sprememb k tej uredbi, k določbam iz členov 113 in 114 ali h katerim koli drugim predpisom, ki zadevajo žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

(h) Svoja pooblastila lahko ob upoštevanju določb iz členov 113 in 114 poveri drugemu osebju urada.

3. Predsedniku pomaga eden ali več podpredsednikov. Če je predsednik odsoten ali nedosegljiv, ga nadomešča podpredsednik ali eden od podpredsednikov v skladu s postopkom, predpisanim v veljavnih pravilih ali smernicah, ki jih je izdal upravni svet v skladu s členom 36(1).

Člen 43

Imenovanje visokih uradnikov

1. Svet izbere predsednika urada s seznama kandidatov, ki ga predlaga Komisija po pridobitvi mnenja upravnega sveta. Za razrešitev predsednika je pooblaščen svet, ki ukrepa na predlog Komisije po prejemu mnenja upravnega sveta.

2. Mandat predsednika ne traja več kot pet let. Mandat je obnovljiv.

3. Podpredsednik ali podpredsedniki urada so po posvetovanju s predsednikom imenovani ali razrešeni v skladu z odstavkoma 1 in 2.

4. Svet ima disciplinska pooblastila nad uradniki iz odstavkov 1 in 3.

Člen 44

Nadzor nad zakonitostjo

1. Komisija nadzoruje zakonitost tistih predsednikovih dejanj, za katere pravo Skupnosti ne predpisuje nadzora zakonitosti s strani drugega organa, in dejanj upravnega sveta, ki zadevajo proračun urada.

2. Komisija zahteva, da se vsako nezakonito dejanje iz odstavka 1 spremeni ali razveljavi.

3. Države članice, vsak član upravnega sveta ali vsaka druga neposredno in osebno vpletena oseba se lahko na Komisijo obrne za katero koli dejanje iz odstavka 1, eksplicitno ali implicitno, da preveri njegovo zakonitost. Na Komisijo se je treba obrniti v dveh mesecih od dneva, ko je prizadeta stranka zvedela za to dejanje. Komisija sprejme in sporoči odločitev v dveh mesecih.

POGLAVJE IV

ODBORI ZA PRITOŽBE

Člen 45

Ustanovitev in pooblastila

1. Znotraj urada se ustanovi en ali več odborov za pritožbe.

2. Odbor ali odbori za pritožbe so odgovorni za odločanje o pritožbah na odločbe iz člena 67.

3. Odbor ali odbori za pritožbe se sestajajo po potrebi. Število odborov za pritožbe in kraj delovanja se določita z izvedbenimi pravili v skladu s členom 114.

Člen 46

Sestava odborov za pritožbe

1. Odbor za pritožbe sestavljajo predsednik in dva člana.

2. Predsednik za vsako zadevo izbere druga člana in njuna namestnika s seznama usposobljenih članov, sestavljenega v skladu s členom 47(2).

3. Če odbor za pritožbe meni, da je zaradi narave pritožbe potrebno, lahko za to zadevo pozove še največ dva člana z navedenega seznama.

4. Usposobljenost članov vsakega odbora za pritožbe, pooblastila posameznih članov pri pripravi odločb in pogoji glasovanja sedoločijo z izvedbenimi pravili v skladu s členom 114.

Člen 47

Neodvisnost članov odborov za pritožbe

1. Predsednike odborov za pritožbe in njihove namestnike imenuje svet s seznama kandidatov, ki ga za vsakega predsednika in vsakega namestnika predlaga Komisija po pridobitvi mnenja upravnega odbora. Mandat traja pet let in je obnovljiv.

2. Druge člane odborov za pritožbe izbere upravni svet v skladu s členom 46(2) s seznama usposobljenih članov, ki je oblikovan na predlog urada, za mandatno obdobje petih let. Seznam se oblikuje za petletni mandat. Ta je obnovljiv za celoten seznam ali njegov del.

3. Člani odbora za pritožbe so neodvisni. Pri sprejemanju odločitev jih ne zavezujejo nobena navodila.

4. Člani odborov za pritožbe ne smejo biti člani odborov iz člena 35 niti ne smejo opravljati kakih drugih dolžnosti v uradu. Članstvo v odborih za pritožbe je lahko honorarna funkcija.

5. Članov odborov za pritožbe v času nekega mandata ni mogoče razrešiti s položaja niti s seznama, razen če obstajajo za to tehtni razlogi in Sodišče Evropskih skupnosti na podlagi zahteve Komisije po pridobitvi mnenja upravnega sveta sprejme tak sklep.

Člen 48

Izločitev in ugovor

1. Člani odborov za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršenkoli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločbi, na katero je vložena pritožba.

2. Če zaradi enega od razlogov iz odstavka 1 ali katerega koli drugega razloga član komisije za pritožbe meni, da ne bi smel sodelovati v katerem koli od pritožbenih postopkov, o tem obvesti odbor za pritožbe.

3. Vsaka stranka v pritožbenem postopku sme ugovarjati članom odborov za pritožbe zaradi enega od razlogov iz odstavka 1, ali če so domnevno pristranski. Ugovor ni dopusten, če je pritožbena stranka začela postopek kljub temu, da je vedela za razlog ugovora. Ugovora ni mogoče utemeljevati z državljanstvom članov.

4. Odbori za pritožbe odločajo, kako bodo ukrepali v primerih iz odstavkov 2 in 3, brez sodelovanja zadevnega člana. Za sprejetje te odločitve člana, ki se je umaknil ali so mu ugovarjali, v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik.

DEL ŠTIRI

POSTOPKI PRED URADOM

POGLAVJE I

PRIJAVE

Člen 49

Vložitev prijav

1. Prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti prijavitelj po lastni izbiri vloži:

(a) neposredno na uradu; ali

(b) na katerem od poduradov ali nacionalnih agencij, ustanovljenih ali pooblaščenih v skladu s členom 30(4), pod pogojem, da prijavitelj neposredno obvesti urad o vložitvi v dveh tednih po vložitvi.

Podrobnosti o načinu, kako je treba posredovati podatke iz (b), je v skladu s členom 114 mogoče predpisati z izvedbenimi pravili. Opustitev obvestila o prijavi uradu v skladu z (b) zgoraj ne vpliva na veljavnost prijave, če je prijava dospela v urad v enem mesecu po vložitvi na poduradu ali nacionalni agenciji.

2. Če je prijava vložena na eni od nacionalnih agencij iz odstavka 1(b), nacionalna agencija ukrene vse potrebno, da posreduje prijavo uradu v dveh tednih po vložitvi. Nacionalne agencije lahko prijavitelju zaračunajo pristojbino, ki ne presega upravnih stroškov sprejemanja in posredovanja prijave.

Člen 50

Pogoji, ki urejajo prijave

1. Prijava za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti mora vsebovati vsaj naslednje:

(a) zahtevo za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti;

(b) opredelitev najnižje znane botanične razvrstitve (taksona);

(c) podatke, ki opredeljujejo prijavitelja ali, kjer je primerno, skupne prijavitelje;

(d) ime žlahtnitelja in zagotovilo, da po najboljšem vedenju prijavitelja v žlahtnjenje, odkritje in razvoj sorte niso vključene nobene druge osebe; če prijavitelj ni žlahtnitelj ali ni edini žlahtnitelj, priskrbi ustrezne dokumentirane dokaze, kako je postal upravičen do žlahtniteljske pravice v Skupnosti;

(e) začasna oznaka sorte;

(f) tehnični opis sorte;

(g) geografsko poreklo sorte;

(h) pooblastilo za katerega koli zastopnika v postopku;

(i) podatke o katerem koli prejšnjem gospodarskem izkoriščanju sorte;

(j) podatke o katerikoli drugi prijavi, vloženi za to sorto.

2. Podrobnosti o pogojih iz odstavka 1, vključno z določbo o nadaljnjem obveščanju, je mogoče predpisati v izvedbenih pravilih v skladu s členom 114.

3. Prijava mora imeti predlog imena sorte, ki je lahko priložen prijavi.

Člen 51

Datum prijave

Datum prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti je datum, ko urad sprejme veljavno prijavo v skladu s členom 49(1)(a) ali podurad ali nacionalna agencija v skladu s členom 49(1)(b), pod pogojem, da ustreza členu 50(1) in so plačane pristojbine v skladu s členom 83 v roku, ki ga določi urad.

Člen 52

Prednostna pravica

1. Prednostna pravica prijave se določi z datumom prejema prijave. Če imajo prijave enak datum vložitve, se prednostni vrstni red določi v skladu z vrstnim redom sprejetja, če je to mogoče ugotoviti. V nasprotnem primeru je prednost za vse enaka.

2. Če je prijavitelj ali njegov pravni prednik že zaprosil za lastninsko pravico do sorte v državi članici ali v članici mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin in je datum prijave do 12 mesecev po vložitvi prejšnje prijave, ima prijavitelj pri prijavi za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti na podlagi prejšnje prijave prednostno pravico, če na dan vložitve prejšnja prijava še obstaja.

3. Prednostna pravica učinkuje tako, da datum vložitve prejšnje prijave velja kot datum prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za namene členov 7, 10 in 11.

4. Odstavka 2 in 3 veljata tudi glede prejšnjih prijav, vloženih v drugi državi članici pod pogojem, da so na dan prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti glede te države izpolnjeni pogoji iz drugega stavka člena 12(1)(b).

5. Vsaka zahteva za prednostno pravico zapade prej, kakor je predpisano v odstavku 2, če prijavitelj uradu v treh mesecih od dneva prijave ne predloži kopij prejšnje prijave, ki so jih potrdili odgovorni organi. Če prejšnja prijava ni napisana v enem od uradnih jezikov Evropskih skupnosti, lahko urad dodatno zahteva prevod prejšnje prijave v enega od teh jezikov.

POGLAVJE II

PREGLED

Člen 53

Formalni pregled prijave

1. Urad pregleda, če:

(a) je prijava dejansko vložena v skladu s členom 49;

(b) prijava izpolnjuje pogoje iz člena 50 in pogoje, predpisane v izvedbenih pravilih tega člena;

(c) se, kjer je primerno, zahteva po prednostni obravnavi ujema z določbo iz člena 52(2), (4) in (5); in

(d) so pristojbine v skladu s členom 83 plačane v roku, ki ga določi urad.

2. Če prijava kljub izpolnjevanju pogojev iz člena 51 ne izpolnjuje drugih pogojev iz člena 50, da urad prijavitelju možnost, dapopravi vse ugotovljene pomanjkljivosti.

3. Če prijava ne izpolnjuje pogojev iz člena 51, urad o tem obvesti prijavitelja ali, kadar to ni mogoče, objavi podatek v skladu s členom 89.

Člen 54

Vsebinski pregled

1. Urad pregleda, če je sorta lahko predmet žlahtniteljske pravice v Skupnosti v skladu s členom 5, če je sorta nova v skladu s členom 10, če je prijavitelj upravičen vložiti prijavo v skladu s členom 12 in če so izpolnjeni pogoji, predpisani v členu 82. Urad pregleda tudi, če je predlagano ime sorte primerno v skladu s členom 63. Za te namene lahko uporabi storitve drugih organov.

2. Za prvega prijavitelja velja, da je upravičen do žlahtniteljske pravice v Skupnosti v skladu s členom 11. To ne velja, če pred sprejemom odločbe o prijavi urad izve ali je iz končne sodbe glede zahtevka za upravičenost v skladu s členom 98(4) razvidno, da prvi prijavitelj ni upravičen ali edini upravičen. Ko je določena istovetnost ene same ali druge upravičene osebe, lahko oseba ali osebe začnejo postopke kot prijavitelj ali prijavitelji.

Člen 55

Preskušanje

1. Če ni na osnovi pregleda v skladu s členoma 53 in 54 ugotovljen noben zadržek za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, urad poskrbi za preskušanje glede izpolnjevanja pogojev iz členov 7, 8 in 9; tega opravi pristojni urad ali več uradov v najmanj eni državi članici, ki ga/jih je za preskušanje sort zadevnih vrst pooblastil upravni svet in se v nadaljnjem besedilu imenujejo "urad ali uradi za preskušanje sort".

2. Če ni na voljo nobenega urada za preskušanje sort, lahko urad s soglasjem upravnega sveta pooblasti druge primerne agencije, da za te namene ustanovijo svoje podurade. Za namen določb tega poglavja veljajo take agencije ali poduradi za urade za preskušanje sort. Ti lahko uporabijo opremo, ki jo da na razpolago prijavitelj.

3. Urad posreduje uradom za preskušanje sort dvojnike prijave, kakor to zahtevajo izvedbena pravila v skladu s členom 114.

4. Urad prek splošnih pravil ali prek zahtev v posameznih zadevah opredeli, kdaj, kje, ter katero količino in kakovost materiala za preskušanje in standardne vzorce je treba predložiti.

5. Če prijavitelj zahteva prednost v skladu s členom 52(2) ali (4), mora v skladu s členom 51 predložiti potreben material in katere koli še potrebne dokumente v dveh letih po datumu prijave. Če je prejšnja prijava umaknjena ali zavrnjena pred koncem dveletnega obdobja, lahko urad od prijavitelja zahteva, da predloži material ali katere koli dodatne dokumente v določenem roku.

Člen 56

Opravljanje preskušanja

1. Uradi za preskušanje sort morajo, razen če je poskrbljeno za drugačno preskušanje, glede izpolnjevanja pogojev iz členov 7 do 9 za namene preskušanja opraviti poljski sortni poskus ali katero koli drugo potrebno raziskavo.

2. Opravljanje preskušanja mora biti v skladu s smernicami za poskuse, ki jih izda upravni svet, ali z navodili urada.

3. Za namene preskušanja si uradi za preskušanje sort ob pristanku urada lahko pomagajo s storitvami drugih tehnično usposobljenih organov in upoštevajo njihove razpoložljive ugotovitve.

4. Vsak urad za preskušanje sort začne preskušati, razen če urad predpiše drugače, najpozneje na dan, ko bi se začelo preskušanje na osnovi prijave za nacionalno lastninsko pravico, ki je bila vložena na dan, ko je prijavo, poslano z urada, sprejel urad za preskušanje sort.

5. V primeru iz člena 55(5) začne vsak urad za preskušanje sort preskušanje, razen če urad predpiše drugače, najpozneje na dan, ko bi se preskušanje začelo na osnovi prijave za nacionalno lastninsko pravico, pod pogojem, da se potrebni material in katerikoli zahtevani dodatni dokumenti predložijo na ta dan.

6. Upravni svet lahko določi, da se preskušanje sort vinske trte in drevesnih vrst začne pozneje.

Člen 57

Poročila o preskušanju

1. Na zahtevo urada ali če urad za preskušanje sort meni, da so rezultati preskušanja zadostni za oceno sorte, pošlje uradu poročilo o preskušanju in, kadar meni, da so pogoji iz členov 7 do 9 izpolnjeni, opis sorte.

2. Urad sporoči prijavitelju rezultate preskušanja in opis sorte in mu da možnost pripomb nanje.

3. Če urad meni, da poročilo o preskušanju ne predstavlja zadovoljive podlage za odločbo, lahko na svojo pobudo, po posvetu s prijaviteljem ali na njegovo zahtevo zahteva dodatno preskušanje. Za namene presoje rezultatov velja vsako dodatno preskušanje, opravljeno pred sprejetjem končne odločbe v skladu s členoma 61 in 62, za del preskušanja iz člena 56(1).

4. Pravice razpolaganja z rezultati preskušanja ima izključno urad; sicer se smejo uporabljati le v uradih za preskušanje sort in v mejah, ki jih odobri urad.

Člen 58

Stroški preskušanja

Urad plača uradom za preskušanje sort pristojbino v skladu z izvedbenimi pravili iz člena 114.

Člen 59

Ugovori na podelitev pravice

1. Vsaka oseba lahko na uradu vloži pisni ugovor na podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

2. Ugovarjalci so skupaj s prijaviteljem stranke v postopku za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Ne glede na člen 88 imajo ugovarjalci dostop do dokumentov, vključno z rezultati preskušanja in opisa sorte iz člena 57(2).

3. Ugovori lahko temeljijo le na naslednjih trditvah:

(a) da niso izpolnjeni pogoji iz členov 7 do 11;

(b) da obstaja zadržek v skladu s členom 63(3) ali (4) na predlagano ime sorte.

4. Ugovore je mogoče vložiti:

(a) v primeru odstavka 3(a) zgoraj, kadarkoli po prijavi in pred odločbo v skladu s členoma 61 ali 62;

(b) v primeru ugovorov iz odstavka 3(b) zgoraj, v treh mesecih po objavi predlaganega imena sorte v skladu s členom 89.

5. Odločbe o ugovorih se lahko sprejmejo skupaj z odločbami v skladu s členi 61, 62 ali 63.

Člen 60

Prednost nove prijave v primeru ugovorov

Če ugovor z utemeljitvijo, da pogoji iz člena 11 niso izpolnjeni, povzroči umik ali zavrnitev prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti in ugovarjalec vloži prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti v enem mesecu po umiku ali v enem mesecu po datumu, ko je zavrnitev glede te sorte dokončna, lahko ugovarjalec zahteva, da velja datum umika ali zavrnitve prijave kot datum njegove prijave.

POGLAVJE III

ODLOČBE

Člen 61

Zavrnitev

1. Urad zavrne prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, če in kakor hitro ugotovi, da prijavitelj:

(a) ni odpravil pomanjkljivosti v smislu člena 53, za katere je dobil možnost, da jih popravi v določenem roku;

(b) v predpisanem roku ni upošteval pravila ali zahteve v skladu s členom 55(4) ali (5), razen če je urad pristal na neupoštevanje; ali

(c) ni predlagal ustreznega imena sorte v skladu s členom 63.

2. Prav tako urad zavrne prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, če:

(a) ugotovi, da pogoji, ki jih mora preveriti v skladu s členom 54, niso izpolnjeni; ali

(b) če na podlagi poročil o preskušanju iz člena 57 sprejme mnenje, da pogoji iz členov 7, 8 in 9 niso izpolnjeni.

Člen 62

Podelitev

Če urad meni, da so ugotovitve preskušanja zadostne za odločitev o prijavi in da ni zadržkov iz členov 59 in 61, podeli žlahtniteljskopravico v Skupnosti. Odločba vključuje uradni opis sorte.

Člen 63

Ime sorte

1. Ko urad podeli žlahtniteljsko pravico v Skupnosti za zadevno sorto, ji potrdi tudi ime, ki ga predlaga prijavitelj v skladu s členom 50(3), če na podlagi preskušanja v skladu z drugim stavkom člena 54(1) meni, da je to ime primerno.

2. Ime sorte je primerno, če ni nobenega zadržka v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena.

3. Za dodelitev imena sorte obstaja zadržek, če:

(a) uporabo na ozemlju v Skupnosti preprečuje predhodna pravica tretje stranke;

(b) lahko na splošno njegovim uporabnikom povzroči težave pri prepoznavanju ali izvajanju;

(c) je enako ali ga je mogoče zamenjati z imenom sorte, pod katerim je druga sorta iste ali tesno povezane vrste vpisana v uradni register sort rastlin ali pod katerim se v državi članici ali članici Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin trži material druge sorte, razen če druga sorta ne obstaja več in njeno ime ni pridobilo kakega posebnega pomena;

(d) je enako ali ga je mogoče zamenjati z drugimi oznakami, ki se splošno uporabljajo za trženje blaga ali morajo ostati brez njih po drugi zakonodaji;

(e) je po vsej verjetnosti v kateri od držav članic žaljiva ali je v nasprotju z javnim redom;

(f) po vsej verjetnosti zavaja ali povzroča zmedo glede lastnosti, vrednosti ali enakosti sorte ali enakosti žlahtnitelja ali katere koli druge stranke v postopkih.

4. Zadržek obstaja tudi, če se pri sorti, ki je že vpisana v:

(a) eni od držav članic; ali

(b) državi, članici Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin; ali

(c) drugi državi, za katero je v aktu Skupnosti ugotovljeno, da so v njej sorte ocenjene po predpisih, ki so enakovredni predpisom v direktivah o skupnih katalogih;

v uradnem registru o sortah rastlin ali njihovem materialu in se že trži v pridobitne namene, predlagano ime sorte razlikuje od imena, ki je tam registrirano in v uporabi, razen če je to ime predmet zadržka po odstavku 3.

5. Urad objavi vrste, ki jih ima za "tesno povezane" po odstavku 3(c).

POGLAVJE IV

VZDRŽEVANJE ŽLAHTNITELJSKIH PRAVIC V SKUPNOSTI

Člen 64

Tehnično preverjanje

1. Urad preverja nespremenjeno stanje zavarovane sorte.

2. V ta namen se v skladu s členoma 55 in 56 izvede tehnično preverjanje.

3. Imetnik mora uradu in uradu za preskušanje sort, ki mu je poverjeno preverjanje sorte, priskrbeti vse potrebne podatke, s katerimi se ugotovi nespremenjeno stanje sorte. V skladu z navodili, ki jih da urad, mora predložiti semenski material sorte in dovoliti preverjanje, če so bili sprejeti ustrezni ukrepi, ki vzdržujejo nespremenjeno stanje sorte.

Člen 65

Poročilo o tehničnem preverjanju

1. Na zahtevo urada ali, če urad za preskušanje sort, ki mu je zaupano preverjanje, ugotovi, da sorta ni izenačena ali nespremenljiva, urad za preskušanje sort pošlje uradu poročilo o svojih ugotovitvah.

2. Če so med tehničnim preverjanjem ugotovljene kakršne koli pomanjkljivosti iz odstavka 1, urad obvesti imetnika o rezultatih tehničnega preverjanja in mu da možnost pripomb nanje.

Člen 66

Sprememba imena sorte

1. Urad spremeni ime sorte, določeno v skladu s členom 63, če ugotovi, da ime ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev iz člena 63, in v primeru nasprotujoče prednostne pravice tretje stranke, če se imetnik s spremembo strinja ali je imetniku ali katerikoli drugi osebi, ki mora uporabljati ime sorte, s pravnomočno odločbo iz tega razloga prepovedano uporabljati ime sorte.

2. Urad da imetniku možnost, da predlaga spremembo imena sorte in vodi postopek v skladu s členom 63.

3. Ugovori proti predlagani spremembi imena sorte se vložijo v skladu s členom 59(3)(b).

POGLAVJE V

PRITOŽBE

Člen 67

Pritožbe na odločbe

1. Pritožiti se je dopustno na odločbe urada, ki so bile sprejete v skladu s členi 20, 21, 59, 61, 62, 63 in 66, pa tudi na odločbe glede pristojbin v skladu s členom 83, stroškov iz člena 85, glede vpisa ali izbrisa podatkov v registru v skladu s členom 87 in glede javnega vpogleda iz člena 88.

2. Pritožba, vložena v skladu z odstavkom 1, ima odložilni učinek. Če urad meni, da tako zahtevajo okoliščine, vendar lahko izda nalog, da se sporna odločba ne odloži.

3. Pritožiti se je dopustno na odločbe urada v skladu s členoma 29 in 100(2), razen če se vloži neposredna pritožba v skladu s členom 74. Pritožba nima odložilnega učinka.

4. Proti odločbi, ki ne zaključi postopkov, se lahko ena od strank pritoži le v povezavi s pritožbo proti končni odločbi, razen če na odločbo ni mogoča posebna pritožba.

Člen 68

Osebe, ki se lahko pritožijo in nastopajo kot stranke v pritožbenih postopkih

Vsaka fizična ali pravna oseba se ob upoštevanju člena 82 lahko pritoži proti odločbi, naslovljeni nanjo, ali proti odločbi, ki kljub temu, da je naslovljena na drugo osebo, zadeva prvo osebo neposredno in osebno. Vsaka fizična ali pravna oseba je lahko stranka v postopku, urad pa mora biti stranka v pritožbenih postopkih.

Člen 69

Rok in oblika

Pisno obvestilo o pritožbi se vloži na uradu v dveh mesecih po vročitvi odločbe, če je naslovljena na pritožnika ali, če tega ni, v dveh mesecih po objavi odločbe, pisno izjavo z utemeljitvijo pritožbe pa se vloži v štirih mesecih po zgoraj navedeni objavi.

Člen 70

Vmesni popravek

1. Če organ urada, ki je pripravil odločbo, meni, da je pritožba dopustna in utemeljena, urad odločbo popravi. To ne velja, kadar pritožniku nasprotuje druga stranka v pritožbenem postopku.

2. Če odločba ni popravljena v enem mesecu po prejemu izjave z utemeljitvijo pritožbe, urad nemudoma:

- sprejme odločitev, ali bo ukrepal v skladu z drugim stavkom člena 67(2), in

- odstopi pritožbo odboru za pritožbe.

Člen 71

Pregled pritožb

1. Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe pregleda, če je pritožba utemeljena.

2. Ob pregledu pritožbe odbor za pritožbe tako pogosto, kot je potrebno, vabi stranke na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi pripombe na obvestila, ki jih je izdal, ali na sporočila drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.

Člen 72

Odločba o pritožbi

Odbor za pritožbe se odloči za pritožbo na osnovi pregleda, opravljenega v skladu s členom 71. Odbor za pritožbe lahko uveljavi vsako pooblastilo, ki je v pristojnosti urada, ali pa preda zadevo pristojnemu organu urada, da ukrepa naprej. Slednji je, če so dejstva enaka, vezan na temelj odločitveodbora za pritožbe.

Člen 73

Nadaljnja pritožba

1. Na odločbe odbora za pritožbe se je mogoče pritožiti na Sodišču Evropskih skupnosti.

2. Nadaljnjo pritožbo je mogoče vložiti zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali katerega koli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil.

3. Nadaljnjo pritožbo lahko vloži vsaka stranka v postopku, kadar odločba ni v njeno korist, Komisija ali urad.

4. Nadaljnjo pritožbo se vloži na sodišču v dveh mesecih od vročitve odločbe odbora za pritožbe.

5. Če sodišče odstopi primer v nadaljnjo obravnavo odboru za pritožbe, je odbor, če so dejstva enaka, vezan na temelj odločitve sodišča.

Člen 74

Neposredna pritožba

1. Na odločbe urada iz členov 29 in 100(2) se je mogoče pritožiti neposredno na Sodišče Evropskih skupnosti.

2. Smiselno se uporabljajo določbe iz člena 73.

POGLAVJE VI

RAZLIČNE POSTOPKOVNE DOLOČBE

Člen 75

Obrazložitev odločb, pravica do zaslišanja na sodišču

Odločbe urada morajo biti obrazložene. Odločbe lahko temeljijo samo na razlogih ali dokazih, o katerih so se stranke v postopku imele možnost ustno ali pisno izjaviti.

Člen 76

Pregled dejstev na pobudo urada

V postopkih pred uradom ta na lastno pobudo razišče dejstva v okviru zahtevanih pregledov iz členov 54 in 55. Ne upošteva pa dejstev ali dokaznega gradiva, predloženih v roku, ki ga določi urad.

Člen 77

Ustna obravnava

1. Na pobudo urada ali na zahtevo katere koli stranke v postopkih se postopki vodijo ustno.

2. Ne glede na odstavek 3 ustne obravnave pred uradom niso javne.

3. Ustne obravnave pred odborom za pritožbe, vključno z razglasitvijo odločbe, so javne, če se odbor za pritožbe, ki vodi postopke, ne odloči drugače zaradi okoliščin, kadar bi zaradi prisotnosti javnosti lahko prišlo do resne in neupravičene škode, zlasti za katero od strank v pritožbenih postopkih.

Člen 78

Dokazni postopek

1. V vseh postopkih pred uradom so dopustna zlasti naslednja dokazna sredstva:

(a) zaslišanje strank v postopku;

(b) zahteve po podatkih;

(c) predložitev dokumentov ali drugih dokazov;

(d) zaslišanje prič;

(e) izvedensko mnenje strokovnjakov;

(f) ogled;

(g) izjave pod prisego.

2. Če urad odloča prek kolektivnega organa, ta organ lahko pooblasti enega od svojih članov, da pregleda pridobljene dokaze.

3. Če urad meni, da morajo stranka v postopkih, priča ali strokovnjak podati dokaze ustno:

(a) izda poziv za ustrezno osebo, da se zglasi na uradu; ali

(b) zahteva pristojenega sodišča ali drugega organa v državi stalnega prebivališča osebe, da pridobi dokaze v skladu s členom 91(2).

4. Stranka v postopkih, priča ali strokovnjak, ki je pozvana pred urad, lahko zahteva, da jo glede njenega pričevanja zasliši pristojni sodni ali drug organ v državi stalnega prebivališča. Ob prejemu take zahteve ali v primeru, da se oseba ne odzove na poziv, lahko urad v skladu s členom 91(2) zahteva od pristojnega sodnega ali drugega organa, da to osebo zasliši.

5. Če stranka v postopkih, priča ali strokovnjak priča pred uradom in ima urad za priporočljivo, da pričanje poteka pod prisego ali kako drugače zavezujoče, lahko urad zahteva od pristojnega sodnega ali drugega organa v državi stalnega prebivališča osebe, da jo zasliši v zahtevanih pogojih.

6. Če urad zahteva od pristojnega sodnega ali drugega organa, da pridobi dokaze, lahko od njega zahteva, da dokaz prevzame v zavezujoči obliki in dovoli prisotnost člana urada na zaslišanju, ki stranki v postopkih, priči ali strokovnjaku postavlja vprašanja prek sodnega ali drugega organa ali neposredno.

Člen 79

Vročitev

Urad na lastno pobudo opravlja vročitve vseh odločb in pozivov ter obvestil in sporočil, za katere se postavi rok, ali jih je treba vročiti po drugih določbah te uredbe, po določbah, sprejetih v skladu s to uredbo, ali po nalogu predsednika urada. Vročitev lahko opravijo pristojni uradi za varstvo sort v državah članicah.

Člen 80

Vrnitev v prejšnje stanje

1. Če prijavitelj žlahtniteljske pravice v Skupnosti, imetnik ali katera koli druga stranka v postopkih pred uradom kljub potrebni skrbnosti v posebnih okoliščinah ni mogel upoštevati določenega roka, se njegove pravice z zahtevo obnovijo, če je na temelju te uredbe neupoštevanje roka neposredno privedlo do izgube katere koli pravice ali pravnih sredstev.

2. Pisne zahteve se vložijo najpozneje v dveh mesecih po prenehanju vzroka za neupoštevanje roka. Opuščeno dejanje mora biti v tem času opravljeno. Zahteve so dopustne le v času enega leta po izteku roka, ki ni bil upoštevan.

3. Zahtevi se priloži izjava z utemeljitvijo in dejstvi, na katere se opira.

4. Določbe tega člena se ne uporabljajo za roke iz odstavka 2 niti za roke, navedene v členu 52(2), (4) in (5).

5. Vsaka oseba v državi članici, ki je v dobri veri uporabljala ali sklenila veljavne in resne dogovore za uporabo sorte, za katero mora biti objavljena prijava za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti ali podeljena žlahtniteljska pravica v Skupnosti, lahko od izgube pravic iz prijave ali podeljene žlahtniteljske pravice v Skupnosti iz odstavka 1 do povrnitve pravic le-te med svojim poslovanjem ali za potrebe poslovanja še naprej brezplačno uporablja.

Člen 81

Splošna načela

1. Če v tej uredbi ali v predpisih, sprejetih po tej uredbi, ni določb o postopku, uporablja urad načela procesnega prava, ki so splošno priznana v državah članicah.

2. Člen 48 se smiselno uporablja za osebje urada, če zadeva odločbe, kakršne so navedene v členu 67, in za osebje uradov za preskušanje sort, če ta sodeluje v ukrepih za pripravo teh odločb.

Člen 82

Zastopnik v postopku

Osebe, ki nimajo stalnega prebivališča, sedeža ali podjetja na ozemlju Skupnosti, lahko sodelujejo kot stranka v postopkih pred uradom samo, če se določi zastopnik v postopku, ki ima stalno prebivališče, sedež ali podjetje na ozemlju Skupnosti.

POGLAVJE VII

PRISTOJBINE, PLAČILO STROŠKOV

Člen 83

Pristojbine

1. Urad zaračunava pristojbine za svoja uradna dejanja, predpisana v tej uredbi, in za vsako leto trajanja žlahtniteljske pravice v Skupnosti v skladu z določbami o pristojbinah, sprejetih v skladu s členom 113.

2. Če pristojbine za uradna dejanja iz člena 113(2) ali za druga uradna dejanja iz uredb o pristojbinah, ki jih je treba izvršiti le ob prijavi, niso plačane, se šteje, da prijava ali pritožba ni vložena, če dejanja, potrebna za plačilo pristojbin, niso bila opravljena v enem mesecu od datuma, ko je urad vročil novo zahtevo za plačilo pristojbin in opozoril na posledice neplačila.

3. Če je nekatere podatke, ki jih da prijavitelj za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, mogoče preveriti samo s preskušanjem, ki presega veljaven okvir preskušanja za sorte zadevne botanične razvrstitve, se pristojbine za preskušanje lahko zvišajo po pogovoru z osebo, ki je dolžna plačati pristojbine, do višine dejansko nastalih stroškov.

4. V primeru uspešne pritožbe ali delnega uspeha se pritožbene pristojbine ali ustrezen del pritožbenih pristojbin vrne. Vendar pa se celotna ali delna povrnitev zavrne, če uspeh pritožbe temelji na dejstvih, ki v času prvotne odločbe niso bila znana.

Člen 84

Prenehanje finančnih obveznosti

1. Terjatev urada za plačilo pristojbin ugasne štiri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem je bilo pristojbine treba plačati.

2. Terjatve do urada za povrnitev pristojbine ali uradu preveč plačani zneski ugasnejo štiri leta po zaključku koledarskega leta, v katerem so terjatve nastale.

3. Zahteva za plačilo pristojbine prekine potek roka iz odstavka 1, pisna in z razlogi podprta zahteva za povrnitev prekine potek roka iz odstavka 2. Po prekinitvi začne rok takoj ponovno teči in preneha najpozneje šest let po zaključku koledarskega leta, v katerem se je prvotno začel, razen če se medtem začnejo sodni postopki za izvršbo; v tem primeru se rok ne zaključi prej kot eno leto po pravnomočnosti sodbe.

Člen 85

Porazdelitev stroškov

1. Stranka, ki izgubi v postopkih za odvzem ali razveljavitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti ali v pritožbenih postopkih, nosi stroške druge stranke v postopkih, pa tudi vse stroške, ki jih ima sama in so bistveni za postopke, vključno s potnimi stroški in bivanjem, nadomestili zastopniku, svetovalcu ali odvetniku v razponu, postavljenem za vsako vrsto stroškov pod pogoji, predpisanimi v izvedbenih pravilih v skladu s členom 114.

2. Vendar pa se urad ali odbor za pritožbe lahko takrat, ko stranka v postopku v nekaterih točkah uspe, v drugih pa ne, ali če tako narekujejo razlogi pravičnosti, odloči za drugačno porazdelitev stroškov.

3. Stranka v postopkih, ko se zaključijo postopki z umikom prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, prijave za odvzem ali razveljavitev pravic ali pritožbe ali z odstopom od žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, nosi stroške, ki nastanejo pri drugi stranki v postopkih, kot je to določeno v odstavkih 1 in 2.

4. Če stranke v postopkih pred uradom ali odborom za pritožbe sklenejo dogovor o stroških, ki se razlikuje od predpisanega iz prejšnjih odstavkov, se ta dogovor zapiše.

5. Urad ali odbor za pritožbe na zahtevo določita višino stroškov, ki jih je treba plačati v skladu s zgornjimi odstavki.

Člen 86

Izvršba odločb, ki določajo višino stroškov

1. Končne odločbe urada, ki določajo višino stroškov, so izvršilni naslov.

2. Izvršbo urejajo predpisi civilnega postopka, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri poteka. Pod pogojem, da se preveri pristnost ustreznega dokumenta, se doda klavzula ali zaznamek o izvršbi državnega organa, ki ga za ta namen imenuje vlada vsake od držav članic; ime vsakega takega državnega organa vlade se sporoči uradu in Sodišču Evropskih skupnosti.

3. Ko so te formalnosti po vlogi stranke, ki želi uveljaviti izvršbo, opravljene, ima stranka pravico ukrepati v skladu z zaznamkom po nacionalni zakonodaji in zadevo prenese neposredno pred pristojni organ.

4. Izvršba se ne zadrži, razen z odločbo Sodišča evropskih skupnosti. Vendar pa nadzor nad zakonitostjo izvršbenih ukrepov ostaja nacionalnim sodiščem.

POGLAVJE VIII

REGISTRI

Člen 87

Vzpostavitev registrov

1. Urad vodi register prijav za žlahtniteljske pravice v Skupnosti, ki vsebuje naslednje podatke:

(a) prijavo za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti skupaj z navedbo botanične razvrstitve in začasne oznake sorte, datum prijave in ime ter naslov prijavitelja, žlahtnitelja in vsakega zadevnega zastopnika v postopku;

(b) vse primere zaključenih postopkov, ki zadevajo prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, skupaj s podatki iz pododstavka (a);

(c) predloge za imena sort;

(d) spremembe istovetnosti prijavitelja ali njegovega zastopnika v postopku;

(e) na zahtevo vsako prisilno izvršbo iz členov 24 in 26.

2. Urad vodi register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, v katerem morajo biti po podelitvi žlahtniteljskih pravic v Skupnosti vpisani naslednji podatki:

(a) rastlinska vrsta in ime sorte;

(b) uradni opis sorte ali napotilo na dokumente v posesti urada, v katerih uradni opis sorte predstavlja neločljivi del registra;

(c) pri sortah, katerih vzgoja zahteva stalno uporabo nekaterih sestavin za pridelavo semenskega materiala, navedbo teh sestavin;

(d) ime in naslov imetnika, žlahtnitelja in vsakega predstavnika v postopku;

(e) datum pridobitve in prenehanja žlahtniteljske pravice v Skupnosti skupaj z razlogi za prenehanje pravice;

(f) na zahtevo vsaka pogodbena izključna pravica izkoriščanja ali prisilna licenca skupaj z imenom in naslovom osebe, ki je pridobila pravico do izkoriščanja;

(g) na zahtevo vsako prisilno izvršbo iz člena 24;

(h) če tako zahtevata imetnik izvirne sorte in žlahtnitelj sorte, izpeljane iz izvirne sorte, istovetnost izvirne in izpeljane sorte, imena sort in imeni zadevnih strank. Zahteva ene od strank zadostuje le, če je po določbah te uredbe pridobila nesporno soglasje druge stranke v skladu s členom 99, končno odločbo ali končno sodbo, ki vsebuje istovetnost izvirne in izpeljane sorte.

3. Vsak drug podatek ali pogoj za vpis v oba registra se lahko opredeli v izvedbenih pravilih v skladu s členom 114.

4. Urad lahko na lastno pobudo in po posvetu z imetnikom prilagodi uradni opis sorte glede števila in vrste značilnosti ali izražanja teh značilnosti, kadar je to potrebno glede na zdajšnja načela, ki urejajo opis sort zadevne botanične razvrstitve, da bi s tako opis sorte uskladili z opisi drugih sort zadevne botanične razvrstitve.

Člen 88

Javni vpogled

1. Registra iz člena 87 sta dostopna za javnost.

2. Ko gre za upravičen interes, ima javnost dostop do naslednjih podatkov v skladu s pogoji, postavljenimi v izvedbenih pravilih iz člena 114:

(a) dokumenti, ki zadevajo prijave za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti;

(b) dokumenti, ki zadevajo že podeljene žlahtniteljske pravice v Skupnosti;

(c) poljski poskusi za preskušanje sort;

(d) poljski poskusi za preverjanje nespremenjenega stanja sort.

3. Ko gre za sorte, pri katerih je treba za pridelavo semenskega materiala stalno uporabljati material z določenimi sestavinami, niso na zahtevo prijavitelja za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti dostopni javnosti nobeni podatki glede teh sestavin in obdelave. Zahteve za izključitev javnosti ni mogoče vložiti po sprejetju odločitve o vlogi za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

4. Materialov, predloženih ali pridobljenih v zvezi s preskušanjem iz členov 55(4), 56 in 64, pristojni organi po tej uredbi ne smejo dajati drugim strankam, razen če upravičenec na to pristane ali se tak prenos zahteva v zvezi s sodelovanjem, ki ga obravnava ta uredba, za namene preskušanja ali na temelju zakonskih določb.

Člen 89

Objavljanje

Urad najmanj vsaka dva meseca objavi podatke, vnesene v registre iz člena 87(1) in (2)(a), (d), (e), (f), (g) ter (h), ki še niso bili objavljeni. Urad izda tudi letno poročilo s podatki, ki so po mnenju urada uporabni, vendar najmanj seznam veljavnih žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, njihovih imetnikov, datume podelitve in izteka in potrjena imena sort. Podrobnosti o teh objavah določi upravni svet.

Člen 90

Izmenjava podatkov in objav

1. Urad in pristojni uradi za sorte v državah članicah na zahtevo in brezvpliva na pogoje, predpisane za pošiljanje rezultatov preskušanja, drug drugemu za lastno uporabo in brezplačno pošiljajo enega ali več izvodov svojih publikacij in druge uporabne podatke glede prijavljenih ali podeljenih lastninskih pravic.

2. Podatki iz člena 88(3) se ne posredujejo, razen:

(a) če so podatki potrebni za vodenje preskušanja iz členov 55 in 64; ali

(b) če prijavitelj ali imetnik žlahtniteljske pravice v Skupnosti na to pristane.

Člen 91

Upravno in pravno sodelovanje

1. Če ni drugače predpisano v tej uredbi ali nacionalni zakonodaji, si urad, urad za preskušanje sort iz člena 55(1) in sodišča ali organi držav članic na zahtevo medsebojno pomagajo s posredovanjem podatkov ali omogočanjem vpogleda v spise, ki so v zvezi s sortami, vzorci ali poljskimi poskusi. Če urad in uradi za preskušanje sort omogočijo sodiščem ali uradom javnih tožilcev vpogled v spise, vzorce ali njihovo pridelavo, vpogled ni pogojen z omejitvami iz člena 88, vpogled, ki ga omogočijo uradi za preskušanje sort, ni pogojen z odločbo urada v skladu s tem členom.

2. Sodišča ali drugi pristojni organi držav članic po prejetju naprošenih dopisov iz urada v njegovem imenu in v okviru svoje sodne pristojnosti opravijo vse potrebne poizvedbe ali druge ustrezne ukrepe.

DEL PET

VPLIV NA DRUGO ZAKONODAJO

Člen 92

Prepoved kopičenja varstva

1. Vsaka sorta, ki je predmet žlahtniteljske pravice v Skupnosti, ne more biti predmet nacionalne žlahtniteljske pravice ali kakršnega koli patenta. Vse pravice, podeljene v nasprotju s prvim stavkom, so neveljavne.

2. Če je imetniku za isto sorto podeljena druga pravica iz odstavka 1 pred podelitvijo žlahtniteljske pravice v Skupnosti, se ne more sklicevati na pravice, ki jih daje tako varstvo sorte, dokler je veljavna žlahtniteljska pravica v Skupnosti.

Člen 93

Uporaba nacionalne zakonodaje

Zahteve v okviru žlahtniteljskih pravic v Skupnosti morajo upoštevati omejitve zakonodaje držav članic le takrat, ko je to izrecno navedeno v tej uredbi.

DEL ŠEST

ZAHTEVE PO CIVILNEM PRAVU, KRŠITVE, PRISTOJNOST

Člen 94

Kršitev

1. Kdor:

(a) neupravičeno izvrši enega od dejanj, ki so predpisana v členu 13(2), v zvezi s sorto, za katero je podeljena žlahtniteljska pravica v Skupnosti; ali

(b) ne uporablja pravilno imena sorte v skladu s členom 17(1) ali izpusti ustrezne podatke po členu 17(2); ali

(c) v nasprotju s členom 18(3) uporablja ime sorte, za katero je podeljena žlahtniteljska pravica v Skupnosti, ali oznako, ki jo je mogoče z njim zamenjati;

ga imetnik lahko toži na prenehanje take kršitve, plačilo primernega nadomestila ali obojega.

2. Kdor krši določbe naklepno ali iz malomarnosti, je razen tega dolžan nadomestiti imetniku vsako nadaljnjo škodo, ki je posledica tega dejanja. Če gre za majhno malomarnost, se te zahteve lahko zmanjšajo v skladu z obsegom malomarnosti, vendar ne smejo biti manjše od koristi, ki jih je kršitelj iz tega pridobil.

Člen 95

Dejanja pred podelitvijo žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

Imetnik lahko zahteva primerno nadomestilo od vsake osebe, ki je med objavo prijave za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti in njeno podelitvijo opravila dejanje, ki bi bilo po tej podelitvi prepovedano.

Člen 96

Zastaranje

Zahtev iz členov 94 in 95 ni več možno vlagati po treh letih od dne, ko je podeljena žlahtniteljska pravica v Skupnosti, če imetnik ve za dejanje in istovetnost odgovorne stranke, v nasprotnem primeru pa po 30 letih po prenehanju zadevnega dejanja.

Člen 97

Dodatna uporaba nacionalne zakonodaje glede kršitev

1. Če je odgovorna stranka iz člena 94 s kršitvijo pridobila kakršno koli korist na račun imetnika ali osebe, ki je upravičena do žlahtniteljskih pravic, pristojna sodišča v skladu s členoma 101 in 102 uporabijo glede vrnitve v prejšnje stanje svojo nacionalno zakonodajo skupaj z mednarodnim zasebnim pravom.

2. Odstavek 1 se uporablja tudi glede drugih zahtev, ki se lahko pojavijo v zvezi z izvedbo ali opustitvijo dejanj iz člena 95 med objavo prijave za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti in ureditvijo zahteve.

3. V vseh drugih pogledih se veljavnost žlahtniteljskih pravic v Skupnosti določa izključno v skladu s to uredbo.

Člen 98

Zahteva za upravičenost do žlahtniteljske pravice v Skupnosti

1. Če je žlahtniteljska pravica v Skupnosti podeljena osebi, ki do nje ni upravičena v skladu s členom 11, lahko upravičenec ne glede na katero koli drugo pravno sredstvo, ki mu je morda na voljo po predpisih držav članic, zahteva, da se žlahtniteljska pravica v Skupnosti prenese nanj.

2. Če je oseba upravičena le do dela žlahtniteljske pravice v Skupnosti, lahko v skladu z odstavkom 1 zahteva, da postane skupni imetnik.

3. Zahteve iz odstavkov 1 in 2 se lahko uveljavljajo le v obdobju največ pet let po objavi podelitve žlahtniteljske pravice v Skupnosti. Ta določba ne velja, če je imetnik ob podelitvi ali pridobitvi pravic vedel, da do teh pravic ni upravičen ali da ta upravičenost ni priznana samo njemu.

4. Upravičenec se lahko pritoži smiselno v skladu z odstavkoma 1 in 2 na prijavo za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, ki jo je vložila oseba, ki ni upravičena ali ni edina upravičena.

Člen 99

Pridobitev istovetnosti sorte

Imetnik izvirne sorte in žlahtnitelj sorte, izpeljane iz izvirne sorte, sta upravičena do priznanja istovetnosti sort kot izvirnih in izpeljanih.

Člen 100

Posledice spremembe v lastništvu žlahtniteljske pravice v Skupnosti

1. Kadar gre za popolno spremembo lastništva žlahtniteljske pravice v Skupnosti, ki je posledica pravnomočne sodbe, izdane v skladu s členoma 101 ali 102 zaradi zahteve upravičenosti iz člena 98(1), vsakršno izkoriščanje ali druge pravice prenehajo z vpisom upravičenca v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti.

2. Če imetnik ali oseba, ki uživa lastništvo žlahtniteljske pravice v Skupnosti, izvede eno od dejanj, določeno v členu 13(2), ali se je nanj veljavno in resno pripravila pred začetkom postopkov iz členov 101 in 102, lahko taka dejanja nadaljuje ali opravlja pod pogojem, da od novega imetnika, vpisanega v register žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, zahteva neizključno pravico. Te zahteve je treba podati v roku, predpisanem v izvedbenih pravilih. Če med strankama ni dogovora, lahko pravico izkoriščanja podeli urad. Smiselno se uporabi člen 29(3) do (7).

3. Odstavek 2 se ne uporablja, kadar so imetnik ali osebe, ki uživajo pravico izkoriščanja, ravnali nepošteno, ko so izvedli dejanja ali se začeli dogovarjati.

Člen 101

Sodna pristojnost in tožbeni postopek za civilnopravne zahtevke in civilnopravni postopek

1. Za postopke v zvezi s spori glede zahtevkov iz členov 94 do 100 se uporablja Luganska konvencija in dodatne določbe tega člena ter členov 102 do 106 te uredbe.

2. Postopki iz odstavka 1 se odločajo na sodiščih:

(a) države članice ali druge pogodbenice Luganske konvecije, v kateri ima toženec stalno prebivališče ali sedež ali, če tega ni, podjetje; ali

(b) če ta pogoj ni izpolnjen v nobeni od držav članic ali pogodbenic, v državi članici, v kateri ima tožnik stalno prebivališče ali sedež ali, če tega ni, podjetje; ali

(c) četudi ta pogoj ni izpolnjen v nobeni od držav članic, v državi članici, kjer je sedež urada.

Pristojna sodišča imajo sodno pristojnost glede kršitev, domnevno izvršenih v katerikoli od držav članic.

3. Postopke v zvezi s spori glede zahtevkov zaradi kršitve je mogoče prenesti na sodišča po kraju, kjer se je škodljivi dogodek zgodil. V takih primerih ima sodišče sodno pristojnost le glede kršitev, domnevno izvršenih na ozemlju države članice, ki ji pripada.

4. Zakoniti postopki in pristojna sodišča so tista, ki delujejo po zakonih države, ugotovljene v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Člen 102

Dodatne določbe

1. Spori v zvezi z zahtevo do upravičenosti iz člena 98 te uredbe ne spadajo pod določbe člena 5(3) in (4) Luganske konvencije.

2. Ne glede na člen 101 te uredbe se uporabljajo členi 5(1), 17 in 18 Luganske konvencije.

3. Za uporabo členov 101 in 102 te uredbe se stalno prebivališče ali sedež stranke določi v skladu s členoma 52 in 53 Luganske konvencije.

Člen 103

Poslovnik

Če imajo nacionalna sodišča sodno pristojnost v skladu s členoma 101 in 102, se uporabi poslovnik ustrezne države, ki ureja take spore v zvezi z ustreznimi pravicami nacionalne lastnine brez vpliva na člena 104 in 105.

Člen 104

Upravičenost do vložitve tožbe zaradi kršitev

1. Tožbe zaradi kršitve lahko vloži imetnik. Osebe, ki imajo pravice izkoriščanja, lahko vložijo take tožbe, razen če je pri izključni pravici izkoriščanja ta možnost posebej izločena v dogovoru z imetnikom ali s strani urada v skladu s členoma 29 ali 100(2).

2. Vsak, ki ima pravice izkoriščanja, je za namen pridobitve nadomestila za nastalo škodo upravičen, da se vključi v tožbo, ki jo zaradi kršitev vloži imetnik.

Člen 105

Dolžnost nacionalnih sodišč ali drugih organov

Nacionalno sodišče ali drug organ, ki obravnava tožbo v zvezi z žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, obravnava žlahtniteljsko pravico v Skupnosti kot veljavno.

Člen 106

Mirovanje postopka

1. Če je tožba povezana z zahtevami iz člena 98(4) in je odločba odvisna od možnosti zavarovanja sorte v skladu s členom 6, te odločbe ni mogoče izdati, dokler urad ne sprejme odločitve o prijavi za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti.

2. Če je tožba povezana z že podeljeno žlahtniteljsko pravico v Skupnosti in so v zvezi s tem sproženi postopki za preklic ali razveljavitev v skladu s členoma 20 ali 21, postopki lahko mirujejo, ker je odločitev odvisna od veljavnosti žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

Člen 107

Kazni za kršitev žlahtniteljskih pravic v Skupnosti

Države članice z ustreznimi ukrepi zagotavljajo uporabo enakih določb za kaznovanje kršitev žlahtniteljskih pravic v Skupnosti, kot se uporabljajo, ko gre za kršitve ustreznih nacionalnih pravic.

DEL SEDEM

PRORAČUN, FINANČNI NADZOR, IZVEDBENA PRAVILA SKUPNOSTI

Člen 108

Proračun

1. Za vsako finančno leto se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov urada in prikažejo v proračunu urada, vsako finančno leto pa ustreza koledarskemu letu.

2. Prihodki in odhodki, prikazani v proračunu, morajo biti uravnoteženi.

3. Med prihodke spadajo, ne glede na druge vrste prihodkov, skupna vsota pristojbin, plačljivih v skladu s členom 83 ter v skladu s predpisi o pristojbinah iz člena 113, po potrebi pa tudi subvencija iz skupnega proračuna Evropskih skupnosti.

4. Med odhodke spadajo, ne glede na druge vrste odhodkov, stalni stroški urada in stroški, ki nastajajo med običajnim delovanjem urada, vključno z zneski, ki so plačljivi uradom za preskušanje sort.

Člen 109

Priprava proračuna

1. Predsednik vsako leto sestavi oceno prihodkov in odhodkov urada za naslednje leto in ga pošlje upravnemu svetu vsako leto najpozneje 31. marca skupaj s seznamom postavk in z uvodno obrazložitvijo, če ocena predvideva subvencijo iz člena 108(3).

2. Če ocena predvideva subvencijo iz člena 108(3), jo upravni svet takoj posreduje Komisiji skupaj s seznamom postavk in obrazložitvijo, lahko pa doda tudi svoje mnenje. Komisija vse to posreduje proračunskim organom Skupnosti in lahko doda svoje mnenje skupaj z alternativno oceno.

3. Upravni svet sprejme proračun, ki vključuje seznam postavk urada. Če ocena vključuje subvencijo iz člena 108(3), se proračun po potrebi prilagodi dotacijam v skupnem proračunu Evropskih skupnosti.

Člen 110

Izvajanje proračuna

Proračun urada izvaja predsednik.

Člen 111

Nadzor

1. Nadzor nad obveznostmi in plačevanjem vseh odhodkov ter nadzor nad obstojem in pridobivanjem vseh prihodkov urada izvaja finančni nadzornik, ki ga imenuje upravni svet.

2. Najpozneje 31. marca vsako leto predsednik pošlje Komisiji, upravnemu svetu in Računskemu sodišču obračune skupnih prihodkov in odhodkov urada za preteklo finančno leto. Računsko sodišče jih pregleda v skladu z ustreznimi določbami, ki veljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti.

3. Upravni svet za izvajanje proračuna pooblasti predsednika urada.

Člen 112

Finančne določbe

Upravni svet po posvetovanju z Računskim sodiščem sprejme interne finančne določbe, ki zlasti določajo postopek za oblikovanje in izvajanje proračuna urada. Finančne določbe se morajo, kolikor je mogoče, ujemati z določbami finančne uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti in se odmaknejo od njih le takrat, ko tako narekujejo posebne zahteve posameznih nalog urada.

Člen 113

Uredbe o pristojbinah

1. Uredbe o pristojbinah zlasti določajo zadeve, za katere je treba plačati pristojbine v skladu s členom 83(1), zneske pristojbin in način, kako jih je treba plačati.

2. Pristojbine se zaračunajo najmanj glede naslednjih postavk pri:

(a) obdelavi prijav za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti; ta pristojbina zajema:

- formalni pregled (člen 53),

- vsebinski pregled (člen 54),

- pregled imena sorte (člen 63),

- odločbo (člena 61, 62),

- ustrezno objavo (člen 89);

(b) organiziranje in izvedbo preskušanja;

(c) obdelavo pritožbe skupaj z odločbo;

(d) vsako leto trajanja žlahtniteljske pravice v Skupnosti.

3. (a) Brez vpliva na (b) in (c) se zneski pristojbin določijo v višini, ki zagotavlja dohodek, ta pa načelno zadošča za uravnoteženi proračun urada.

(b) Vendar pa za prehodno obdobje, ki se konča 31. decembra četrtega leta po datumu iz člena 118(2), odhodke v zvezi z uvajalnim obdobjem urada lahko pokriva subvencija iz člena 108(3). V skladu s postopkom iz člena 115 se to obdobje lahko podaljša, če je potrebno, za največ eno leto.

(c) Poleg tega se lahko samo med zgoraj navedenim prehodnim obdobjem s subvencijo iz člena 108(3) pokriva nekatere odhodke urada v zvezi z nekaterimi dejavnostmi, ki niso obdelava prijav, organiziranje in izvedba preskušanja in obdelava pritožb. Te dejavnosti je treba določiti najpozneje eno leto po sprejetju te uredbe v izvedbenih pravilih v skladu s členom 114.

4. Uredbe o pristojbinah se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 115 po posvetovanju z upravnim svetom o osnutku potrebnih ukrepov.

Člen 114

Druga izvedbena pravila

1. Za namene uporabe te uredbe se sprejmejo podrobna izvedbena pravila. Ti zlasti vključujejo podrobnosti:

- ki določajo odnos med uradom in uradi za preskušanje sort, agencijami ali lastnimi poduradi iz členov 30(4) in 55(1) in (2),

- o zadevah iz členov 36(1) in 42(2),

- o postopku odborov za pritožbe.

2. Ne glede na člena 112 in 113 se vsa izvedbena pravila iz te uredbe sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 115, in sicer po posvetovanju z upravnim svetom o osnutku potrebnih ukrepov.

Člen 115

Postopek

1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije.

2. Če je treba ravnati po postopku iz tega člena, predloži predstavnik Komisije odboru osnutek potrebnih ukrepov. Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga lahko glede na nujnost zadeve določi predsednik. Mnenje se sprejme z večino, ki jo določa člen 148(2) Pogodbe, za sprejemanje sklepov sveta na predlog Komisije. Glasovi predstavnikov držav članic v odboru seponderirajo na način.določen v tem členu. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predvidene ukrepe, kadar so v skladu z mnenjem odbora.

(b) Če predvideni ukrepi niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni bilo podano, Komisija brez odlašanjapredloži svetu predlog ukrepov, ki naj se sprejmejo. Svet odloča s kvalificirano večino.

Če svet ne ukrepa v treh mesecih po prejemu predloga, predlagane ukrepe sprejme Komisija, razen če se je svet z navadno večino odločil proti navedenim ukrepom.

DEL OSEM

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 116

Odstopanja

1. Ne glede na člen 10(1)(a) in brez poseganja v določbe člena 10(2) in (3) velja na ozemlju Skupnosti sorta za novo tudi v primerih, ko sestavin sort ali njihovega pridelanega materiala žlahtnitelj ni prodal, kako drugače oddal drugim ali se strinjal s tem za namene izkoriščanja sorte prej kot v štirih letih, pri drevesih in vinski trti prej kot v šestih letih pred začetkom veljavnosti te uredbe, če je datum prijave manj kot eno leto po tem datumu.

2. Določba odstavka 1 se uporablja za takšne sorte tudi v primerih, ko je bila pred začetkom veljavnosti te uredbe odobrena nacionalna žlahtniteljska pravica v eni ali več državah članicah.

3. Ne glede na člena 55 in 56 opravi preskušanje teh sort v okviru možnosti urad na osnovi razpoložljivih ugotovitev, ki izvirajo iz katerih koli postopkov za podelitev nacionalne žlahtniteljske pravice v dogovoru z organom, pri katerem so ti postopki potekali.

4. Ko gre za žlahtniteljsko pravico v Skupnosti, podeljeno v skladu z odstavkoma 1 ali 2:

- Člen 13(5)(a) se ne uporablja v zvezi z izpeljanimi sortami, katerih obstoj je bil splošno znan v Skupnosti pred datumom začetka veljavnosti te uredbe.

- Člen 14(3), četrta alinea, se ne uporablja za kmete, ki še naprej uporabljajo uveljavljeno sorto v skladu s členom 14(1), če so pred začetkom veljavnosti te uredbe že uporabljali to sorto za namene, opredeljene v členu 14(1) brez plačila povračila; ta določba se uporablja do 30. junija sedmega leta po letu začetka veljavnosti te uredbe. Pred tem datumom Komisija predloži poročilo o stanju uveljavljenih sort, ki obravnava vsako sorto posebej. To obdobje je mogoče podaljšati v izvedbenih določbah, sprejetih v skladu s členom 114, če je to upravičeno glede na poročilo Komisije.

- Ne glede na pravice, ki jih daje nacionalno varstvo, se smiselno uporabljajo določbe člena 16 za dejanja v zvezi z materialom, ki ga je žlahtnitelj oddal drugim ali je na to pristal pred dnevom začetka veljavnosti te uredbe, in ki jih je izvedla oseba, ki je pred tem datumom že izvajala takšna dejanja ali se je na to učinkovito in resno pripravila.

Če so takšna predhodna dejanja vključevala nadaljnje razmnoževanje z namenom po členu 16(a), se po izteku drugega leta za vsako nadaljnje razmnoževanje zahteva pooblastilo imetnika, pri sortah vinske trte in drevesnih vrstah pa po izteku četrtega leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

- Ne glede na člen 19 se trajanje žlahtniteljske pravice v Skupnosti skrajša za največ tisti čas:

- med katerim žlahtnitelj na ozemlju Skupnosti sestavine sorte ali pridelan material proda ali drugače odda drugim oziroma na to pristane za namene izkoriščanja sorte, kot je to ugotovljeno v postopku za podelitev žlahtniteljske pravice v Skupnosti, kadar gre za odstavek 1,

- med katerim je bila veljavna katera koli nacionalna žlahtniteljska pravica ali pravice, kadar gre za odstavek 2,

vendar ne več kot za pet let.

Člen 117

Prehodne določbe

Urad se ustanovi pravočasno, da bo od 27. aprila 1995 dalje v celoti prevzel svoje naloge iz te uredbe.

Člen 118

Začetek veljavnosti

1. Ta uredba začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Členi 1, 2, 3, 5 do 29 in 49 do 106 se začnejo uporabljati s 27. aprilom 1995.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 27. julija 1994

Za Svet

Predsednik

Th. Waigel

[1] UL C 244, 28.9.1990, str. 1 inUL C 113, 23.4.1993, str. 7.

[2] UL C 305, 23.11.1992, str. 55 inUL C 67, 16.3.1992, str. 148.

[3] UL C 60, 8.3.1991, str. 45.

[4] UL L 181, 1.7.1992, str. 12. Uredba, kakor je nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1552/93 (UL L 154, 25.6.1993, str. 19).

[5] UL L 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1985.

--------------------------------------------------