Uredba Sveta (ES) št. 1626/94

z dne 27. junija 1994

o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranitev ribiških virov v Sredozemlju

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 43 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker ohranjanje in upravljanje z ribiškimi viri v Sredozemlju na ravni Skupnosti v obdobju prvih 10 let skupne ribiške politike ni bilo pravno urejeno zato, ker je zaradi posebnih okoliščin v tem morju težje uporabljati pravila, podobna tistim, ki se od leta 1983 uporabljajo za Atlantik in Severno morje;

ker je sedaj prišel čas za odpravo težav, ki trenutno vplivajo na vire v Sredozemlju, z uvedbo usklajenega sistema upravljanja, ki ustreza tamkajšnjim okoliščinam, ob hkratnem upoštevanju oziroma spremembi obstoječih nacionalnih predpisov zaradi zaščite staležev na uravnovešen, in kjer je to primerno, progresiven način;

ker si mora Skupnost v sodelovanju z vsemi zadevnimi obalnimi državami prizadevati tudi za vzpostavitev skupne politike upravljanja in izkoriščanja sredozemskih staležev rib; ker, poleg tega, sistem upravljanja, ki ga uvaja ta uredba, zajema dejavnosti, ki se nanašajo na ribolov sredozemskih staležev, ki ga opravljajo plovila pod zastavo tretje države v pristaniščih Skupnosti;

ker je treba prepovedati orodje, ki pri uporabi v Sredozemlju, čezmerno prispeva k poslabšanju morskega okolja ali izčrpavanju nekaterih staležev; ker je treba del obalnega območja rezervirati za najbolj selektivno orodje, ki ga uporabljajo mali ribiči, ker se ne glede na območje geografske veljavnosti Uredbe Sveta (EGS) št. 3094/86 z dne 7. oktobra 1986 o nekaterih tehničnih ukrepih za ohranjanje ribiških virov [4], v Sredozemlju že uporabljajo določbe navedene uredbe v zvezi z visečimi mrežami in zapornimi plavaricami;

ker je primerno določiti značilnosti glavnih tipov ribolovnega orodja, ki se uporablja v Sredozemlju, zlasti najmanjšo velikost očes mrež ter najmanjšo velikost nekaterih vrst rib, rakov, mehkužcev in drugih ribiških proizvodov, ki so značilni za Sredozemlje, zaradi preprečevanja njihovega čezmernega izkoriščanja;

ker je, da bi prav tako se izognili situacijam, v katerih se ulovi veliko število podmerskih osebkov, treba zaščititi določena območja, kjer se zbirajo mladi osebki, ob upoštevanju lokalnih bioloških pogojev v teh različnih območjih,; ker je poleg tega primerno, da pri ureditvi ribištev v Sredozemlju, zakonodaja Skupnosti in nacionalna zakonodaja upoštevata posebne potrebe posameznih vrst in okolij, ki so bila priznana kot občutljiva ali ogrožena;

ker se za to, da ne bi ovirali znanstvenih raziskav, ta uredba ne bi smela uporabljati za dejavnosti, ki so potrebne za take raziskave;

ker je treba ohraniti nacionalne ukrepe, ki dopolnjujejo ali presegajo najmanjše zahteve sistema, ki ga vzpostavlja ta uredba, ali ukrepe, ki urejajo odnose med tistimi, ki se ukvarjajo z ribiškimi dejavnostmi; ker se taki ukrepi lahko ohranijo ali uvedejo potem, ko Komisija pregleda njihovo združljivost s pravom Skupnosti in skladnost s skupno ribiško politiko;

ker bi bilo v navedenem obdobju in v skladu s postopkom, ki zagotavlja najmanjši negativni vpliv na vire in dejavnosti ribičev Skupnosti, treba sprejeti nacionalne ukrepe, dovoljene z določ bami te uredbe;

ker člen 2(2) Uredbe Sveta (EGS) št. 3760/92 z dne 20. decembra 1992 o vzpostavitvi sistema Skupnosti na področju ribištva in ribogojstva [5] obvezuje države članice k zagotovitvi, da nekomercialne ribiške dejavnosti ne ogrožajo ohranjanja in upravljanja virov, ki so dovoljeni s skupno ribiško politiko; ker je ta obveznost zlasti pomembna v Sredozemlju zaradi precejšnjega obsega tovrstnih dejavnosti v tem morju in ker je treba omejiti kakršne koli negativne učinke le-teh na stanje staležev;

ker je Skupnost podpisnica Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, ki vsebuje načela in pravila, ki urejajo ohranjanje in upravljanje z morskimi biološkimi viri,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Ta uredba velja za vse ribiške in sorodne dejavnosti, ki se izvajajo na območju morskih voda Sredozemlja vzhodno od poldnevnika 5o 36' zahodne zemljepisne dolžine pod suverenostjo ali v jurisdikciji držav članic razen zalivov in lagun. Uporablja se tudi za take dejavnosti, ki jih v Sredozemlju zunaj teh voda opravljajo plovila Skupnosti.

2. Države članice s sredozemsko obalo lahko še naprej sprejemajo svojo zakonodajo na območjih, zajetih v odstavku 1, kar vključuje tudi nekomercialno ribištvo, tako da sprejemajo ukrepe, ki dopolnjujejo ali presegajo najmanjše zahteve sistema, ki ga vzpostavlja ta uredba, če so taki ukrepi združljivi s pravom Skupnosti in v skladu s skupno ribiško politiko.

Pri sprejemanju takih ukrepov so države članice posebej pozorne na ohranjanje občutljivih ali ogroženih vrst ali območij, zlasti tistih, naštetih v Prilogi I.

3. Komisijo se pravočasno obvesti o kakršnih koli načrtih za uvedbo ali spremembo nacionalnih ukrepov za ohranjanje in upravljanje z naravnimi viri, tako da lahko poda svoja opažanja v skladu s postopkom, določenim v členu 14 Uredbe (EGS) št. 3094/86.

Člen 2

1. Prepovedana je uporaba za ribolovne namene in hranjenje na krovu toksičnih snovi, sredstev za omamljanje ali korozivnih snovi, generatorjev za elektrošoke in eksplozivov.

2. Prepovedana je uporaba Andrejevih križev in podobnega vlečnega orodja za nabiranje koral ter uporaba pnevmatskih kladiv ali drugih udarnih naprav za nabiranje mehkužcev litofagov.

3. S 1. januarjem 2002 je prepovedana uporaba obkroževalnih in vlečnih mrež, nameščenih s plovila in vodenih z obale (obalnih potegalk), razen če Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino na podlagi znanstvenih podatkov, ki dokazujejo, da njihova uporaba nima negativnega učinka na vire, ne odloči drugače.

Člen 3

1. Prepovedana je uporaba vlečnih mrež, potegalk ali podobnih mrež do treh navtičnih milj od obale oziroma do 50 m izobat, kadar je ta globina dosežena na krajših razdaljah, ne glede na način vleke ali prevoza, razen tam, kjer je z nacionalno zakonodajo predvideno odstopanje glede na obalni pas treh milj, ki se razširja prek teritorialnih voda države članice.

Kljub temu se lahko vsako orodje, ki se uporablja na razdalji od obale, manjši od tiste, določene v prvem pododstavku, in ki se uporablja v skladu z nacionalnim pravom, ki velja od 1. januarja 1994, uporablja do 31. decembra 1998, razen če Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino, na podlagi znanstvenih spoznanj, ki dokazujejo, da njihova uporaba nima negativnega učinka na vire, ne odloči drugače.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 se dovoli uporaba strgač za ulov lupinarjev ne glede na razdaljo od obale in globino, pod pogojem, da ulov drugih vrst razen lupinarjev ne presega 10 % skupne teže skupnega ulova.

3. Prepovedan je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami ali podobnimi mrežami nad travniki pozejdonke (Posidonia Oceanica) ali drugimi morskimi cvetnicami.

4. Prepovedano je postavljanje kakršnih koli obkroževalnih mrež znotraj območja 300 m od obale oziroma znotraj 30 m izobat, kadar je ta globina dosežena na krajših razdaljah.

Člen 4

1. Države članice sestavijo seznam zaščitenih območij, v katerih so ribiške dejavnosti omejene zaradi bioloških razlogov, ki so tipični zanje.

2. Pristojni organi zadevnih držav članic, na podlagi ustreznih ciljev ohranjanja in v skladu s to uredbo, sestavijo seznam ribolovnega orodja, ki se sme uporabljati v zaščitenih območjih, in ustrezna tehnična pravila.

3. Komisijo se uradno obvesti o ukrepih iz odstavkov 1 in 2, le-ta pa jih sporoči drugim državam članicam.

Člen 5

1. Države članice določijo omejitve glede tehničnih lastnosti glavnih tipov orodja v skladu z minimalnimi zahtevami, navedenimi v Prilogi II.

2. Omejitve iz odstavka 1 se uradno sporočijo Komisiji v skladu s členom 1(3).

Pri izvajanju pooblastil v skladu s členom 14 Uredbe (EGS) št. 3094/86 Svet upošteva značilnosti ribiških dejavnosti, ki so značilne za zadevne vode.

Člen 6

1. Prepovedana je uporaba in posedovanje na krovu vlečnih mrež ali podobnega vlečnega orodja, zabodnih ali obkroževalnih mrež, razen če je velikost očes mreže v delu mreže, ki ima najmanjša očesa mreže, enaka ali večja od ene od najmanjših velikosti očes iz Priloge III.

Kljub temu se lahko kakršno koli ribolovno orodje z najmanjšo velikostjo očes manjšo od velikosti očes mreže iz Priloge III, uporablja do 31. decembra 1998, v skladu z nacionalno zakonodajo, veljavno 1. januarja 1994, razen če Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino, na podlagi znanstvenih spoznanj, ki dokazujejo, da njegova uporaba nima negativnega učinka na vire, ne odloči drugače.

2. Velikosti očes mreže so določene v skladu s postopkom iz Uredbe Komisije (EGS) št. 2108/84 [6].

3. Dolžina mreže se določi z dolžino plavajoče vrvi. Velikost mreže je opredeljena kot vsota višine očes mreže (vključno z vozli), kadar so mokre in raztegnjene pravokotno na plavajočo vrv.

Člen 7

Države članice lahko prepovejo iztovarjanje zunaj krajev, ki so posebej pripravljeni ali pooblaščeni za ta namen. Kadar države članice sprejmejo take ukrepe, jih morajo takoj uradno sporočiti Komisiji, ki nato obvesti druge države članice.

Člen 8

1. Ribe, raki, mehkužci ali drugi ribiški proizvodi se štejejo za podmerske, če so manjši od najmanjše velikosti, ki je za posamezno vrsto določena v Prilogi IV.

Velikost rib, rakov in mehkužcev se meri v skladu s členom 5(2) Uredbe (EGS) št. 3094/86, razen če v Prilogi IV ni določeno drugače. Če je dovoljena več kot ena metoda merjenja velikosti, se šteje, da so ribe, raki ali mehkužci ustrezno veliki, če je vsaj ena od predpisanih meritev večja od ustrezne najmanjše velikosti.

2. Najmanjša velikost koral, morskih ježkov, kozolnjakov in spužev se sprejme v skladu s postopkom iz člena 43 Pogodbe.

3. Podmerske ribe, raki, mehkužci ali drugi ribiški proizvodi se ne zadržujejo na krovu, pretovarjajo, iztovarjajo, prenašajo, skladiščijo, prodajajo, razstavljajo ali ponujajo v prodajo.

Člen 9

Ta uredba se ne uporablja za ribolovne dejavnosti zgolj za namene znanstvenih raziskav, ki se izvajajo z dovoljenjem in pod vodstvom države članice ali zadevnih držav članic in o katerih je Komisija obveščena.

Člen 10

Pri izvajanju pooblastil na podlagi te uredbe in zlasti pri pripravi predlogov za ukrepe na področjih, zajetih v sporazumih, sklenjenih med ribiči, Komisija zaprosi za mnenje organizacij, ki jih predstavljajo.

Člen 11

Ta uredba začne veljati 1. januarja 1995.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Luxembourgu, 27. junija 1994

Za Svet

Predsednik

C. Simitis

[1] UL C 5, 9.1.1993, str. 6 inUL C 306, 12.11.1993, str. 10.

[2] UL C 255, 20.9.1993, str. 237.

[3] UL C 201, 26.7.1993, str. 27.

[4] UL L 288, 11.10.1986, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 3919/92 (UL L 397, 31.12.1992, str. 1).

[5] UL L 389, 31.12.1992, str. 1.

[6] UL L 194, 24.7.1984, str. 22.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

OBČUTLJIVE ALI OGROŽENE VRSTE ALI OKOLJA

VRSTE:

Vse morske vrste:

- sesalcev (kiti, plavutonožci),

- ptičev,

- plazilcev (morske želve),

- rib,

ki so prisotne v Sredozemlju in so navedene v Prilogah I in II h Konvenciji o ohranitvi selitvenih vrst prosto živečih živali, sprejeti s Sklepom 82/461/EGS [1], ali Prilogi II h Konvenciji o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov, sprejeti s Sklepom 82/72/EGS [2].

OKOLJA:

- obalna mokrišča,

- travniki morskih cvetnic

[1] UL L 210, 19.7.1982, str. 10.

[2] UL L 38, 10.2.1982, str. 1.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

NAJMANJŠE ZAHTEVE, KI SE NANAŠAJO NA ZNAČILNOSTI GLAVNIH TIPOV RIBOLOVNEGA VLEČNEGA ORODJA

Vlečne mreže (pelagične in pridnene)

- Uporaba kakršnih koli naprav za pokrivanje vreč z notranje ali zunanje strani je omejena na naprave, ki jih dovoljuje Uredba Komisije (EGS) št. 3440/84 [1].

Strgače

- Največja širina strgač je 4 m razen v primeru strgač za lovljenje spužev (gagava).

Obkroževalne mreže (potegalke in lampara mreže)

- Dolžina mrežastih izdelkov je omejena na 800 m, velikost pa na 120 m razen v primeru mrež za lov na tune.

Pridnene stoječe mreže (zabodne in zapletne mreže) in trislojne mreže

- Največja globina stoječih mrež je 4 m,

- Prepovedano je imeti na krovu in postavljenih več kot 5000 m stoječih mrež na plovilo.

Stoječi parangali

- Prepovedano je imeti na krovu in postavljenih več kot 7000 m parangalov na plovilo.

Površinske (plavajoče) stoječi parangali

- Prepovedano je imeti na krovu in postavljenih več kot 60 km parangalov na plovilo.

[1] UL L 318, 7.12.1984, str. 23.

--------------------------------------------------

PRILOGA III

NAJMANJŠE VELIKOSTI OČES MRE

Vlečne mreže (pridnene vlečne mreže, površinske vlečne mreže, zasidrane potegalke, itd.): | 40 mm |

Obkroževalne mreže: | 14 mm |

--------------------------------------------------

PRILOGA IV

NAJMANJŠE VELIKOSTI

Vrsta | Najmanjša velikost |

RIBE

Dicentrarchus labrax | 23 cm |

Diplodus spp. | 15 cm |

Engraulis encrasicolus | 9 cm |

Epinephelus spp. | 45 cm |

Lophius spp. | 30 cm |

Merluccius merluccius | 20 cm |

Mugil spp. | 16 cm |

Mullus spp. | 11 cm |

Pagellus spp. | 12 cm |

Pagrus pagrus | 18 cm |

Polyprion americanus | 45 cm |

Scomber scombrus | 18 cm |

Solea vulgaris | 20 cm |

Sparus aurata | 20 cm |

Thunnus thynnus | 70 cm ali 6,4 kg |

Trachurus spp. | 12 cm |

Xiphias gladius | 120 cm |

RAKI

Homarus gammarus | 85 mm oklep 240 mm skupna dolžina |

Nephrops norvegicus | 20 mm oklep 70 mm skupna dolžina |

Palinuridae | 240 mm skupna dolžina |

MEHKUŽCI

Pecten spp. | 100 mm |

Venerupis spp. | 25 mm |

Venus spp. | 25 mm |

--------------------------------------------------