Direktiva 94/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta

z dne 30. maja 1994

o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega in tretjega stavka člena 57(2), členov 66 in 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

v skladu s postopkom iz člena 189b Pogodbe [3],

ker notranji trg zajema območje brez notranjih meja, kjer je zagotovljen prosti pretok blaga, storitev in kapitala; ker je za njegovo delovanje treba sprejeti potrebne ukrepe;

ker resolucija Sveta z dne 16. septembra 1986 [4] za enega od ciljev energetske politike Skupnosti in držav članic opredeljuje večjo povezanost notranjega energetskega trga brez trgovinskih ovir, da se zagotovi varnost dobav, zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarske konkurenčnosti;

ker je glede preskrbe z ogljikovodiki Skupnost zelo odvisna od uvoza; ker je zato priporočljivo spodbujati najboljše možne načine iskanja, raziskovanja in izkoriščanja virov, ki so na ozemlju Skupnosti;

ker so države članice suverene in imajo suverene pravice do ogljikovodikovih virov na svojem ozemlju;

ker je Skupnost podpisnica Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu;

ker se morajo sprejeti ukrepi, da bi zagotovili nediskriminacijski dostop do in izvajanje dejavnosti, povezanih z iskanjem, raziskovanjem in izkoriščanjem ogljikovodikov, pod pogoji, ki spodbujajo večjo konkurenčnost na tem področju in tako dajejo prednost najboljšim metodam iskanja, raziskovanja in izkoriščanja virov v državah članicah ter krepijo povezovanje notranjega energetskega trga;

ker je v ta namen treba oblikovati skupna pravila, ki bodo zagotovila, da so postopki za izdajo dovoljenj za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov dostopni vsem subjektom z zahtevanimi sposobnostmi; ker se morajo dovoljenja izdajati na podlagi objektivnih in javno objavljenih meril; ker morajo vsi subjekti, ki sodelujejo v postopku, vnaprej poznati tudi pogoje za izdajo dovoljenj;

ker morajo države članice obdržati možnosti, da omejijo dostop do in izvajanje teh dejavnosti zaradi razlogov, ki so upravičeni z vidika javnega interesa, ter to pogojujejo s plačilom finančnega prispevka ali prispevka v ogljikovodikih, pri čemer morajo biti podrobnosti dogovora glede navedenega prispevka dogovorjene na način, ki ne posega v upravljanje subjektov; ker je treba te možnosti uporabljati nediskriminacijsko; ker je z izjemo obveznosti, povezanih z uporabo te možnosti, treba sprejeti ukrepe, s katerimi se prepreči, da se subjektom naložijo pogoji in obveznosti, ki jih ne utemeljuje potreba po pravilnem opravljanju dejavnosti; ker je treba dejavnosti subjektov spremljati le, kolikor je potrebno za zagotavljanje ravnanja v skladu s temi obveznostmi in pogoji;

ker morata biti obseg območja, za katero dovoljenje velja, in veljavnost dovoljenja omejena zaradi preprečevanja, da bi subjekt pridobil izključno pravico do določenega območja, na katerem bi iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov lahko učinkoviteje opravljalo več subjektov;

ker morajo biti subjekti iz držav članic v tretjih državah deležni obravnave, ki je primerljiva z obravnavo subjektov tretjih držav v Skupnosti, kakor določa ta direktiva; ker je treba določiti postopek v ta namen;

ker je treba to direktivo uporabljati za dovoljenja, izdana po dnevu, do katerega morajo države članice sprejeti zakone ali druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo;

ker se Direktiva Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o postopku naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem ali telekomunikacijskem sektorju [5] in Direktiva Sveta 93/38/EGS z dne 14. junija 1993 o usklajevanju postopkov naročanja naročnikov v vodnem, energetskem, transportnem ali telekomunikacijskem sektorju [6] uporabljata za subjekte v energetskem sektorju glede nabave zalog, del in storitev; ker je uporaba alternativnih dogovorov iz člena 3 Direktive 90/531/EGS mogoča zlasti pod pogojem, da država članica, ki zahteva uporabo teh dogovorov, izdaja dovoljenja nediskriminacijsko in pregledno; ker država članica izpolnjuje ta pogoj, odkar in dokler ravna v skladu z zahtevami te direktive; ker je zato treba spremeniti Direktivo 90/531/EGS;

ker člen 36 Direktive 90/531/EGS določa, da se področje uporabe te direktive ponovno pregleda v štirih letih ob upoštevanju razvojnih dosežkov, zlasti glede napredka v odpiranju trga in stopnje konkurenčnosti. Pregled področja uporabe zajema tudi raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov;

ker je Danska v posebnem položaju zaradi dejstva, da mora začeti pogajanja o možnem nadaljnjem opravljanju dejavnosti po preteku koncesije, izdane 8. julija 1962, za območja, za katera dovoljenje poteče 8. julija 2012, in da se Danski odobri odstopanje za ta območja,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi:

1. "pristojni organi" pomeni javne organe, kakor jih določa člen 1(1) Direktive 90/531/EGS, ki so odgovorni za izdajanje dovoljenj in/ali spremljanje njihove uporabe;

2. "subjekt" pomeni bodisi katero koli pravno ali fizično osebo bodisi katero koli skupino, ki zaprosi ali namerava zaprositi za dovoljenje ali je imetnik dovoljenja;

3. "dovoljenje" je katerikoli zakon, predpis ali pogodbena določba ali v skladu s temi izdan podzakonski predpis, s katerim pristojni organi države članice pooblastijo subjekt, da v svojem imenu in na svojo odgovornost izvaja izključno pravico do iskanja, raziskovanja ali izkoriščanja ogljikovodikov na določenem geografskem območju. Dovoljenje se lahko izda za vsako dejavnost posebej ali za več dejavnosti skupaj;

4. "oseba javnega prava" pomeni javno podjetje, kakor ga določa člen 1(2) Direktive 90/531/EGS.

Člen 2

1. Države članice ohranijo pravico določiti območja znotraj svojega ozemlja, ki jih dajo na razpolago za opravljanje dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov.

2. Ko se območje da na razpolago za izvajanje dejavnosti iz odstavka 1, države članice zagotovijo, da med subjekti ni diskriminacije glede dostopa do opravljanja dejavnosti in opravljanja dejavnosti.

Vendar države članice lahko zaradi nacionalne varnosti zavrnejo prošnjo za dostop do in opravljanje dejavnosti vsakemu subjektu, ki je pod dejanskim nadzorom tretjih držav ali njihovih državljanov.

Člen 3

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da izdajanje dovoljenj poteka po postopku, ki vsem zainteresiranim subjektom omogoča, da lahko predložijo vloge v skladu z odstavkom 2 ali 3.

2. Postopek se začne:

(a) na pobudo pristojnih organov z razpisom za oddajo vlog, ki se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti vsaj 90 dni pred rokom za oddajo vlog;

(b) ali razpisom za oddajo vlog, ki se objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti po oddaji vloge subjekta, brez poseganja v člen 2(1). Drugi zainteresirani subjekti vloge oddajo v roku najmanj 90 dni od dneva objave razpisa.

Razpis natančno določa vrsto dovoljenja, geografsko območje ali območja, katerih del ali celota bodisi je lahko predmet vloge, in predlagani dan ali rok za izdajo dovoljenja.

Če imajo prednost vloge subjekti, ki so pravne ali fizične osebe, mora biti to izrecno navedeno v razpisu.

3. Države članice lahko izdajo dovoljenje, ne da bi začele postopek iz odstavka 2, če je območje, ki je predmet dovoljenja:

(a) trajno na voljo; ali

(b) bilo predmet predhodnega postopka, v skladu z odstavkom 2, ki se ni končal z izdajo dovoljenja; ali

(c) območje, od katerega je subjekt odstopil in ki ne sodi avtomatično v (a).

Država članica, ki želi uporabiti ta odstavek, v treh mesecih od sprejetja te direktive ali takoj, če gre za državo članico, ki še ni uvedla teh postopkov, v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi razpis, navajajoč območja na njenem ozemlju, ki so na razpolago v skladu s tem odstavkom in za katera so na voljo tudi podrobni podatki s tem v zvezi. Vsaka sprememba teh podatkov je predmet dodatne objave. Vendar v skladu s tem odstavkom ni mogoče obravnavati nobene vloge za dovoljenje, dokler se ne izvede primerna objava razpisa, navedena v tem besedilu.

4. Država članica se lahko odloči, da ne bo uporabila določb odstavka 1, če in v obsegu, ki z geološkega vidika ali z vidika izkoriščanja utemeljuje izdajo dovoljenja za območje imetniku dovoljenja za sosednje območje. Ta država članica zagotovi, da lahko imetniki dovoljenja za druga sosednja območja v takem primeru oddajo vloge in imajo za to na razpolago dovolj časa.

5. Naslednji primeri se ne obravnavajo kot izdaja dovoljenja v smislu odstavka 1:

(a) izdaja dovoljenja le zaradi spremembe imena ali lastništva subjekta, ki je imetnik dovoljenja, spremembe v strukturi takega subjekta ali prenosa dovoljenja;

(b) izdaja dovoljenja subjektu, ki je imetnik druge vrste dovoljenja, če imetje slednjega pomeni tudi pravico do izdaje prvega dovoljenja;

(c) odločitev pristojnih organov, sprejeta glede na dovoljenje (ne glede na to, ali je bilo dovoljenje odobreno pred dnevom, določenim v členu 14, ali po njem), ki velja bodisi za začetek, prekinitev, podaljšanje ali prenehanje opravljanja dejavnosti bodisi podaljšanje dovoljenja.

6. Ne glede na začetek postopkov iz odstavka 2 države članice ohranijo možnost, da zavrnejo izdajo dovoljenj in hkrati zagotovijo, da ta možnost ne spodbudi diskriminacije med subjekti.

Člen 4

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev:

(a) da, če geografska območja niso razmejena na osnovi predhodne geometrične razdelitve ozemlja, se obseg vsakega območja določi tako, da ne presega velikosti, ki jo utemeljuje s tehničnega in ekonomskega vidika najboljše možno opravljanje dejavnosti. Za dovoljenja, izdana v skladu s postopki iz člena 3(2), se v ta namen oblikujejo objektivna merila in se subjekti z njimi seznanijo pred oddajo vlog;

(b) da veljavnost dovoljenja ne presega obdobja, potrebnega za izvedbo dejavnosti, ki so predmet dovoljenja. Vendarle pa pristojni organi lahko podaljšajo veljavnost dovoljenja, če predpisano trajanje dovoljenja ne zadošča za dokončanje te dejavnosti in če se je dejavnost izvedla v skladu z dovoljenjem;

(c) da subjekti ne obdržijo izključnih pravic na geografskem območju, za katero so prejeli dovoljenje, dlje, kakor je potrebno za pravilno opravljanje odobrenih dejavnosti.

Člen 5

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da:

1. se dovoljenja v vseh primerih izdajo na podlagi meril v zvezi s:

(a) tehnično in finančno sposobnostjo subjektov; ter

(b) načinom, ki ga predlagajo za iskanje, raziskovanje in/ali vpeljavo izkoriščanja na zadevnem geografskem območju;

in kjer je to primerno:

(c) ceno, ki jo je subjekt pripravljen plačati za pridobitev dovoljenja, če se dovoljenje da v prodajo;

(d) drugimi ustreznimi nepristranskimi in nediskriminacijskimi merili za končno odločitev med vlogami, če sta ob upoštevanju meril (a), (b), in če je to primerno, tudi (c) dve ali več vlog enako ustrezni.

Pristojni organi lahko pri ocenjevanju prijav upoštevajo tudi kakršno koli pomanjkanje učinkovitosti in odgovornosti, ki so ga prosilci prikazali v dejavnostih, izvedenih glede na prejšnja dovoljenja.

Če pristojni organi določijo sestavo subjekta, ki mu lahko izdajo dovoljenje, to odločitev sprejmejo na podlagi nepristranskih in nediskriminacijskih meril.

Če pristojni organi določijo upravljavca subjekta, ki mu lahko izdajo dovoljenje, to odločitev sprejmejo na podlagi nepristranskih in nediskriminacijskih meril.

Ta merila se sestavijo in objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti pred začetkom roka za oddajo vloge. Države članice, ki so že objavile merila v svojih uradnih listih, lahko objavo v Uradnem listu Evropskih skupnosti omejijo na napotilo na objavo v uradnem glasilu svoje države. Vsako spremembo meril mora država članica vseeno v celoti objaviti v Uradnem listu Evropskih skupnosti;

2. se pogoji in zahteve glede opravljanja ali prenehanja opravljanja dejavnosti, ki se uporabljajo za vsako vrsto dovoljenja zaradi zakonov in drugih predpisov, veljavnih v času oddaje vloge, ne glede na to, ali so zajeti v dovoljenju ali pa so eden od pogojev, ki jih je treba sprejeti pred izdajo takega dovoljenja, določijo in dajo kadarkoli na voljo zainteresiranim subjektom. V primerih, določenih v členu 3(2)(a), so ti lahko na voljo šele od dneva, ki je začetek roka za oddajo vloge;

3. se vsi zainteresirani subjekti uradno obvestijo o kakršnih koli spremembah pogojev in zahtev v času trajanja postopka;

4. se merila, pogoji in zahteve iz tega člena uporabljajo nediskriminacijsko;

5. se vsakemu subjektu, katerega vloga za dovoljenje je zavrnjena, na njegovo željo obrazložijo razlogi za odločitev.

Člen 6

1. Države članice zagotovijo, da pogoje in zahteve iz člena 5(2) ter podroben opis obveznosti za uporabo posebnih dovoljenj utemeljujejo edino potreba po zagotavljanju pravilne izvedbe dejavnosti na območju, za katero dovoljenje velja, določbe odstavka 2 ali plačilo finančnega prispevka ali prispevka v ogljikovodikih.

2. Države članice lahko določijo pogoje in zahteve za izvajanje dejavnosti iz člena 2(1) v obsegu, ki je upravičen zaradi državne varnosti, javnega zdravja, varnosti transporta, varstva okolja, varstva bioloških virov in narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti, varnosti objektov in delavcev, načrtnega upravljanja virov ogljikovodikov (na primer stopnja izkoriščenosti zalog ogljikovodikov ali optimizacija izrabe ogljikovodikov) ali zaradi zagotavljanja davčnih prihodkov.

3. Predpisi za plačilo prispevkov iz odstavka 1, vključno s kakršno koli zahtevo po udeležbi države, določijo države članice na način, ki zagotavlja ohranjanje neodvisnosti upravljanja subjektov.

Če se izdaja dovoljenja pogojuje z udeležbo države v dejavnostih in če se je pravni osebi zaupalo upravljanje tega deleža ali če država sama upravlja ta delež, se ne sme niti pravni osebi niti državi preprečiti, da prevzame pravice in obveznosti, povezane s tem deležem, ki je enakovreden vplivu deleža, pod pogojem, da ta pravna oseba ali država ni predmet obveščanja niti ne uveljavlja glasovalnih pravic glede odločitev o virih nabave za subjekte, da ta pravna oseba ali država v kombinaciji s katero koli osebo ali osebami javnega prava ne uveljavlja večinske glasovalne pravice pri drugih odločitvah ter da mora vsako glasovanje države ali pravne osebe temeljiti edino na preglednih, nepristranskih in nediskriminacijskih načelih in ne sme ovirati upravljavskih odločitev subjekta, sprejetih na podlagi običajnih komercialnih načel.

Vendar določbe prejšnjega pododstavka pravni osebi ali državi ne preprečujejo, da nasprotuje odločitvi imetnikov dovoljenja, ki ne bi spoštovali pogojev in zahtev, opredeljenih v dovoljenju, glede strategije izkoriščanja zalog in varovanja finančnih interesov države.

Možnost nasprotovanja odločitvi se uveljavlja nediskriminacijsko, zlasti kar zadeva odločitve subjektov glede naložb in virov nabave. Če delež države upravlja pravna oseba, ki je hkrati imetnik dovoljenja, država članica uveljavi dogovore, ki od te pravne osebe zahtevajo ločeno vodenje računov za komercialno vlogo in vlogo upravljavca državnega deleža, ter da zagotovi, da ne prihaja do pretoka podatkov od pravne osebe, odgovorne za upravljanje državnega deleža, na pravno osebo z lastnimi dovoljenji. Če pa del pravne osebe, odgovorne za upravljanje državnega deleža, najame del iste pravne osebe, ki ima dovoljenje za svetovanje, lahko prvi da na razpolago vse informacije, potrebne za izvajanje svetovanja. Imetniki vseh dovoljenj, za katere informacije veljajo, se vnaprej obvestijo o podatkih, ki bodo tako razkriti, in se jim da na voljo zadosti časa, da izrazijo pripombe.

4. Države članice zagotovijo, da se nadzor nad subjekti, ki so imetniki dovoljenj, omeji na nadzor, ki je nujno potreben za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev, zahtev in obveznosti iz odstavka 1. Države članice sprejmejo zlasti ukrepe, potrebne za zagotovitev, da noben zakon ali drug predpis, sporazum ali obljuba od nobenega subjekta ne zahteva predložitve podatkov o nameravanih ali dejanskih virih nabave, razen na zahtevo pristojnih organov in edino zaradi doseganja ciljev iz člena 36 Pogodbe.

Člen 7

Brez poseganja v določbe, ki zadevajo ali so vključene v posamična dovoljenja, in določbe člena 3(5)(b) zadevne države članice odpravijo zakonske, podzakonske in upravne določbe, ki le enemu subjektu dajejo pravico do pridobivanja dovoljenj na določenem geografskem območju na ozemlju države članice pred 1. januarjem 1997.

Člen 8

1. Države članice obvestijo Komisijo o vseh splošnih pravnih ali dejanskih težavah, ki jih imajo subjekti pri dostopu do ali opravljanju dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov v tretjih državah, za katere vedo. Države članice in Komisija zagotovijo varovanje poslovne skrivnosti.

2. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu pred 31. decembrom 1994, in redno zatem, o položaju subjektov v tretjih državah ter o poteku pogajanj, ki se izvajajo na podlagi odstavka 3 s temi državami ali v okviru mednarodnih organizacij.

3. Kadar Komisija na podlagi poročil iz odstavka 2 ali na podlagi drugih podatkov ugotovi, da tretja država glede dostopa do ali opravljanja dejavnosti iz odstavka 1 subjektom Skupnosti ne zagotavlja obravnave, primerljive z obravnavo, ki jo Skupnost zagotavlja subjektom te tretje države, Komisija predlaga Skupnosti primeren mandat za pogajanja, s čimer bi se pridobile primerljive konkurenčne priložnosti za subjekte Skupnosti. Svet odloča s kvalificirano večino.

4. V okoliščinah, opisanih v odstavku 3, lahko Komisija kadarkoli predlaga, da Svet dovoli eni ali več državam članicam zavr niti izdajo dovoljenj subjektu, ki je pod dejanskim nadzorom tretje države in/ali njenih državljanov.

Komisija lahko to predlaga na lastno pobudo ali na zahtevo države članice.

Svet odloča s kvalificirano večino v čim krajšem času.

5. Ukrepi, sprejeti na podlagi tega člena, ne posegajo v obveznosti Skupnosti iz katerega koli mednarodnega sporazuma, ki ureja dostop do opravljanja dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja ogljikovodikov.

Člen 9

Države članice objavijo in Komisiji predložijo letno poročilo, ki vsebuje podatke o geografskih območjih, odprtih za iskanje, raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov, podatke o izdanih dovoljenjih, subjektih, ki so imetniki dovoljenj, in o njihovi strukturi ter ocenjenih zalogah na njenem ozemlju.

Ta določba državam članicam ne nalaga obveznosti za objavo poslovnih skrivnosti.

Člen 10

Države članice najpozneje do 1. maja 1995 uradno obvestijo Komisijo o pristojnih organih. Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o vseh poznejših spremembah. Komisija objavi seznam pristojnih organov in vse spremembe seznama v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 11

Ta direktiva se uporablja za dovoljenja, izdana po dnevu iz člena 14.

Člen 12

Členu 3 Direktive 90/531/EGS se doda naslednji odstavek:

"5. Kar zadeva izkoriščanje geografskih območij za namene iskanja ali pridobivanja nafte ali plina, se uporabljajo odstavki 1 do 4 od dne, ko zadevna država članica izpolni določbe Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/22/ES z dne30. maja o pogojih za izdajo in uporabo dovoljenj za iskanje,raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov [7]:

(a) pogoji, navedeni v odstavku 1, se štejejo za izpolnjene od tega dne dalje, brez poseganja v odstavek 3;

(b) z učinkom od tega dne dalje morajo države članice, navedene v odstavku 4, sporočati le določbe v zvezi z izpolnjevanjem pogojev iz odstavkov 2 in 3."

Člen 13

Določbe členov 3 in 5 se ne uporabljajo za nova dovoljenja, ki jih Danska izda pred 31. decembrom 2012 za vsa območja, ki jih 8. julija 2012 odstopi zaradi izteka veljavnosti dovoljenj, izdanih 8. julija 1962. Nova dovoljenja se izdajo na podlagi nepristranskih in nediskriminacijskih načel.

Zato ta člen ni precedens za države članice.

Člen 14

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. julija 1995. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 15

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 16

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 30. maja 1994

Za Evropski parlament

Predsednik

E. Klepsch

Za Svet

Predsednik

C. Simitis

[1] UL C 139, 2.6.1992, str. 12.

[2] UL C 19, 25.1.1993, str. 128.

[3] Mnenje Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 1992 (UL C 337, 21.12.1992, str. 145). Skupno stališče Sveta z dne 22. decembra 1993 (UL C 101, 9.4.1994, str. 14) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 (še ni bilo objavljeno v Uradnem listu).

[4] UL C 241, 25.9.1986, str. 1.

[5] UL L 297, 29.10.1990, str. 1.

[6] UL L 199, 9.8.1993, str. 84.

[7] UL L 164, 30.6.1994, str. 3.

--------------------------------------------------