Direktiva Sveta

z dne 27. marca 1991

o približevanju zakonodaje držav članic o sistemih za preprečevanje škropljenja izpod koles nekaterih kategorij motornih in priklopnih vozil

(91/226/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

v sodelovanju z Evropskim parlamentom [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je treba sprejeti ukrepe za postopno ustanovitev notranjega trga do 31. decembra 1992; ker notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nekatere kategorije motornih in priklopnih vozil na podlagi nacionalne zakonodaje, med drugim nanašajo tudi na sisteme za preprečevanje škropljenja izpod koles takšnih motornih vozil;

ker so te zahteve v posameznih državah članicah različne; ker je zato potrebno, da vse države članice sprejmejo enake zahteve, zlasti da bi bilo mogoče uvesti postopek EGS-homologacije za vsak tip vozila na podlagi Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na homologacijo motornih in priklopnih vozil [4], kot je nazadnje spremenjena z Direktivo 87/403/EGS [5];

ker je zaradi boljše varnosti v cestnem prometu pomembno, da so vsa težka gospodarska vozila z določeno najmanjšo konstrukcijsko določeno hitrostjo opremljena s sistemom za preprečevanje škropljenja izpod koles;

ker je zaradi opaznega izboljšanja stanja zaželeno uvajanje enotnega preskusa učinkovitosti za tovrstne sisteme po vgradnji na različne tipe vozil; ker sta bila pri EGS-homologaciji sestavnega dela takšne naprave upoštevana dva tipa naprav, ki se trenutno prodajata, in sicer naprava, ki absorbira energijo brizgajoče vode, in naprava, ki ločuje vodo od zraka; ker je bilo treba zagotoviti dva različna preskusa odvisno od naprave, ki jo je treba homologirati;

ker bo v luči proučevanj, raziskav in preskusov, ki trenutno potekajo, čimprej uveden preskus učinkovitosti na tipih vozil, opremljenih s temi napravami;

ker morajo države članice upoštevati dejstvo, da je škropljenje odvisno tudi od lastnosti površine cestišča, profila pnevmatik in tudi od hitrosti ter aerodinamičnih značilnosti vozila;

ker približevanje nacionalne zakonodaje držav članic, ki se nanaša na motorna vozila, zajema tudi vzajemno priznavanje pregledov, ki jih opravi vsaka od držav članic na podlagi skupnih zahtev,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

1. Države članice podelijo EGS-homologacijo za sestavni del vsakega tipa naprave, ki naj bi zmanjševala škropljenje izpod pnevmatik gibajočih se vozil, v nadaljevanju "naprava za preprečevanje škropljenja", če ta ustreza zahtevam za konstrukcijo in preskus, navedenih v Prilogi II, ob upoštevanju pomena izrazov iz Priloge I.

2. Država članica, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, sprejme ukrepe, po potrebi v sodelovanju s pristojnimi organi drugih držav članic, ki so potrebni za preverjanje skladnosti proizvodnje s homologiranim tipom. V ta namen država članica uporabi zahteve iz Priloge IV.

Člen 2

Za vsako napravo za preprečevanje škropljenja, homologirano na podlagi člena 1, države članice podelijo proizvajalcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku oznako EGS-homologacije sestavnega dela, ki je skladna z vzorcem iz dodatka 3 Priloge II.

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje uporabe oznak, ki bi lahko povzročile zamenjavo naprav za preprečevanje škropljenja, ki jim je bila podeljena homologacija na podlagi člena 1, z drugimi napravami.

Člen 3

Nobena država članica ne sme prepovedati prodaje naprav za preprečevanje škropljenja zaradi njihove konstrukcije in učinkovitosti, če imajo oznako EGS-homologacije sestavnega dela.

Vendar taka določba ne preprečuje, da država članica ne bi sprejela takšnih ukrepov za naprave za preprečevanje škropljenja, označene z oznako EGS-homologacije sestavnega dela, ki niso dosledno skladne s tipom, za katerega je bila podeljena EGS-homologacija.

Ta država članica takoj obvesti druge države članice in Komisijo o sprejetih ukrepih ter utemelji svojo odločitev. Uporabljajo se tudi določbe člena 5.

Da naprave niso skladne s homologiranim tipom v smislu drugega odstavka, se šteje, če niso bile upoštevane zahteve iz Priloge II.

Člen 4

Pristojni organi vsake države članice pošljejo v enem mesecu pristojnim organom drugih držav članic kopije certifikatov o EGS-homologaciji sestavnega dela za vsak tip naprave za preprečevanje škropljenja, za katerega so podelili ali zavrnili homologacijo.

Člen 5

1. Če pristojni organi v državi članici, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela, ugotovijo, da naprave za preprečevanje škropljenja, ki jih spremlja certifikat o skladnosti z istim tipom, niso skladne s homologiranim tipom, sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo ponovno vzpostavitev skladnosti proizvodov s homologiranim tipom. O sprejetih ukrepih, ki lahko vključujejo tudi preklic EGS-homologacije sestavnega dela, obvestijo pristojne organe v drugih državah članicah.

Enake ukrepe lahko navedeni organi sprejmejo tudi, če jih o neskladnosti obvestijo pristojni organi druge države članice.

2. Pristojni organi držav članic se v enem mesecu medsebojno obvestijo o preklicu EGS-homologacije in pri tem utemeljijo ta ukrep ter pošljejo kopijo certifikata o homologaciji, ki je podpisan in datiran ter na katerem je z velikimi črkami napisano "EGS-HOMOLOGACIJA JE PREKLICANA".

3. Če država članica ugovarja zaradi domnevne neskladnosti EGS-homologacije sestavnega dela, ki jo je podelila, si zadevne države članice prizadevajo rešiti spor. O tem stalno obveščajo Komisijo. Kadar je potrebno, Komisija pripravi ustrezna posvetovanja za razrešitev spora.

Člen 6

Vsako odločitev o zavrnitvi ali preklicu EGS-homologacije sestavnega dela za naprave za preprečevanje škropljenja ali o prepovedi dajanja na trg ali njihove uporabe, ki je bila sprejeta na podlagi določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, je potrebno izčrpno utemeljiti. O takšni odločbi je treba uradno obvestiti prizadete stranke ter navesti pravna sredstva, ki so na voljo na podlagi veljavne zakonodaje v državah članicah, ter roke za uveljavljanje teh pravnih sredstev.

Člen 7

V tej direktivi pomeni "vozilo" vsako motorno vozilo kategorije N in vsako priklopno vozilo kategorije O, kot je opredeljeno v Prilogi I k, Direktivi 70/156/EGS.

Člen 8

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za vozila niti zavrniti ali prepovedati njihove prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe zaradi sistemov za preprečevanje škropljenja, če so ti vgrajeni skladno z zahtevami iz Priloge III in če imajo naprave za preprečevanje škropljenja, s katerimi so vozila opremljena, oznako EGS-homologacije sestavnega dela.

Člen 9

Morebitne spremembe, ki so potrebne zaradi prilagajanja zahtev iz prilog k tej direktivi, se sprejmejo po postopku iz člena 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 10

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 10. aprila 1992. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

3. Države članice se pri sprejemanju predpisov, navedenih v odstavku 1, sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

Člen 11

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 27. marca 1991

Za Svet

Predsednik

R. Goebbels

SEZNAM PRILOG

PRILOGA I: Pomen izrazov

PRILOGA II: Zahteve za EGS-homologacijo sestavnega dela za naprave za preprečevanje škropljenja

Dodatek 1: Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja, ki absorbirajo energijo brizgajoče vode

Dodatek 2: Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka

Dodatek 3: Vzorec oznake EGS-homologacije sestavnega dela

Dodatek 4: Vzorec certifikata o EGS-homologaciji sestavnega dela

PRILOGA III: Zahteve za EGS-homologacijo določenega tipa vozila glede vgradnje sistemov za preprečevanje škropljenja

Dodatek: Priloga k certifikatu o EGS-homologaciji za določen tip vozila glede na vgradnjo sistemov za preprečevanje škropljenja

PRILOGA IV: Skladnost proizvodnje

Prenehanje proizvodnje.

SLIKE: (1 do 9)

PRILOGA I

POMEN IZRAZOV

V tej direktivi imajo izrazi naslednji pomen:

1. Sistem za preprečevanje škropljenja

"Sistem za preprečevanje škropljenja" je sistem, ki je namenjen zmanjšanju razprševanja vode, ki jo dvigujejo kolesa pri vrtenju. Sistem za preprečevanje škropljenja načeloma sestavljajo blatnik, zavesice in zasloni, opremljeni z napravo za preprečevanje škropljenja.

2. Blatnik

"Blatnik" je tog ali poltog sestavni del, katerega naloga je prestrezati vodo, ki jo mečejo kolesa, in jo usmerjati proti tlom. Blatniki so lahko v celoti ali delno sestavni del nadgradnje ali nekega drugega dela vozila, kot npr. spodnji del nakladalne ploščadi itd.

3. Zavesica

"Zavesica" je gibljiv del, ki je pritrjen navpično za kolesom na spodnjem delu podvozja ali nakladalne površine ali na blatniku.

Zavesica mora zmanjšati ogroženost drugih udeležencev v prometu zaradi drobnih delcev, kot npr. peska, ki bi jih kolesa morebiti dvignila v zrak.

4. Naprava za preprečevanje škropljenja

"Naprava za preprečevanje škropljenja" je del sistema za preprečevanje škropljenja, ki lahko vključuje:

4.1 Separator vode/zraka

To je element, ki tvori del zunanjega zaslona in/ali zavesice, ki prepušča zrak in zadržuje razpršeno vodo.

4.2 Absorber energije

To je element, ki tvori del blatnika in/ali zaslona in/ali zavesice, ki absorbira energijo vodnega curka in s tem zmanjšuje pršenje vodne megle.

5. Zunanji zaslon

"Zunanji zaslon" je nameščen približno v navpični ravnini, ki je vzporedna z vzdolžno ravnino vozila. Lahko je del blatnika ali nadgradnje vozila.

6. Krmiljena kolesa

"Krmiljena kolesa" so kolesa, na katera deluje krmilni sistem vozila.

7. Samosledljiva os

"Samosledljiva os" je os, ki je centralno pritrjena tako, da lahko opiše vodoravni lok. V tej direktivi se samosledljiva os tega tipa šteje in upošteva kot os, opremljena s krmilnimi kolesi.

8. Samokrmilna kolesa

"Samokrmilna kolesa" so kolesa, na katera ne vpliva krmilna naprava vozila, vendar se zaradi vpliva sile trenja s podlago lahko nagibajo iz osnovne smeri za kot, ki ni večji od 20 °.

9. Dvižna os

"Dvižna os" je os, ki jo je med normalnim obratovanjem vozila mogoče dvigniti s ceste.

10. Neobremenjeno vozilo

"Neobremenjeno vozilo" je vozilo z nadgradnjo (ali z enim ali več ustreznih elementov) in, če je potrebno, s hladilno tekočino, mazivom, gorivom, orodjem, rezervnim kolesom in voznikom z maso 75 kg.

11. Naležna površina

"Naležna površina" je tisti del kolesa, ki je v stiku s podlago in ki omogoča oprijem.

12. Tip naprave za preprečevanje škropljenja

"Tip naprave za preprečevanje škropljenja" označuje naprave, ki se med seboj ne razlikujejo v naslednjih glavnih značilnostih:

- fizikalni princip, na katerem temelji zmanjšanje škropljenja (absorbiranje energije vode, separator zraka in vode),

- materiali,

- oblika,

- mere (če te vplivajo na obnašanje materiala).

PRILOGA II

ZAHTEVE ZA EGS-HOMOLOGACIJO SESTAVNEGA DELA ZA NAPRAVE ZA PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA

0. Splošne zahteve

0.1 Naprave za preprečevanje škropljenja morajo biti izdelane tako, da pri normalni uporabi na mokri cesti pravilno delujejo. Razen tega ne smejo imeti konstrukcijskih ali proizvodnih napak, ki škodljivo vplivajo na njihovo pravilno delovanje ali obnašanje.

1. Potrebni preskusi

1.1 Odvisno od fizikalnega principa njihovega delovanja se na napravah za preprečevanje škropljenja opravijo ustrezni preskusi, kot so opisani v dodatkih 1 in 2, in morajo dati rezultate, kot so opisani v točki 4 v teh dodatkih.

2. Vloga za podelitev EGS-homologacije

2.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za določen tip naprave za preprečevanje škropljenja vloži proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik.

2.2 Za vsak tip naprave je treba vlogi priložiti naslednje dokumente v trojniku z naslednjimi podatki in materiali:

2.2.1 tehnično poročilo za napravo za preprečevanje škropljenja z navedbo fizikalnega principa njenega delovanja in preskusa, ki ga je treba opraviti, ter uporabljenih materialov. Priložiti je treba tudi eno ali dve dovolj podrobni risbi v merilu, da so detajli razpoznavni.

2.2.2 štiri vzorce, od katerih so trije namenjeni za preskuse, četrti pa ostane v preskuševalnem laboratoriju zaradi poznejših preverjanj. Preskuševalni laboratorij lahko zahteva dodatne vzorce.

2.3 Oznake

Na vsakem vzorcu morata biti jasno in neizbrisno navedeni trgovsko ime ali blagovna znamka in oznaka tipa. Dovolj prostora mora biti tudi za oznako EGS-homologacije.

3. EGS-homologacija

3.0 Pred uvedbo postopka za podelitev EGS-homologacije mora pristojni organ preveriti, ali ima proizvajalec učinkovite sisteme za spremljanje skladnosti proizvodnje.

3.1 Če vzorci, ki so predstavniki tipa naprave, ki jo je treba homologirati, izpolnijo zahteve ustreznih preskusov, kot so opisani v dodatku 1 ali 2, se izda EGS-homologacija sestavnega dela za ta tip naprave za preprečevanje škropljenja.

3.2 Vsakemu tipu naprave za preprečevanje škropljenja, ki mu je bila podeljena EGS-homologacija, se dodeli številka homologacije sestavnega dela.

3.3 Vsaka naprava za preprečevanje škropljenja, ki je skladna s tipom, homologiranim na podlagi te direktive, mora imeti oznako EGS-homologacije sestavnega dela, ki je pritrjena tako, da ostane jasno vidljiva in neizbrisna tudi po vgradnji naprave na vozilo.

3.4 Oznaka EGS-homologacije (vzorec je prikazan v dodatku 3) je sestavljena iz:

3.4.1 pravokotnika, v katerem je vpisana mala črka "e", ki ji sledijo identifikacijske črke ali številka države članice, ki je podelila EGS-homologacijo sestavnega dela:

1 za Nemčijo, 2 za Francijo, 3 za Italijo, 4 za Nizozemsko, 6 za Belgijo, 9 za Španijo, 11 za Združeno kraljestvo, 13 za Luksemburg, 18 za Dansko, 21 za Portugalsko, EL za Grčijo in IRL za Irsko;

3.4.2 številke EGS-homologacije (ki je skladna s številko na certifikatu o homologaciji sestavnega dela, katere vzorec je prikazan v dodatku 4), ki se nahaja ob pravokotniku, bodisi pod črko "e" ali levo ali desno od te črke. Cifre v številki homologacije morajo biti na isti strani in obrnjene v isto smer kot črka "e". Izogibati se je treba uporabi rimskih številk, da ne bi prišlo do zamenjave z drugimi simboli;

3.4.3 črke "A" ali "S" odvisno od tipa naprave: naprava, ki absorbira energijo vode (A) ali separator vode in zraka (S), ki se nahaja kjer koli nad pravokotnikom ali ob pravokotniku.

Dodatek 1

Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja, ki absorbirajo energijo brizgajoče vode

1. Princip

S tem preskusom se s pomočjo količine ugotavlja sposobnost naprave, da zadrži vodo, ki brizga nanjo iz niza šob. Namen postavitve pri preskusu je, da simulira pogoje, kako naprava deluje, ko je vgrajena na vozilu in je izpostavljena taki količini in hitrosti vode, kot jo kolesa dvignejo s tal med vožnjo.

2. Oprema

Namestitev pri preskusu je prikazana na sliki 8. Preskuse je treba opravljati v prostoru z mirujočo atmosfero (brez prepiha).

3. Postopek

3.1 Vzorec, širok 500 (+0/-5) mm in visok 750 mm, se pritrdi navpično tako, da se nahaja v mejah tlorisa zbiralne posode in da ni ovire, ki bi odklanjala curek vode pred stikom s preskušancem ali po njem.

3.2 Preskušanec se obrizga z najmanj 90 l vode s pretokom 0,675 ( 0,01) l/s iz vodoravne oddaljenosti 500 ( 2) mm (slika 8).

3.3 Voda naj prosto odteče s preskušanca v zbiralno posodo; nato se določi delež zajete vode v odnosu na izbrizgano vodo.

3.4 Preskus se ponovi petkrat in izračuna povprečni delež zajete vode.

4. Rezultati

4.1 Izračunani povprečni delež zajete vode v petih preskusih ne sme biti manjši od 70 % količine vode, izbrizgane na preskušanec.

4.2 Če največja in najmanjša količina zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več od 5 %, preskus ni veljaven in ga je treba ponoviti.

Če celo pri drugem preskusu največji in najmanjši delež zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več od 5 % in/ali če manjša vrednost ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.1, se homologacija zavrne.

4.3 Če navpična namestitev preskušanca vpliva na dobljene rezultate, se postopek, določen v točkah 3.1 in 3.4, ponovi v namestitvah, ki dajo največji in najmanjši delež zajete vode; tudi pri tem veljajo zahteve iz točke 4.2.

Zahteve iz točke 4.1 veljajo še naprej za navajanje rezultatov vsakega preskusa.

Dodatek 2

Preskusi na napravah za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka

1. Princip

S tem preskusom se ugotavlja učinkovitost poroznega materiala, namenjenega za zadrževanje vode, s katero se obrizga s tlačnim razpršilnikom zraka/vode.

Oprema, ki se uporablja za ta preskus, mora simulirati pogoje, v katerih material deluje, ko je vgrajen na vozilu in je izpostavljen taki količini in hitrosti vode, ki jo kolesa dvignejo s tal med vožnjo.

2. Oprema

2.1 Namestitev pri preskusu je prikazana na sliki 9.

3. Postopek

3.1 Vzorec 305 x 100 mm se pritrdi navpično in pri tem pazi, da vzorec tesno nalega na zgornjo zakrivljeno ploščo in da je zbiralna posoda pravilno nameščena. V posodo razpršilnika se nalije natančno 1 liter vode in postavi, kot je prikazano na skici.

3.2 Razpršilnik mora biti nastavljen, kakor sledi:

tlak (na razpršilniku): 5 bar + 10 %/- 0 %

pretok: 1 liter/minuto 5 sekund

razprševanje: krožno, v premeru 50 mm, oddaljenost od preskušanca 200 mm, premer šobe 5 mm

3.3 Razprševati je treba, dokler ne zmanjka vodne megle, in zapisati porabljeni čas. Voda naj 60 sekund prosto odteka s preskušanca v zbiralno posodo, nato se izmeri količina zajete vode. Izmeri se količina vode, ki je ostala v posodi razpršilnika. Izračuna se delež zajete vode v odnosu na količino razpršene vode.

3.4 Preskus se ponovi petkrat in izračuna povprečni delež zajete vode. Pred vsakim preskusom je treba preveriti, ali so zbiralna posoda, posoda razpršilnika in merilna posoda suhe.

3.5 Med preskusom mora temperatura prostora znašati 21 ( 3) °C.

4. Rezultati

4.1 Izračunan povprečni delež zajete vode v petih preskusih ne sme biti manjši od 85 % količine vode, izbrizgane na preskušanec.

4.2 Če največji in najmanjši delež zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več kot 5 %, preskus ni veljaven in ga je treba ponoviti.

Če celo pri drugem preskusu največji in najmanjši delež zajete vode odstopata od povprečnega deleža za več od 5 % in/ali če manjša vrednost ne izpolnjuje pogojev iz točke 4.1, se homologacija zavrne.

4.3 Če navpična namestitev preskušanca vpliva na dobljene rezultate, se postopek, opisan v točkah 3.1 in 3.4, ponovi v namestitvah, ki dajejo največji in najmanjši delež zajete vode; tudi pri tem veljajo zahteve iz točke 4.2.

Zahteva iz točke 4.1 velja še naprej za navedbo rezultatov vsakega preskusa.

Dodatek 3

Vzorec oznake EGS-homologacije sestavnega dela

Naprava za preprečevanje škropljenja, na kateri je gornja oznaka EGS-homologacije, je naprava absorpcijskega tipa (A), ki je bila homologirana v Španiji (e 9) pod številko 148.

Cifre so uporabljene samo kot vzorec.

Dodatek 4

VZOREC CERTIFIKATA O EGS-HOMOLOGACIJI SESTAVNEGA DELA

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

Ime homologacijskega organa

e . . .

Obvestilo o podelitvi, zavrnitvi, preklicu ali razširitvi EGS-homologacije sestavnega dela glede na tip naprave za preprečevanje škropljenja

Št. EGS-homologacije: ..................................... Št. razširitve: ..................................................

1. Blagovna znamka naprave:...............................................................................................

2. Tip in trgovsko ime naprave: ............................................................................

3. Princip delovanja naprave: absorpcija energije/separator vode in zraka *:.....................

4. Ime in naslov proizvajalca: ........................................................................................

5. Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če je potrebno): ...............................

...........................................................................................................................................

6. Značilnosti naprave za preprečevanja škropljenja (kratek opis, blagovna znamka ali trgovsko ime, številka(-e): .............................................................................................................................

...........................................................................................................................................

...........................................................................................................................................

7. Datum oddaje v postopek za EGS-homologacijo: ..........................................................

8. Tehnična služba, ki opravlja preskuse za homologacijo: ...........................................................

..........................................................................................................................................

9. Datum in številka poročila o preskusu, ki ga je izdala tehnična služba:..........................

10. Datum podelitve/zavrnitve/preklica/razširitve EGS-homologacije * ....................

11. Razlogi za razširitev EGS-homologacije (če je potrebno): ..............................................

12. Kraj: ........................................................................................................................

13. Datum: ........................................................................................................................

14. Podpis: ..............................................................................................................................

15. Certifikatu o homologaciji so priloženi dokumenti in tudi njihov seznam, ki so deponirani pri pristojnem organu, ki je podelil to homologacijo; na zahtevo se dobi en izvod vseh ali dela dokumentov.

16. Opombe (če je potrebno):

......................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

PRILOGA III

ZAHTEVE ZA EGS-HOMOLOGACIJO DOLOČENEGA TIPA VOZILA GLEDE VGRADNJE SISTEMOV ZA PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA

PODROČJE UPORABE

0.1 Vsa vozila kategorije N2, katerih največja masa ne presega 7,5 tone, in vsa vozila kategorij N3, O3 in O4 morajo biti izdelana in/ali opremljena s sistemi za preprečevanje škropljenja tako, da ustrezajo spodaj navedenim predpisom.

0.2 Zgoraj navedene zahteve za naprave za preprečevanje škropljenja, kakor so določene v točki 4 Priloge I, niso obvezne za vozila s podvozjem/kabino, vozila brez nadgradnje, terenska vozila, kot so opredeljena v Direktivi 70/156/EGS, ali za vozila, pri katerih je prisotnost naprav za preprečevanje škropljenja nezdružljiva z njihovo uporabo. Če pa so te naprave kljub temu vgrajene na ta vozila, morajo biti skladne z zahtevami te direktive.

VLOGA ZA EGS-HOMOLOGACIJO

1.1 Vlogo za podelitev EGS-homologacije za določen tip vozila glede na vgradnjo sistema za preprečevanje škropljenja mora oddati proizvajalec vozila ali njegov pooblaščeni zastopnik.

1.2 Vlogi je treba priložiti naslednje dokumente v trojniku z naslednjimi podatki:

1.2.1 tehnično poročilo za sistem preprečevanja škropljenja in eno ali dve risbi z zadostnimi detajli v ustreznem merilu, ki omogoča njihovo razpoznavnost.

1.3 Tehnični službi, ki je pristojna za opravljanje preskusov za podelitev homologacije, je treba dati v postopek vozilo, ki je predstavnik tipa, ki mu je treba podeliti homologacijo, in ki je opremljeno s sistemom za preprečevanje škropljenja.

EGS-HOMOLOGACIJA

2. Certifikatu o EGS-homologaciji je treba priložiti certifikat, ki je skladen z vzorcem, navedenim v dodatku.

SPLOŠNE ZAHTEVE

3. Osi

3.1 Dvižne osi

Če je vozilo opremljeno z eno ali več dvižnimi osmi, mora sistem za preprečevanje škropljenja pokrivati vsa kolesa pri spuščeni osi, pri dvignjeni osi pa tista kolesa, ki so v stiku s cestiščem.

3.2 Samosledljive osi

Če je vozilo opremljeno s samosledljivo osjo, mora sistem za preprečevanje škropljenja izpolnjevati pogoje, ki se uporabljajo za nekrmiljena kolesa, če je vgrajen na vrtljivem delu. Če ni vgrajen na tem delu, mora izpolnjevati pogoje, ki se uporabljajo za krmiljena kolesa.

4. Namestitev zunanjega zaslona

4.1 Pri nekrmiljenih kolesih razdalja "c" med tangencialno vzdolžno ravnino zunanje stene pnevmatike ne glede na izboklino pnevmatike nad naležno površino in notranji robom zaslona ne sme biti večja od 75 mm, razen če je radij notranjega roba zaslona, kakor je določen v točkah 7.2, 8.2 in 9.2, manjši od 1,0 R; v tem primeru ne sme presegati 100 mm (slika 1).

4.2 Pri krmiljenih in samokrmiljenih kolesih razdalja "c" ne sme biti večja od 100 mm.

5. Stanje vozila

Zaradi preverjanja skladnosti s to direktivo mora biti vozilo v naslednjem stanju:

(a) biti mora neobremenjeno in s kolesi, obrnjenimi naravnost naprej;

(b) pri polpriklopnikih morajo biti nakladalne površine vodoravne;

(c) pnevmatike morajo biti napolnjene do normalnega tlaka.

6. Sistemi za preprečevanje škropljenja

6.1 Sistem za preprečevanje škropljenja mora ustrezati zahtevam, opredeljenim v točki 7 ali 9.

6.2 Sistemi za preprečevanje škropljenja na nekrmiljenih ali samokrmiljenih kolesih, ki jih prekriva pod nadgradnje ali spodnji del nakladalne ploščadi, morajo ustrezati bodisi zahtevam iz točke 7 ali 9 ali pa iz točke 8.

POSEBNE ZAHTEVE

7. Zahteve za sisteme za preprečevanje škropljenja, ki absorbirajo energijo brizgajoče vode na oseh s krmiljenimi ali samokrmiljenimi ali nekrmiljenimi kolesi

7.1 Blatniki

7.1.1 Blatniki morajo pokrivati prostor neposredno nad pnevmatiko ali pnevmatikami, pred njo ali njimi in za njo ali njimi, kakor sledi:

(a) pri enojnih ali večkratnih oseh, kjer je razdalja "d" (slika 4) med pnevmatikami na sosednjih oseh večja od 300 mm, mora prednji rob (C) segati tako daleč naprej, da doseže linijo O-Z, kjer kot (() ne sme biti več kot 30 ° nad vodoravno ravnino za osi s krmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi in ne več kot 20 ° za osi z nekrmiljenimi kolesi.

Zadnji rob (slika 2) mora segati navzdol tako, da se nahaja največ 100 mm nad vodoravno linijo, ki poteka skozi središče kolesa;

(b) pri večkratnih oseh, pri katerih je razdalja "d" med pnevmatikami sosednjih osi največ 300 mm, mora biti blatnik tak, kakor je prikazan na sliki 4a;

(c) blatnik mora imeti zadostno skupno širino "q" (slika 1), tako da lahko pokrije vsaj celotno širino pnevmatike "b" ali pri dvojnih kolesih celotno širino dveh pnevmatik "t", pri čemer je treba upoštevati zunanje mere pnevmatike in kolesa, kakor jih je določil proizvajalec. Meri "b" in "t" je treba meriti na višini pesta, pri tem pa se ne upoštevajo oznake, rebra, zaščitni obročki in podobno na stenah pnevmatike.

7.1.2 Na prednji strani zadnjega dela blatnika mora biti vgrajena naprava za preprečevanje škropljenja, ki ustreza zahtevam, opredeljenim v dodatku 1 Priloge II. Notranja stran blatnika mora biti obložena s tem materialom do višine, ki je določena s premico, ki poteka skozi sredino kolesa in oklepa z vodoravno ravnino kot najmanj 30 ° (slika 3).

7.1.3 Če so blatniki sestavljeni iz več delov, po vgradnji ne smejo imeti nobene odprtine, ki bi med vožnjo dovolila škropljenje.

7.2 Zunanji zasloni

7.2.1 Pri enojnih ali večkratnih oseh, pri katerih je oddaljenost "d" med pnevmatikami na sosednjih oseh večja od 300 mm, se spodnji rob zunanjega zaslona ne sme nahajati zunaj naslednjih razdalj in polmerov, ki so izmerjeni iz središča kolesa (slika 2):

(a) Osi s krmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi:

Od prednjega roba (proti prednjemu delu

vozila) (vrh C 30 °) Rv ( 1,5 R

Do zadnjega roba (proti zadnjemu delu

vozila) (vrh A do 100 mm)

(b) Osi z nekrmiljenimi kolesi:

Od prednjega roba (vrh C na 20 °) Rv ( 1,25 R

Do zadnjega roba (vrh A 100 mm)

kjer je R polmer pnevmatike, vgrajene na vozilu, Rv pa radialna oddaljenost, na kateri se nahaja spodnji rob zunanjega zaslona.

7.2.2 Pri večkratnih oseh, pri katerih oddaljenost "d" med pnevmatikami sosednih osi ni večja od 300 mm, morajo biti zunanji zasloni, ki se nahajajo v prostoru med osmi, nameščeni na razdaljah, kakor so opredeljene v točki 7.2.1, in morajo segati navzdol tako, da niso več kakor 150 mm nad vodoravno linijo, ki poteka skozi središče koles, ali pa tako, da vodoravna razdalja med njihovimi spodnjimi robovi ni večja od 60 mm (slika 4a).

7.2.3 Zunanji zasloni morajo v vsaki točki za navpično premico, ki poteka skozi središče kolesa, segati najmanj 45 mm globoko. Globina zaslonov se od te črte lahko postopoma zmanjšuje.

7.2.4 V zunanjih zaslonih ali med njimi in drugimi deli vozila ne sme biti odprtin, skozi katere bi med vožnjo lahko uhajalo škropljenje.

7.3 Zavesice

7.3.1 Za širino zavesice velja predpis za "q" iz točke 7.1.1(c), razen če je zavesica znotraj blatnika, ko mora imeti širino vsaj enako profilu pnevmatike.

7.3.2 Položaj zavesice mora biti približno navpičen.

7.3.3 Spodnji rob je od tal lahko oddaljen največ 200 mm (slika 3).

Ta oddaljenost se pri zadnji osi poveča na 300 mm, če radialna oddaljenost spodnjega roba zunanjega zaslona (Rv) ni večja od polmera pnevmatik na kolesih na tej osi.

7.3.4 Vodoravno merjeno zavesica ne sme biti oddaljena več kakor 300 mm od zadnjega roba pnevmatike.

7.3.5 Pri večkratnih oseh, pri katerih je oddaljenost "d" med pnevmatikami na sosednjih oseh manjša od 250 mm, morajo imeti zavesice samo zadnja kolesa. Če je oddaljenost "d" med pnevmatikami na sosednjih oseh najmanj 250 mm, mora biti zavesica za vsakim kolesom (slika 4b).

7.3.6 Pri uporabi sile 3 N na 100 mm širine zavesice v točki 50 mm nad spodnjim robom zavesice odklon zavesice ne sme biti večji od 100 mm nazaj.

7.3.7 Celotna površina pred delom zavesice, ki ima predpisane najmanjše mere, mora biti opremljena z napravo za preprečevanje škropljenja, ki ustreza zahtevam, opredeljenim v dodatku 1 Priloge II.

7.3.8 Med zadnjim spodnjim robom blatnika in zavesico ne sme biti odprtine, skozi katero bi lahko uhajalo škropljenje.

7.3.9 Če naprava za preprečevanje škropljenja ustreza zahtevam, ki se nanašajo na zavesice (točka 7.3), ni potrebna še dodatna zavesica.

8. Zahteve za sisteme za preprečevanje škropljenja z napravami za preprečevanje škropljenja absorpcijskega tipa za določene osi z nekrmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi (glej točko 6.2)

8.1 Blatniki

8.1.1 Blatniki morajo prekrivati področje neposredno nad kolesom ali kolesi. Sprednji in zadnji robovi morajo segati vsaj do vodoravne ravnine, ki se dotika zgornjega roba kolesa ali koles (slika 5). Zadnja stran pa se lahko zamenja z zavesico, pri čemer mora le-ta segati do zgornjega dela blatnika (ali ustreznega dela).

8.1.2 Celotna notranja površina zadnjega dela blatnika mora biti opremljena z napravo za preprečevanje škropljenja, ustrezno zahtevam v dodatku 1 Priloge II.

8.2 Zunanji zasloni

8.2.1 Pri enojnih ali večkratnih oseh, pri katerih so sosednje pnevmatike med seboj oddaljene vsaj 250 mm, mora zunanji zaslon pokrivati površino, ki sega od spodnjega do zgornjega dela blatnika in je na eni strani omejena s tangento na zgornjem robu pnevmatike ali pnevmatik in navpično tangento na sprednjem robu pnevmatike, na drugi strani pa z blatnikom ali z zavesico za kolesom ali kolesi (slika 5b).

Pri večkratnih oseh mora biti zunanji zaslon nameščen na vsakem kolesu.

8.2.2 Med zunanjim zaslonom in notranjim delom blatnika ne sme biti odprtin, skozi katere bi lahko uhajalo škropljenje.

8.2.3 Če zavesica ni nameščena za vsakim kolesom (glej točko 7.3.5), mora zunanji zaslon segati neprekinjeno od zunanjega roba zavesice do navpične ravnine, ki poteka skozi skrajno sprednjo točko pnevmatike prve osi (slika 5a).

8.2.4 Celotna notranja površina zunanjega zaslona, ki ne sme biti nižja od 100 mm, mora biti opremljena z napravo za preprečevanje škropljenja absorpcijskega tipa skladno z zahtevami iz Priloge II.

8.3. Zavesice

Zavesice morajo segati do spodnjega dela blatnika in morajo biti skladne s točkami od 7.3.1 do 7.3.9.

9. Zahteve za sisteme za preprečevanje škropljenja, opremljene z napravami za preprečevanje škropljenja ločevalnega tipa na oseh s krmiljenimi in nekrmiljenimi kolesi

9.1 Blatniki

9.1.1 Blatniki morajo biti skladni z zahtevami iz točke 7.1.1(c).

9.1.2 Blatniki za enojne ali večkratne osi, pri katerih je razdalja med pnevmatikami na dveh sosednjih oseh večja od 300 mm, morajo ravno tako ustrezati zahtevam iz točke 7.1.1(a).

9.1.3 Pri večkratnih oseh, pri katerih oddaljenost med pnevmatikami na dveh sosednjih oseh ne presega 300 mm, morajo biti blatniki skladni z vzorcem, prikazanim na sliki 7.

9.2 Zunanji zasloni

9.2.1 Spodnji robovi zunanjih zaslonov morajo biti opremljeni z napravami za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka, skladno z zahtevami v Prilogi II.

9.2.2 Pri enojnih ali večkratnih oseh, pri katerih je oddaljenost med pnevmatikami dveh sosednjih osi večja od 300 mm, mora spodnji rob naprave za preprečevanje škropljenja, ki je nameščena na zunanjem zaslonu, imeti naslednje največje mere in radije, merjene iz središča kolesa (slike 6 in 7):

(a) Osi s krmiljenimi ali samokrmiljenimi kolesi:

od sprednjega roba (proti sprednjemu delu vozila)

(vrh C na 30 °)

do zadnjega roba (proti zadnjemu delu vozila) Rv ( 1,05 R

(vrh A na 100 mm)

(b) Osi z nekrmiljenimi kolesi:

od prednjega roba (vrh C na 20 °)

do zadnjega roba (vrh A na 100 mm) Rv ( 1,00 R

kjer je R = radij pnevmatike na vozilu;

Rv = radialna oddaljenost spodnjega roba zunanjega zaslona od središča kolesa.

9.2.3 Pri večkratnih oseh, pri katerih razdalja med pnevmatikami na dveh sosednjih oseh ni večja od 300 mm, morajo zunanji zasloni, nameščeni v medosnem prostoru, potekati, kot je opredeljeno v točki 9.1.3, in se morajo razprostirati navzdol tako, da se ne nahajajo več od 100 mm nad vodoravno premico, ki poteka skozi središča koles (slika 7).

9.2.4 Globina zunanjega zaslona v vseh točkah za navpično linijo, ki poteka skozi središče kolesa, ne sme biti manjša od 45 mm. Ta globina se lahko pred to linijo postopoma zmanjšuje.

9.2.5 V zunanjih zaslonih ali med zunanjimi zasloni in blatniki ne sme biti odprtin, skozi katere bi lahko uhajalo škropljenje.

9.3 Zavesice

9.3.1 Zavesice morajo:

(a) biti skladne s točko 7.3 (slika 3); ali

(b) biti skladne s točkami 7.3.1, 7.3.2, 7.3.5, 7.3.8 in 9.3.2 (slika 6).

9.3.2 Naprave za preprečevanje škropljenja, ki so skladne s zahtevami iz točke 2 k Prilogi II, je treba pritrditi na zavesice, navedene v točki 9.3.1(b) vsaj vzdolž celega roba.

9.3.2.1 Spodnji rob naprave za preprečevanje škropljenja ne sme biti oddaljen od tal več kot 200 mm.

9.3.2.2 Naprava za preprečevanje škropljenja mora biti globoka najmanj 100 mm.

9.3.2.3 Razen spodnjega dela, ki vključuje napravo za preprečevanje škropljenja, pri uporabi sile 3 N, ki deluje na vsakih 100 mm širine zavesice, izmerjeno v presečišču zavesice z napravo za preprečevanje škropljenja v položaju delovanja v točki 50 mm nad spodnjim robom zavesice, odklon zavesice, kot je opredeljena v točki 9.3.1(b), ne sme biti večji od 100 mm nazaj.

9.3.3 Vodoravno merjeno zavesica ne sme biti več od 200 mm oddaljena od zadnjega dela pnevmatike.

Dodatek

VZOREC

(Največji format: A4 (210 x 297 mm))

PRILOGA K CERTIFIKATU O EGS-HOMOLOGACIJI ZA DOLOČEN TIP VOZILA GLEDE NA VGRADNJO SISTEMOV ZA PREPREČEVANJE ŠKROPLJENJA

(Člena 4(2) in 10 Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na homologacijo tipa motornih in priklopnih vozil)

e . . . Ime homologacijskega organa

Št. EGS-homologacije.......................................... Št. razširitve ............................................

1. Blagovna znamka ali trgovsko ime vozila: ...............................................................

2. Tip in opis vozila:..........................................................................................................

.....................................................................................................................................

3. Oznaka tipa, če je na vozilu: ....................................................................................

3.1 Namestitev navedene oznake: ......................................................................................

4. Kategorija vozila: ..........................................................................................................

5. Ime in naslov proizvajalca: .........................................................................................

6. Ime in naslov pooblaščenega zastopnika proizvajalca (če je potrebno): .........................

.........................................................................................................................................

7. Značilnosti naprav za preprečevanje škropljenja (tip, kratek opis, blagovna znamka ali trgovsko ime, številka(-e) homologacije sestavnega dela):................................... ........

...........................................................................................................................................

...........................................................................................................................................

8. Datum oddaje vozila v postopek za EGS-homologacijo: ................................................

9. Tehnična služba, ki opravlja preskuse za homologacijo: .............................................

.........................................................................................................................................

10. Datum poročila o preskusu, ki ga je izdala tehnična služba:........................................

11. Številka poročila o preskusu, ki ga je izdala tehnična služba: ....................................

12. Razlog(-I) za morebitno razširitev EGS-homologacije: ..............................................

..........................................................................................................................................

13. EGS-homologacija glede vgradnje sistemov za preprečevanje škropljenja se podeli/zavrne 1

14. Kraj: ..........................................................................................................................

15. Datum: ........................................................................................................................

16. Podpis: ........................................................................................................................

17. Temu certifikatu o EGS-homologaciji so priloženi naslednji dokumenti, vključno z njihovim seznamom, ki so deponirani pri pristojnem organu, ki je podelil homologacijo; na zahtevo se lahko dobi en izvod vseh ali dela teh dokumentov.

18. Opombe (če je potrebno): ..........................................................................................

..........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

.........................................................................................................................................

..........................................................................................................................................

PRILOGA IV

SKLADNOST PROIZVODNJE

PRENEHANJE PROIZVODNJE

1. Skladnost proizvodnje

1.1 Vsaka naprava za preprečevanje škropljenja, označena z oznako EGS-homologacije, mora biti skladna s homologiranim tipom. Organ, ki je izdal oznako EGS-homologacije, obdrži en vzorec, ki se skupaj s certifikatom o EGS-homologaciji sestavnega dela lahko uporabi za preverjanje skladnosti naprav, ki imajo oznako EGS-homologacije sestavnega dela in so dane v promet, z navedenimi predpisi.

1.2 Tip naprave se določi z oddanim vzorcem in v opisni dokumentaciji pri oddaji vloge za podelitev EGS-homologacije sestavnega dela. Za naprave, katerih značilnosti so enake značilnostim vzorca in katerih drugi sestavni deli se ne razlikujejo od delov vzorca, razen variant, ki ne vplivajo na lastnosti, omenjene v tej prilogi, se šteje, da sodijo k istemu tipu.

1.3 Proizvajalec opravi rutinske preskuse, s katerimi zagotovi skladnost proizvodnje s homologiranim tipom.

V ta namen mora proizvajalec:

- imeti laboratorij, ki ima zadostno opremo za opravljanje bistvenih preskusov, ali pa

- preskuse skladnosti proizvodnje zanj opravi pooblaščen laboratorij.

Rezultati preverjanj skladnosti proizvodnje morajo biti dostopni pristojnim organom eno leto.

1.4 Pristojni organi lahko opravijo tudi naključne preskuse.

1.5 Skladnost proizvodnje s tipom naprave, ki mu je bila podeljena homologacija, je treba preverjati pod pogoji in po postopku, kakor je opredeljen v Prilogi II.

Na zahtevo organa, ki je podelil homologacijo sestavnega dela, da proizvajalec le-temu na voljo vzorce homologiranega tipa, da opravi preskuse ali preveri skladnost.

1.6 Da so naprave skladne, se šteje, če 9 od 10 naključno izbranih vzorcev izpolnjuje zahteve točke 4 v dodatkih 1 in 2 k Prilogi II.

1.7 Če pogoj iz točke 1.6 ni izpolnjen, je treba preskusiti še 10 naključno izbranih vzorcev.

Povprečje vseh opravljenih meritev mora biti skladno z določili iz točke 4 v dodatkih 1 in 2 k Prilogi II; noben rezultat posamičnih meritev ne sme biti manjši od 95 % predpisane vrednosti.

2. Prenehanje proizvodnje

Imetnik EGS-homologacije sestavnega dela mora o tem takoj obvestiti pristojni organ.

SLIKE

Slika 1

Širina (q) blatnika (a) in namestitev zunanjega zaslona (j)

Opomba: Številčni oznaki se nanašata na ustrezne točke Priloge III.

Slika 2

Mere blatnika in zunanjega zaslona

Opomba: 1. Številčne oznake se nanašajo na ustrezne točke Priloge III.

2. T: Obseg blatnika.

Slika 3

Namestitev blatnika in zavesice

Opomba: Številčni oznaki se nanašata na ustrezne točke Priloge III.

Slika 4

Blatniki in zunanji zaslon za krmiljena ali samokrmiljena ali nekrmiljena kolesa

(a) Mere blatnikov in zunanjih zaslonov za večkratne osi

Opomba: 1. Številčne oznake se nanašajo na ustrezne točke Priloge III.

2. T: Obseg blatnika.

(b) Lega naprav za preprečevanje škropljenja v primeru večkratne osi

Opomba: Številčni oznaki se nanašata na ustrezne točke Priloge III.

Slika 5

Skica prikazuje sklop sistema za preprečevanje škropljenja, ki vključuje naprave za preprečevanje škropljenja, opremljene z absorberji energije, za osi z nekrmiljenimi ali s samokrmiljenimi kolesi

(Priloga III - točki 6.2 in 8)

(a) Večkratne osi, kjer je razdalja med pnevmatikami manjša od 250 mm

(b) Enojne ali večkratne osi, kjer razdalja med pnevmatikami ni manjša od 250 mm

Slika 6

Skica prikazuje sklop sistema za preprečevanje škropljenja, ki vključuje naprave za preprečevanje škropljenja, opremljene s separatorji vode od zraka, za osi s krmiljenimi, samokrmiljenimi ali nekrmiljenimi kolesi

Opomba: 1. Številčne oznake se nanašajo na ustrezne točke Priloge III.

2. T: Obseg blatnika.

Slika 7

Skica prikazuje sklop sistema za preprečevanje škropljenja, ki vključuje naprave za preprečevanje škropljenja (blatnik, zavesico, zunanji zaslon) za večkratne osi, pri katerih razdalja med pnevmatikami ni večja od 300 mm

d [pic] 250: zavesica se zahteva

Opomba: 1. Številčne oznake se nanašajo na ustrezne točke Priloge III.

2. T: Obseg blatnika.

Slika 8

Namestitev pri preskusu za absorpcijske naprave za preprečevanje škropljenja

(glej dodatek 1 k Prilogi II)

Opomba: A = dovod vode iz črpalke.

B = odtok vode v zbiralnik.

C = zbiralna posoda z notranjimi merami 500 (+5/-0) mm dolžine in 75 (+2/-0) mm širine.

D = tankostenska cev, premera 54 mm.

E = 12 luknjic premera 1,68 (+0,025/-0) mm, izvrtanih radialno, kot kaže skica.

F = preskusni vzorec širine 500 (+0/-5) mm.

Vse dolžinske mere so v milimetrih.

Slika 9

Namestitev pri preskusu za naprave za preprečevanje škropljenja, ki ločujejo vodo od zraka

(glej dodatek 2 k Prilogi II)

[1] UL C 203, 14.8.1990, str. 16.

[2] UL C 96, 17.4.1990, str. 92 in Odločba z dne 13. marca 1991 (še ni objavljena v Uradnem listu).

[3] UL C 62, 12.3.1990, str. 2.

[4] UL L 42, 23.2.1970, str. 1.

[5] UL L 220, 8.8.1987, str. 44.

* Nepotrebno črtati.

1 Nepotrebno črtati.

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]

[pic]