Uredba Sveta (EGS) št. 2343/90

z dne 24. julija 1990

o dostopu letalskih prevoznikov do prog rednega zračnega prevoza znotraj Skupnosti in o porazdelitvi potniških zmogljivosti med letalskimi prevozniki v rednem zračnem prevozu med državami članicami

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 84(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker je pomembno sprejeti ukrepe za postopno vzpostavitev notranjega trga v obdobju do 31. decembra 1992, kakor določa člen 8a Pogodbe; ker notranji trg obsega območje brez notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti pretok blaga, oseb, storitev in kapitala;

ker je bil z Odločbo 87/602/EGS [4] narejen prvi korak k liberalizaciji v zvezi s porazdelitvijo potniških zmogljivosti in z dostopom na trg, ki je potrebna za vzpostavitev notranjega trga v zračnem prevozu; ker se je Svet strinjal, da sprejme nadaljnje ukrepe za liberalizacijo ob koncu triletnega začetnega obdobja;

ker je treba do 1. julija 1992 začeti izvajati načela, ki urejajo odnose med državami registracije in letalskimi prevozniki, licenciranimi na njihovem ozemlju, na podlagi skupnih specifikacij in meril;

ker sta se Kraljevina Španija in Združeno kraljestvo v Londonu dne 2. decembra 1987 v skupni izjavi ministrov za zunanje zadeve obeh držav sporazumela o večjem sodelovanju pri uporabi gibraltarskega letališča in se morajo ti sporazumi šele začeti uporabljati;

ker razvoj sistema zračnega prometa na grških otokih in atlantskih otokih, ki tvorijo avtonomno regijo Azorov, trenutno ni zadovoljiv in je zato treba letališča na teh otokih začasno izvzeti iz uporabe te uredbe;

ker infrastrukturo na letališču Porto še vedno razširjajo, da bi lahko zadostila naraščanju rednih prevozov; ker je zato treba letališče začasno izvzeti iz uporabe te uredbe, dokler razširitev infrastrukture ne bo končana;

ker je treba za zračne prevoze na novih progah med regionalnimi letališči in za obveznosti javnih storitev, ki so potrebne za ohranitev zračnih prevozov do nekaterih regionalnih letališč, v nekaterih okoliščinah sprejeti posebne ukrepe;

ker bo povečan dostop na trg spodbudil razvoj sektorja zračnega prevoza v Skupnosti in prispeval k izboljšanju storitev za uporabnike; ker je zato treba uvesti liberalnejše določbe o večkratni določitvi in prometne pravice do tretje, četrte in pete svobode;

ker je ob upoštevanju težav, povezanih z letališko infrastrukturo, navigacijskimi napravami in razpoložljivostjo časovnih blokov, treba uvesti nekatere omejitve pri uresničevanju prometnih pravic;

ker mora biti uresničevanje prometnih pravic v skladu s pravili v zvezi z varnostjo, varstvom okolja, dodeljevanjem časovnih blokov in pogoji za dostop do letališč in obravnavano brez razlikovanja na podlagi državne pripadnosti;

ker dvostranska določitev deležev zmogljivosti ni združljiva z načeli notranjega trga, ki jo je treba v sektorju zračnega prevoza izpolniti do leta 1993; ker je zato treba dvostranske omejitve postopoma zmanjšati;

ker je posebno pomembno spodbujati razvoj medregionalnih prevozov, da bi razvili mrežo prog v Skupnosti in prispevali k rešitvi problema preobremenjenosti nekaterih velikih letališč; ker je torej smiselno uvesti liberalnejša pravila v zvezi s porazdelitvijo zmogljivosti glede teh prevozov;

ker nekatere države članice pripisujejo precejšen pomen posebnemu zračnemu prevozu v primerjavi z rednim, je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje njegovega vpliva na konkurenčne možnosti letalskih prevoznikov držav članic, v katere je ta prevoz namenjen; ker ukrepi, ki jih je treba sprejeti, ne bi smeli biti namenjeni omejevanju posebnega zračnega prevoza ali njegovemu urejanju;

ker je zaradi konkurenčnega položaja na trgu treba ukreniti vse za preprečitev neupravičenih ekonomskih učinkov na letalske prevoznike;

ker ta uredba nadomešča Direktivo 83/416/EGS [5], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 89/463/EGS [6] in Odločbo 87/602/EGS; ker je torej treba razveljaviti navedeno direktivo in navedeno odločbo;

ker je zaželeno, da Svet do 30. junija 1992 sprejme nadaljnje ukrepe za liberalizacijo v zvezi z dostopom na trg in porazdelitvijo zmogljivosti, vključno s kabotažo,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Področje uporabe in opredelitev pojmov

Člen 1

1. Ta uredba zadeva:

(a) dostop na trg za letalske prevoznike Skupnosti;

(b) porazdelitev potniških zmogljivosti med letalskim(-i) prevoznikom(-i), licenciranim(-i) v eni državi članici, in letalskim(-i) prevoznikom(-i), licenciranim(-i) v drugi državi članici, v rednem zračnem prevozu med temi državami.

2. Razume se, da uporaba te uredbe na gibraltarskem letališču ne posega v pravni status Kraljevine Španije in Združenega kraljestva v zvezi s spornim vprašanjem o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

3. Uporaba določb te uredbe na gibraltarskem letališču se odloži, dokler se ne začne uporabljati ureditev iz skupne izjave zunanjih ministrov Kraljevine Španije in Združenega kraljestva z dne 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva sporočita Svetu datum začetka uporabe.

4. Letališča na grških otokih in atlantskih otokih, ki tvorijo avtonomno regijo Azorov, se izvzamejo iz uporabe te uredbe do 30. junija 1993. Če Svet na predlog Komisije ne odloči drugače, ta izjema velja za nadaljnjih pet let in se lahko podaljša še za pet let.

Letališče Porto se izvzame iz uporabe te uredbe do 31. decembra 1992. To odstopanje se prekliče, kakor hitro Republika Portugalska presodi, da so se gospodarske razmere na letališču izboljšale.

Republika Portugalska o tem obvesti Komisijo. Ta sporoči informacijo drugim državam članicam.

Člen 2

V tej uredbi:

(a) letalski prevoznik pomeni podjetje za zračni prevoz z veljavno operativno licenco države članice za opravljanje rednih zračnih prevozov;

(b) prometna pravica do tretje svobode pomeni pravico letalskega prevoznika, licenciranega v eni državi, da na ozemlju druge države izkrca potnike, tovor in pošto, ki jih je vkrcal v državi, v kateri je licenciran;

prometna pravica do četrte svobode pomeni pravico letalskega prevoznika, licenciranega v eni državi, da na ozemlju druge države vkrca potnike, tovor in pošto ter jih izkrca v državi, v kateri je licenciran;

prometna pravica do pete svobode pomeni pravico letalskega prevoznika, da opravlja zračni prevoz potnikov, tovora in pošte med državama, ki nista država, v kateri je licenciran;

(c) zadevne države pomenijo države članice, med katerimi poteka redni zračni prevoz;

(d) država registracije pomeni državo članico, v kateri je izdana licenca, navedena v odstavku (a);

(e) letalski prevoznik Skupnosti pomeni:

(i) letalskega prevoznika, ki ima in bo imel svojo glavno upravo in glavni kraj poslovanja v Skupnosti, ki je in bo v večinski lasti držav članic in/ali državljanov držav članic ter je in bo pod dejanskim nadzorom teh držav ali oseb, ali

(ii) letalskega prevoznika, ki ob sprejetju te uredbe, čeprav ne ustreza opredelitvi iz (i):

1. bodisi ima glavno upravo in glavni kraj poslovanja v Skupnosti in že 12 mesecev pred sprejetjem te uredbe opravlja redne ali posebne zračne prevoze v Skupnosti;

2. bodisi 12 mesecev pred sprejetjem te uredbe opravlja redne zračne prevoze med državami članicami na podlagi prometne pravice do tretje in četrte svobode.

Letalski prevozniki, ki izpolnjujejo merila iz točke (ii), so našteti v Prilogi I;

(f) redni zračni prevoz pomeni serijo letov, od katerih ima vsak vse naslednje značilnosti:

(i) poteka skozi zračni prostor nad ozemljem več kakor ene države članice;

(ii) opravlja se z zrakoplovi za prevoz potnikov ali potnikov in tovora in/ali pošte za plačilo, in sicer tako, da so na vsakem letu sedeži na voljo javnosti za individualni nakup (bodisi neposredno pri letalskem prevozniku bodisi pri njegovih pooblaščenih zastopnikih);

(iii) opravlja se tako, da omogoča promet med dvema istima krajema ali več kraji bodisi:

1. po objavljenem redu letenja; bodisi

2. z leti, ki so tako redni ali pogosti, da predstavljajo prepoznavno sistematično serijo;

(g) let pomeni odhod z določenega letališča proti določenemu namembnemu letališču;

(h) večkratna določitev na nivoju dveh držav pomeni, da država registracije določi dva ali več letalskih prevoznikov, ki so licencirani v njej, za opravljanje rednih zračnih prevozov med njenim ozemljem in ozemljem druge države članice;

(i) večkratna določitev na nivoju dveh krajev pomeni, da država registracije določi dva ali več letalskih prevoznikov, ki so licencirani v njej, za opravljanje rednega zračnega prevoza med letališčem ali letališkim sistemom na njenem ozemlju in letališčem ali letališkim sistemom na ozemlju druge države članice;

(j) regionalno letališče pomeni vsako letališče, ki ni navedeno v Prilogi II kot letališče kategorije 1;

(k) letališki sistem pomeni dve letališči ali več, ki skupaj oskrbujejo isto mesto, kakor je navedeno v Prilogi II;

(l) zmogljivost je izražena kot število sedežev, ki so v rednem zračnem prevozu v določenem obdobju na voljo javnosti;

(m) delež zmogljivosti pomeni delež države članice, izražen kot odstotek skupne zmogljivosti in izračunan v skladu s členom 11, v dvostranskem odnosu z drugo državo članico, razen zmogljivosti, ki so zagotovljene s prevozi pete svobode;

(n) obveznost javnih storitev pomeni obveznost, naloženo letalskemu prevozniku, da na katerikoli progi, za katero mu je država članica podelila licenco, sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev takšnega opravljanja storitve, da je v skladu z določenimi standardi stalnosti, rednosti in zmogljivosti, ki jih letalski prevoznik ne bi upošteval, če bi imel zgolj komercialni interes.

Odnosi med državami registracije in njihovimi letalskimi prevozniki

Člen 3

1. Ta uredba ne vpliva na odnos med državo članico in letalskimi prevozniki, ki jim je ta država izdala licenco, glede dostopa na trg in porazdelitve zmogljivosti.

2. Svet na podlagi predloga Komisije o skupnih specifikacijah in merilih, ki ga je treba predložiti najpozneje do 31. maja 1991, sprejme predpise, ki urejajo izdajanje licenc za letalske prevoznike in proge ter se morajo začeti uporabljati najpozneje do 1. julija 1992.

Prometne pravice do tretje in četrte svobode

Člen 4

S pridržkom te uredbe je letalskim prevoznikom Skupnosti dovoljeno opravljati zračne prevoze tretje in četrte svobode med letališči ali letališkimi sistemi v eni državi članici in letališči ali letališkimi sistemi v drugi državi članici, če so ta letališča ali letališki sistemi odprti za promet med državami članicami ali za mednarodne zračne prevoze.

Odnosi med državo članico in letalskimi prevozniki drugih držav članic

Člen 5

1. S pridržkom člena 6 država članica dovoli letalskim prevoznikom, ki so licencirani v drugi državi članici in imajo dovoljenje svoje države registracije, da

- uresničujejo prometne pravice do tretje in četrte svobode, kakor določa člen 4,

- znotraj Skupnosti uporabljajo enako številko leta za kombinirane prevoze tretje in četrte svobode.

2. Če je letalski prevoznik ene države članice v skladu s tem členom licenciran za opravljanje rednega zračnega prevoza, država registracije takemu letalskemu prevozniku ne ugovarja, če da letalski prevoznik druge zadevne države vlogo za uvedbo rednega zračnega prevoza na isti progi.

3. (a) Država članica lahko po posvetovanju z drugimi zadevnimi državami naloži v zvezi z zračnimi prevozi do regionalnega letališča na svojem ozemlju na progi, ki je bistvenega pomena za gospodarski razvoj regije, v kateri je letališče, obveznost javnih storitev v takem obsegu, da na navedeni progi zagotovi primerno opravljanje zračnih prevozov, ki je v skladu z določenimi standardi stalnosti, rednosti, zmogljivosti in oblikovanja cen, ki jih letalski prevozniki ne bi upoštevali, če bi imeli zgolj komercialni interes.

(b) Primernost opravljanja zračnega prevoza se oceni ob upoštevanju:

(i) javnega interesa;

(ii) možnosti dostopa do drugih oblik prevoza in zmožnosti takih oblik za zadovoljitev zadevnih prevoznih potreb;

(iii) letalskih prevoznin in pogojev, ki jih je mogoče uveljaviti proti uporabnikom.

(c) Ne glede na odstavek 2 država članica ni dolžna dati dovoljenje več kakor enemu letalskemu prevozniku za letenje na progi, za katero velja obveznost javnih storitev, če se za pridobitev pravice do opravljanja take storitve razpiše javni razpis za obdobje do treh let za vsakega letalskega prevoznika, ki ima operativno licenco, izdano v zadevnih državah, in za vsakega letalskega prevoznika Skupnosti, ki je v skladu s členom 8 upravičen do uresničevanja prometnih pravic do pete svobode na tej progi. O vlogah za pridobitev dovoljenja, ki jih predložijo letalski prevozniki, so obveščene druge zadevne države in Komisija.

(d) Pododstavek (c) ne velja v primerih, v katerih druga zadevna država članica predlaga zadovoljivo alternativo izpolnjevanja enake obveznosti javne storitve.

(e) Ta odstavek ne velja za proge z zmogljivostjo več kakor 30000 sedežev na leto.

4. Ne glede na odstavek 2 država članica, ki je enemu od letalskih prevoznikov, lincenciranih v njej, dovolila, da opravlja prevoz potnikov na novi progi med regionalnimi letališči z zrakoplovom z zmogljivostjo do 80 sedežev, v dveh letih ni dolžna dovoliti vzajemnega zračnega prevoza, razen če se opravlja z zrakoplovom z zmogljivostjo do 80 sedežev ali je del prevoza, ki se opravlja pod pogoji iz člena 7, pri čemer je na vsakem letu med zadevnima regionalnima letališčema na voljo za prodajo največ 80 sedežev.

5. Na zahtevo katere koli države članice, ki meni, da je razvoj proge neupravičeno omejen s pogoji iz odstavkov 3 ali 4, ali na lastno pobudo, ali ob nesoglasju v zvezi z uporabo odstavka 3, Komisija opravi preiskavo in na podlagi vseh pomembnih dejavnikov v dveh mesecih od začetka preiskave odloči, ali se odstavek 3 ali 4 še naprej uporablja za zadevno progo.

6. Komisija sporoči svojo odločitev Svetu in državam članicam. Vsaka država članica lahko odločitev Komisije v enem mesecu predloži Svetu. Svet lahko s kvalificirano večino v enem mesecu sprejme drugačno odločitev.

Večkratna določitev

Člen 6

1. Država članica sprejme večkratno določitev na nivoju dveh držav druge države članice.

2. Prav tako sprejme večkratno določitev na nivoju dveh krajev:

- od 1. januarja 1991 na progah, na katerih je bilo v preteklem letu prepeljanih več kakor 140000 potnikov, ali na progah, na katerih je več kakor 800 povratnih letov na leto,

- od 1. januarja 1992 na progah, na katerih je bilo v preteklem letu prepeljanih več kakor 100000 potnikov, ali na progah, na katerih je več kakor 600 povratnih letov na leto.

Povezava krajev

Člen 7

Letalskemu prevozniku Skupnosti pri opravljanju rednih zračnih prevozov do ali iz dveh ali več krajev v drugi državi članici ali državah, ki niso njegova država registracije, zadevne države dovolijo povezati redne zračne prevoze in uporabljati isto številko leta. Prometne pravice med povezanimi kraji se lahko uresničujejo v skladu s členom 8.

Pravice do pete svobode

Člen 8

1. V skladu s tem členom smejo letalski prevozniki Skupnosti uresničevati prometne pravice do pete svobode med povezanimi kraji v dveh različnih državah članicah pod naslednjimi pogoji:

(a) prometne pravice se uresničujejo pri prevozu, ki je nadaljevanje rednega prevoza iz njihove države registracije ali predhodni prevoz v to državo;

(b) za prevoz pete svobode letalski prevoznik ne more uporabiti več kakor 50 % svoje sezonske sedežne zmogljivosti pri prevozih tretje in četrte svobode, katerih nadaljevanje ali predhodni prevoz je prevoz pete svobode.

2. (a) Za prevoz pete svobode letalski prevoznik lahko uporabi zrakoplov, ki je drugačen, vendar ne večji od zrakoplova, ki ga uporablja za prevoze tretje in četrte svobode, katerih nadaljevanje ali predhodni prevoz je prevoz pete svobode.

(b) Kadar se kot nadaljevanje ali predhodni prevoz za prevoz tretje ali četrte svobode uporablja več kakor en prevoz pete svobode, je zmogljivost iz odstavka 1(b) skupna sedežna zmogljivost, ki je na voljo za prevoz potnikov v peti svobodi na progah, za katere je dana peta svoboda.

3. Letalski prevoznik, ki opravlja prevoz pete svobode v skladu s tem členom, na zahtevo udeleženih držav članic zagotovi vse ustrezne informacije o:

(a) sezonski sedežni zmogljivosti pri prevozih tretje in četrte svobode, katerih nadaljevanje ali predhodni prevoz je prevoz pete svobode; in

(b) pri prevozih pete svobode, za katere velja člen 8(2)(b), o sezonski zmogljivosti, ki je na voljo v vsakem prevozu.

Pogoji za uresničevanje prometnih pravic

Člen 9

Ta uredba ne vpliva na pravico držav članic, da med letališči znotraj letališkega sistema urejajo razporejanje prometa brez razlikovanja na podlagi državne pripadnosti.

Člen 10

1. Ne glede na člen 5(2) se uresničevanje prometnih pravic ravna po objavljenih določbah Skupnosti, nacionalnih, regionalnih ali lokalnih določbah v zvezi z varnostjo, varstvom okolja in dodeljevanjem časovnih blokov ter naslednjih pogojih:

(a) zadevno letališče ali letališki sistem mora imeti dovolj naprav za izvedbo prevoza;

(b) za izvedbo prevoza mora biti dovolj navigacijskih naprav.

2. Če pogoji iz odstavka 1 niso izpolnjeni, lahko država članica brez razlikovanja na podlagi državne pripadnosti za uresničevanje teh prometnih pravic določi pogoje, ga omeji ali zavrne. Preden se država članica odloči za ta ukrep, obvesti Komisijo in ji predloži vse potrebne informacije.

3. Brez poseganja v člen 9 in razen ob soglasju druge(-ih) zadevne(-ih) države članice država članica letalskemu prevozniku ne dovoli:

(a) uvedbe novega prevoza ali

(b) povečanja pogostosti sedanjega

med določenim letališčem na svojem ozemlju in drugo državo članico za obdobje, ko letalskemu prevozniku, licenciranemu v drugi državi, na podlagi odstavkov 1 in 2 ni dovoljeno uvesti novega prevoza ali povečati pogostosti sedanjega do zadevnega letališča, dokler Svet ne sprejme uredbe o kodeksu ravnanja pri dodeljevanju časovnih blokov po splošnem načelu enakopravnosti na podlagi državne pripadnosti in dokler ta uredba ne začne veljati.

4. Na zahtevo katere koli države članice Komisija preuči uporabo odstavka 2 in/ali odstavka 3 v posameznem primeru in v enem mesecu odloči, ali lahko država članica še naprej izvaja ukrep.

5. Komisija sporoči svojo odločitev Svetu in državam članicam. Vsaka država članica lahko odločitev Komisije v enem mesecu predloži Svetu. Ta lahko s kvalificirano večino v enem mesecu sprejme drugačno odločitev.

Deleži zmogljivosti

Člen 11

1. Država članica od 1. novembra 1990 dovoli drugi državi članici, da poveča svoj delež zmogljivosti za vsako sezono za 7,5 odstotne točke v primerjavi s položajem v ustrezni prejšnji sezoni, pri čemer lahko vsaka država članica v vsakem primeru zahteva 60 % delež zmogljivosti.

2. Svet na podlagi predloga Komisije, ki ga je treba predložiti najpozneje do 31. decembra 1991, sprejme določbe za odpravo omejitev glede porazdeljevanja zmogljivosti med državami članicami, ki začnejo veljati najpozneje do 1. januarja 1993.

3. Omejitve glede porazdeljevanja zmogljivosti ne veljajo za prevoze med regionalnimi letališči, ne glede na zmogljivost zrakoplova.

4. Pri uporabi odstavka 1 se enostranska zmanjševanja zmogljivosti ne upoštevajo. V takih primerih je podlaga za izračun deležev zmogljivosti tista zmogljivost, ki jo je (so jo) v ustreznih prejšnjih sezonah ponudil(-i) letalski prevoznik(-i) države članice, ki je (so) zmanjšal(-i) svojo zmogljivost.

Člen 12

1. Na zahtevo katere koli države članice, v kateri je uporaba člena 11 povzročila resno finančno škodo za letalskega(-e) prevoznika(-e), licenciranega(-e) v tej državi članici, Komisija opravi pregled in na podlagi vseh pomembnih dejavnikov, vključno s tržnim položajem, finančnim položajem zadevnega(-ih) letalskega(-ih) prevoznika(-ov) in doseženo stopnjo zmogljivosti, odloči, ali je treba porazdeljevanje zmogljivosti na progah v to državo ali iz nje za omejeno obdobje ustaliti.

2. Na zahtevo države članice, katere redni zračni prevozi so izpostavljeni precejšnji konkurenci posebnih zračnih prevozov in v okoliščinah, v katerih so možnosti prevoznikov te države za učinkovito konkuriranje na trgu čezmerno zmanjšane, lahko Komisija po preučitvi vseh pomembnih dejavnikov, vključno s tržnim položajem in doseženo stopnjo zmogljivosti, in po posvetovanju z drugimi zadevnimi državami članicami v dveh mesecih od prejema zahteve odloči, ali se 7,5 odstotne točke iz člena 11(1) zniža za navedeni dvostranski odnos.

3. Komisija sporoči svojo odločitev Svetu in državam članicam. Vsaka država članica lahko odločitev Komisije v enem mesecu predloži Svetu. Ta lahko s kvalificirano večino v enem mesecu sprejme drugačno odločitev.

Splošne določbe

Člen 13

1. Ta uredba državam članicam ne preprečuje, da bi med seboj sklepale dogovore, ki so prožnejši od ureditev v členih 6, 8 in 11, ali da bi take dogovore ohranjale v veljavi.

2. Določbe te uredbe se ne uporabljajo za dodatno omejevanje sedanjega dostopa na trg ali dogovorov glede zmogljivosti.

Člen 14

1. Komisija objavi poročilo o izvajanju te uredbe vsaki dve leti in prvič najpozneje do 31. maja 1992.

2. Države članice in Komisija sodelujejo pri izvajanju te uredbe, zlasti glede zbiranja informacij za poročilo iz odstavka 1.

3. Zaupne informacije, pridobljene med izvajanjem te uredbe, se varujejo kot poklicna skrivnost.

Člen 15

Svet na podlagi predloga Komisije, ki ga je treba predložiti do 31. maja 1991, odloči o spremembi te uredbe najpozneje do 30. junija 1992.

Člen 16

Odločba 87/602/EGS in Direktiva 83/416/EGS se razveljavita.

Člen 17

Ta uredba začne veljati 1. novembra 1990.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 24. julija 1990

Za Svet

Predsednik

C. Mannino

[1] UL C 258, 11.10.1989, str. 6, in UL C 164, 5.7.1990, str. 11.

[2] UL C 96, 17.4.1990, str. 65.

[3] UL C 112, 7.5.1990, str. 17.

[4] UL L 374, 31.12.1987, str. 19.

[5] UL L 237, 26.8.1983, str. 19.

[6] UL L 226, 3.8.1989, str. 14.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Letalski prevozniki iz člena 2(e)(ii)

Naslednji letalski prevozniki izpolnjujejo merila iz člena 2(e)(ii), dokler jih država članica, ki jih ob sprejetju te uredbe priznava kot nacionalne prevoznike, priznava kot take:

- Scandinavian Airlines System,

- Britannia Airways,

- Monarch Airlines.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Seznam letališč kategorije 1

BELGIJA: | Bruselj — Zaventem |

DANSKA: | Kobenhavn — Kastrup/Roskilde |

ZVEZNA REPUBLIKANEMČIJA: | Frankfurt — Rhein-Main, Düsseldorf — Lohausen, München — Riem |

ŠPANIJA: | Palma — Mallorca, Madrid — Barajas, Malaga, Las Palmas |

GRČIJA: | Atene — Hellinikon, Solun — Micra |

FRANCIJA: | Pariz — Charles De Gaulle/Orly |

IRSKA: | Dublin |

ITALIJA: | Rim — Fiumicino/Ciampino, Milano — Linate/Malpensa |

NIZOZEMSKA: | Amsterdam — Schiphol |

PORTUGALSKA: | Lizbona, Faro |

ZDRUŽENO KRALJESTVO: | London — Heathrow/Gatwick/Stansted, Luton |

--------------------------------------------------