Direktiva Sveta

z dne 16. decembra 1980

o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na moč motorja motornih vozil

(80/1269/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker se tehnične zahteve, ki jih morajo izpolnjevati motorna vozila na podlagi nacionalne zakonodaje, med drugim nanašajo tudi na način merjenje moči motorja, ki ga je treba uporabljati za določanje moči motorja določenega tipa vozila;

ker so te zahteve v posameznih državah članicah različne; ker to povzroča tehnične ovire za trgovino, ki jih morajo odpraviti vse države članice tako, da bodisi poleg svojih obstoječih pravil ali namesto njih sprejmejo enake zahteve, zlasti zato da bi bilo tako mogoče uvesti postopek EGS-homologacije za vsak tip vozila na podlagi Direktive Sveta 70/156/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil [4], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 80/1267/EGS [5],

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

V tej direktivi izraz "vozilo" pomeni vsako motorno vozilo, namenjeno za uporabo na cesti, z nadgradnjo ali brez nje, z vsaj štirimi kolesi in z največjo konstrukcijsko določeno hitrostjo večjo od 25 km/h, razen tirnih vozil ter kmetijskih traktorjev in delovnih strojev.

Člen 2

Nobena država članica ne sme zavrniti podelitve EGS-homologacije ali nacionalne homologacije za določeno vozilo, ali zavrniti ali prepovedati prodaje, registracije, začetka uporabe ali uporabe vozila zaradi razlogov, ki se nanašajo na moč motorja, če je bila ta določena skladno s Prilogama I in II.

Člen 3

Vse spremembe, potrebne zaradi prilagajanja zahtev iz prilog tehničnemu napredku, se sprejmejo po postopku iz člena 13 Direktive 70/156/EGS.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo predpise potrebne za uskladitev s to direktivo v 18 mesecih po njeni notifikaciji. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 16. decembra 1980

Za Svet

Colette Flesch

Predsednik

[1] UL C 104, 28.4.1980, str. 9.

[2] UL C. 265, 13.10.1980, str. 76.

[3] UL C. 182, 21.7.1980, str. 3.

[4] UL C. 42, 23.2.1970, str. 1.

[5] Glej stran 34 tega Uradnega lista

--------------------------------------------------

PRILOGA I

DOLOČANJE MOČI MOTORJA

1. EGS-HOMOLOGACIJA

1.1 Vloga za podelitev EGS-homologacije

Vlogo za podelitev EGS-homologacije za določen tip vozila glede na moč motorja vloži proizvajalec vozila ali njegov zastopnik.

1.1.1 Vlogi morajo biti priloženi spodaj navedeni dokumenti v trojniku in naslednje:

1.1.1.1 pravilno izpolnjen opisni list;

1.1.1.2 podatki, ki so predpisani v Dodatku 1 ali 2.

1.1.2 Če tehnična služba, pristojna za opravljanje preskusov, sama opravi preskuse, ji je treba predati vozilo, ki je predstavnik tipa vozila, za katerega se zahteva homologacija.

1.2 Dokumenti

Če je vloga iz točke 1.1 sprejeta, mora pristojni organ pripraviti dokument, katerega vzorec je podan v Prilogi II. Pri pripravi tega dokumenta lahko pristojni organ države članice, ki opravlja preskuse za EGS-homologacijo, uporabi poročilo odobrenega ali imenovanega laboratorija na podlagi določb te direktive.

2. PODROČJE UPORABE

2.1 Ta metoda se uporablja za motorje z notranjim zgorevanjem, ki se uporabljajo za pogon vozil kategorije M in N, kot je opredeljeno v Prilogi I k Direktivi 70/156/EGS, in ki pripadajo enemu od naslednjih tipov motorjev:

2.1.1 Motorji z notranjim zgorevanjem: batni motorji (na prisilni vžig ali dizelski), razen motorjev s prostim batom.

2.1.2 Motorji z vrtljivim batom (rotacijski motor).

2.2 Ta metoda se uporablja za sesalne motorje ali za tlačno polnjene motorje.

3. POMEN IZRAZOV

V tej direktivi:

3.1 Izraz "koristna moč" pomeni moč, ki se dobi na preskusni napravi na koncu ročične gredi ali na enakovredni napravi pri ustreznem številu vrtljajev motorja z dodatno opremo iz Tabele I. Če se lahko moč izmeri samo s prigrajenim menjalnikom, je treba upoštevati učinkovitost menjalnika (prestavna razmerja).

3.2 Izraz "nazivna moč" pomeni največjo koristno moč, izmerjeno pri polni obremenitvi motorja.

3.3 Izraz "standardna oprema" pomeni opremo, ki jo pri določeni izvedbi vgradi proizvajalec.

4. TOČNOST MERITEV PRI POLNI OBREMENITVI

4.1 Navor

4.1.1 Pod pogoji iz točke 4.1.2 mora biti zmogljivost dinamometra takšna, da se prva četrtina skale ne uporablja. Merilni sistem mora zagotavljati točnost ± 0,5 % največje vrednosti na skali (brez prve četrtine).

4.1.2 Lahko pa se uporablja območje skale med eno šestino in eno četrtino največje vrednosti na skali, če je točnost sistema na eni šestini skale ± 0,25 % največje vrednosti na skali.

4.2 Število vrtljajev motorja

Meritev mora biti na ± 0,5 % točna. Število vrtljajev motorja je treba po možnosti meriti s števcem vrtljajev z avtomatsko sinhronizacijo in kronometrom (ali merilnikom števila vrtljajev).

4.3 Poraba goriva

± 1 % izmerjene porabe.

4.4 Temperatura zraka pri vstopu v motor: ± 2°C.

4.5 Barometrski tlak: ± 2 mbar

4.6 Tlak v izpušnem kanalu na preskusni napravi (glej opombo 1 k Tabeli I)

4.7 Tlak v sesalni cevi: ± 0,5 mbar.

4.8 Tlak v izpušni cevi vozila: ± 2 mbar.

5. KORISTNA MOČ MOTORJA

5.1 Preskusi

5.1.1 Dodatna oprema

Dodatna oprema, ki je našteta spodaj, in ki mora biti med preskusom vgrajena na motor, mora biti vgrajena po možnosti na isto mesto kot bi bila nameščena za predvideno uporabo.

5.1.1.1 Dodatna oprema, ki mora biti med preskusom vgrajena na motor

Med preskusom za določanje koristne moči motorja se vgradi na motor dodatno opremo, ki je našteta v Tabeli I.

5.1.1.2 Dodatna oprema, ki jo je treba odstraniti za preskus

Določeno opremo, ki je potrebna samo za delovanje vozila in ki je lahko vgrajena na motorju, je treba med preskusom odstraniti. Kot primer je podan naslednji nepopoln seznam te opreme:

- kompresor za zrak za zavore,

- kompresor za servo krmiljenje,

- kompresor za uravnavanje vzmetenja,

- klimatska naprava,

- hladilna oprema za hidravlični prenos in/ali za olje v menjalniku.

Če opreme ni mogoče odstraniti, se lahko določi moč, ki jo ta absorbira v neobremenjenem stanju, in doda k izmerjeni moči motorja.

TABELA I

Dodatna oprema, ki je vključena pri preskušanju koristne moči motorja

Št. | Dodatna oprema | Če je vgrajena pri preskusu koristne moči |

1 | Sesalni sistem | |

sesalna cev | Da, če je standardna oprema |

filter za zrak |

dušilec zvoka |

sistem za odsesavanje plinov iz ohišja motorja |

naprava za omejitev hitrosti |

2 | Naprava za predgrevanje sesalne cevi | |

(po možnosti se namesti na najbolj primerno mesto) | Da, če je standardna oprema |

3 | Izpušni sistem | |

čistilec izpušnih plinov | Da, če je standardna oprema |

izpušni kolektor |

izpušni kanali |

dušilec zvoka |

izpušna cev |

zavora na izpušne pline |

4 | Črpalka za gorivo | Da, če je standardna oprema |

5 | Uplinjač | Da, če je standardna oprema |

6 | Oprema za vbrizgavanje goriva (bencin in dizelsko gorivo) | |

predfilter | Da, če je standardna oprema |

filter |

tlačilka |

visokotlačna cev |

šoba |

tipalo za zrak, če je vgrajeno |

regulator/upravljalni sistem |

omejevalnik moči glede na atmosferske pogoje |

7 | Oprema za tekočinsko hlajenje | |

pokrov motorja | Ne |

odprtina za zrak na pokrovu motorja |

hladilnik | Da, če je standardna oprema |

ventilator |

naprava za usmerjanje zraka na ventilatorju |

vodna črpalka |

termostat |

8 | Zračno hlajenje | |

naprava za usmerjanje zraka na ventilatorju | Da, če je standardna oprema |

puhalo |

regulator temperature | Da, če je standardna oprema |

9 | Električna oprema | Da, če je standardna oprema |

10 | Oprema za tlačno polnjenje | |

polnilnik, ki ga neposredno ali posredno poganja motor in/ali izpušni plini iz motorja | Da, če je standardna oprema |

hladilnik polnilnega zraka |

hladilna črpalka ali ventilator (ki jo/ga poganja motor) |

regulator pretoka hladilnega sredstva |

11 | Naprava proti onesnaževanju | Da, če je standardna oprema |

5.1.1.3 Pomožna oprema za zagon dizelskega motorja

Pri dodatni opremi za zagon motorjev na kompresijski vžig je treba upoštevati naslednji dve izvedbi:

5.1.1.3.1 Električni zagon: nameščen je alternator, ki po potrebi poganja pomožno opremo, ki je nujna za delovanje motorja.

5.1.1.3.2 Ne-električni zagon: če obstaja oprema na električni pogon, ki je nujna za delovanje motorja, se za pogon te opreme namesti alternator. V nasprotnem primeru se ga odstrani. V obeh primerih se namesti sistem za proizvodnjo in akumulacijo energije, potrebne za zagon, in ki deluje v neobremenjenem stanju.

5.1.2 Nastavitve

Nastavitve za preskus za določitev koristne moči so prikazane v Tabeli 2.

TABELA 2

Nastavitve

1 | Nastavitev uplinjača(ev) | Nastavitev po navodilih proizvajalca, ki se za določeno izvedbo uporabljajo brez dodatnih sprememb |

2 | Nastavitev sistema za vbrizgavanje | Nastavitev po navodilih proizvajalca, ki se za določeno izvedbo uporabljajo brez dodatnih sprememb |

3 | Nastavitev časa vbrizga | Standardna oprema, čas vbrizga po navodilih proizvajalca, ki se za določeno izvedbo uporabljajo brez dodatnih sprememb |

4 | Nastavitev regulatorja | Nastavitev po navodilih proizvajalca, ki se za določeno izvedbo uporabljajo brez dodatnih sprememb |

5.1.3 Preskusi koristne moči

5.1.3.1 Preskus koristne moči pri motorjih na prisilni vžig predstavlja delovanje motorja s polno močjo, pri dizelskih motorjih pa delovanje z nastavitvijo tlačilke za vbrizgavanje goriva na najvišjo stopnjo, pri čemer mora biti motor opremljen z dodatno opremo iz Tabele 1.

5.1.3.2 Podatke o delovanju motorja se evidentira pri stabiliziranih pogojih delovanja, ob zadostni oskrbi motorja z zrakom. Motor mora biti utečen po priporočilih proizvajalca. V zgorevalnem prostoru so lahko usedline, vendar v omejenih količinah.

Preskusni pogoji kot je temperatura vstopnega zraka se izberejo tako, da so čim bolj podobni referenčnim pogojem (glej točko 5.2.), da bi bil korekcijski faktor čim manjši.

5.1.3.3 Temperatura vstopnega zraka za motor (zunanji zrak) se izmeri v območju do 0,15 m od točke vstopa v filter za zrak, ali če se filter za zrak ne uporablja, v območju do 0,15 m od vstopne odprtine za zrak. Termometer ali temperaturni člen je treba zaščititi pred toploto iz okolja, namesti pa se ju neposredno v tok zraka. Zaščititi ju je treba tudi pred povratnim pršenjem goriva. Za določitev reprezentančne povprečne temperature vsesanega zraka je potrebno zadostno število merilnih mest. Merila naprava ne sme motiti toka zraka.

5.1.3.4 Podatkov se ne odčitava, dokler navor, število vrtljajev in temperatura niso konstantni najmanj eno minuto.

5.1.3.5 Pri odčitavanju vrednosti med preskusom število vrtljajev motorja ne sme odstopati od določene vrednosti za več kot ± 1 % ali ± 10 min-1, pri čemer se upošteva večja vrednost.

5.1.3.6 Podatke o obremenitvi zavore, porabi goriva in temperaturi vsesanega zraka je treba odčitati hkrati; kot izmerjena vrednost se šteje povprečje dveh stabiliziranih zaporednih vrednosti, ki se glede obremenitve zavore in porabe goriva ne smeta razlikovati več kot 2 %.

5.1.3.7 Pri merjenju števila vrtljajev ali porabe goriva z ročno napravo, mora čas merjenja trajati najmanj 60 sekund.

5.1.3.8 Gorivo

5.1.3.8.1 Gorivo za dizelske motorje mora biti takšno kot je določeno v Prilogi V k Direktivi Sveta 72/306/EGS z dne 21. avgusta 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti emisiji okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev vozil [10], ki se mu po potrebi doda komercialno tekoče ali plinasto gorivo po priporočilu proizvajalca. Gorivo ne sme vsebovati dodatkov, ki zavirajo dimljenje.

5.1.3.8.2 Za motorje na prisilni vžig je treba uporabiti komercialno gorivo brez dodatkov. Uporablja se lahko gorivo, ki je opisano v Prilogi VI k Direktivi Sveta 70/220/EGS z dne 20. marca 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih, ki jih je treba sprejeti proti onesnaževanju zraka s plini iz motorjev na prisilni vžig motornih vozil [11], kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/665/EGS [12].

5.1.3.9 Hlajenje motorja

5.1.3.9.1 Tekočinsko hlajeni motorji

Temperature hladilnega sredstva na izhodu iz motorja mora biti ± 5°C termostatsko nadzorovane zgornje temperature po navodilih proizvajalca. Če proizvajalec temperature ni navedel, mora biti temperatura 80 ± 5°C.

5.1.3.9.2 Zračno hlajeni motorji

Pri motorjih z zračnim hlajenjem mora biti temperatura na točki, ki jo določi proizvajalec, med najvišjo vrednostjo TM po navodilu proizvajalca in TM - 20°C.

5.1.3.10 Temperatura goriva na vhodu v tlačilko ali uplinjač mora biti v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

5.1.3.11 Temperatura maziva, izmerjena v posodi za mazivo ali na izhodu iz oljnega hladilnika, če je nameščen, mora biti v mejah, ki jih je določil proizvajalec motorja.

5.1.3.12 Temperaturo izpušnih plinov se meri v točki izpušne(ih) cevi, ki je najbližja zunanji prirobnici izpušnega kolektorja (kolektorjev). Temperatura ne sme preseči vrednosti, ki jo je navedel proizvajalec.

5.1.3.13 Pomožni hladilni sistem

Za ohranjanje temperature v mejah, določenih v točkah 5.1.3.9 do 5.1.3.12, se lahko po potrebi uporablja pomožni hladilni sistem.

5.1.4 Preskusni postopek

Meritve je treba opraviti pri zadostnem številu različnih števil vrtljajev motorja, da se čim bolj natančno določi krivulja moči motorja med nič in največjo hitrostjo motorja, kot jo je določil proizvajalec. Razpon različnih števil vrtljajev mora vključevati število vrtljajev, pri katerem motor proizvede največjo moč. Za vsako število vrtljajev se določi povprečje najmanj dveh stabiliziranih meritev.

5.1.5 Meritve indeksa dimljenja

Pri dizelskih motorjih je treba med preskusom meriti izpušne pline, da se ugotovi, če so skladni s pogoji iz Priloge VI k Direktivi 72/306/EGS.

5.2 Korekcijski faktorji

5.2.1 Pomen izraza

Korekcijski faktor je koeficient K, s katerim se pomnoži izmerjeno moč, da se določi moč motorja v referenčnih zunanjih pogojih iz točke 5.2.2:

5.2.2 Referenčni pogoji okolja

5.2.2.1 Temperatura: 25°C.

5.2.2.2 Suhi tlak (ps): 990 mbar.

5.2.3 Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni v laboratoriju

Da je preskus veljaven, mora biti korekcijski faktor K takšen, da je 0,96 ≤ K ≤ 1,06.

5.2.4 Določitev korekcijskih faktorjev

5.2.4.1 Motorji na prisilni vžig (uplinjač ali vbrizgavanje) - faktor Ka

Korekcijski faktor se dobi z uporabo naslednje formule:

K

=

·

,

kjer je

T = absolutna temperatura v K pri odprtini za vstop zraka v motor;

ps = suhi zračni tlak v mbar, to je, skupni barometrski tlak minus tlak vodnih hlapov.

5.2.4.2 Dizelski motorji - faktor Kd

5.2.4.2.1 Štiritaktni sesalni dizelski motorji in dvotaktni dizelski motorji

Korekcijski faktor se dobi z uporabo naslednje formule:

K

=

·

,

kjer je

T = absolutna temperatura v K pri odprtini za vstop zraka v motor;

ps = suhi zračni tlak v mbar.

5.2.4.2.2 Štiritaktni dizelski motorji s tlačnim polnjenjem

5.2.4.2.2.1 Motorji s turbopolnilnikom na izpušne pline

Moči se ne popravlja. Če pa se gostota zunanjega zraka razlikuje več kot 5 % od gostote zraka v referenčnih pogojih (25°C in 1000 mbar), je treba v poročilu o preskusu opisati preskusne pogoje.

5.2.4.2.2.2 Motorji na mehansko kompresijsko polnjenje

5.2.4.2.2.2.1 Razmerje r se definira z naslednjo formulo:

r =

P

P

T

T

,

kjer je

D = količina dovedenega goriva v mm3 na vsak cikel motorja,

V = prostornina valjev motorja v litrih,

P1 = zunanji tlak,

P2 = tlak v sesalni cevi motorja,

T1 = zunanja temperatura v K (kot je opredeljena v točki 5.1.3.3),

T2 = temperatura v sesalni cevi motorja v K.

5.2.4.2.2.2.2 Korekcijski faktor za motorje z mehanskim kompresijskim polnjenjem je enak kot za sesalne motorje, če je r enak ali večji od 50 mm3/liter, in je enak 1, če je r manjši od 50 mm3/liter.

5.3 Poročilo o preskusu

Poročilo o preskusu mora vsebovati rezultate in vse izračune, ki so potrebni za ugotovitev koristne moči, kot je navedena v Prilogi II, skupaj z lastnostmi motorja iz Dodatka 1 ali 2 k tej prilogi.

5.4 Spremembe tipa motorja

Vse spremembe motorja, ki spreminjajo lastnosti iz Dodatka 1 ali Dodatka 2 k tej prilogi, je treba prijaviti pristojnemu organu. Ta organ lahko:

5.4.1 oceni, da ni verjetno, da bi spremembe bistveno vplivale na moč motorja, ali

5.4.2 zahteva, da se ponovno določi moč motorja tako, da se izvede vse preskuse, za katere organ meni, da so potrebni.

6. DOVOLJENJA ODSTOPANJA PRI MERJENJU KORISTNE MOČI

6.1 Koristna moč motorja, ki jo izmeri tehnična služba, se lahko za ± 2 % razlikuje od koristne moči, ki jo je določil proizvajalec, pri čemer lahko število vrtljajev motorja odstopa za 1,5 %.

6.2 Koristna moč motorja pri preskusu skladnosti proizvodnje se lahko razlikuje za ± 5 % od koristne moči pri homologacijskem preskusu.

[10] UL L 190, 20.8.1972, str. 1.

[11] UL L 76, 6.4.1970, str. 1.

[12] UL L 223, 14.8.1978, str. 48.

--------------------------------------------------

PRILOGA II

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

+++++ TIFF +++++

--------------------------------------------------