Direktiva Sveta

z dne 9. oktobra 1979

o merilnih metodah ter pogostnosti vzorčenja in analize površinske vode, namenjene za oskrbo s pitno vodo v državah članicah

(79/869/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti členov 100 in 235 te pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije [1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [2],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [3],

ker akcijski program Evropskih skupnosti o okolju [4] predvideva standardizacijo ali harmonizacijo merilnih metod, ki so v uporabi, z namenom, da bi bili rezultati meritev onesnaženja v Skupnosti primerljivi;

ker Direktiva Sveta 75/440/EGS z dne 16. junija 1975 o zahtevah glede kakovosti površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode v državah članicah [5], in zlasti člen 5(2) Direktive, predvideva sprejem politike Skupnosti glede pogostnosti vzorčenja in analiz parametrov, skupaj z merilnimi metodami;

ker lahko razlike med predpisi o merilnih metodah in pogostnosti vzorčenja za posamezen parameter pri določanju kakovosti površinske vode, ki se v različnih državah članicah že uporabljajo ali so v pripravi, privedejo do neenakih pogojev konkurence in s tem neposredno vplivajo na delovanje skupnega trga; ker je potrebno približati zakonodajo na tem področju v skladu s členom 100 Pogodbe;

ker je tako približevanje zakonodaje potrebno dopolniti preko dejavnosti Skupnosti, da bi preko vseobsežne zakonodaje dosegli enega od ciljev Skupnosti na področju varstva okolja in izboljšanja kvalitete življenja; ker je zato treba v tem smislu predvideti posebne določbe; ker se je potrebno sklicevati na člen 235 Pogodbe, saj Pogodba ne predvideva za ta namen potrebnih pooblastil;

ker je potrebno za analize, izvedene v državah članicah, določiti skupne referenčne merilne metode za določitev vrednosti parametrov, ki opredeljujejo fizikalne, kemijske in mikrobiološke lastnosti površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode;

ker je za zagotovitev spremljanja zahtevane kakovosti potrebno redno odvzemanje najmanjšega števila vzorcev površinske vode, da bi lahko merili parametre, določene v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS;

ker bi se morala najnižja pogostost vzorčenja in analiz posameznega parametra povečati sorazmerno z večanjem količine odvzete vode in z večanjem števila prebivalcev, ki so z vodo oskrbljeni; ker bi se morala pogostnost povečati glede na raven tveganja, ki je posledica slabšanja kvalitete vode;

ker bi bilo zaradi tehničnega in znanstvenega napredka potrebno hitro prilagoditi nekatere zahteve, opredeljene v Prilogi I k tej direktivi, da bi se še zlasti upoštevale spremembe vrednosti parametrov, določenih v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS; ker je treba za lažje izvajanje za to potrebnih ukrepov predvideti postopek za tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo znotraj Odboraza prilagajanje tehničnemu in znanstvenemu napredku;

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva zadeva referenčne merilne metode ter pogostnost vzorčenja in analiz parametrov, navedenih v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS.

Člen 2

Za namene te direktive pomeni izraz:

- "referenčna merilna metoda" določitev principa merjenja ali kratek opis postopka za določanje vrednosti parametrov, naštetih v Prilogi I k tej direktivi,

- "meja zaznavnosti" najnižjo vrednost preskušenega parametra, ki jo je še mogoče zaznati,

- "natančnost" območje, znotraj katerega je 95 % rezultatov meritev enega in istega vzorca z uporabo iste metode,

- "točnost" razliko med dejansko vrednostjo preskušenega parametra in povprečno vrednostjo preskusa.

Člen 3

1. Pri analizi vzetih vzorcev vode je treba upoštevati parametre, določene v Prilogi II k Direktivi 75/440/EEC in za katere so bile dodeljene vrednosti I in/ali G.

2. Države članice morajo v največji možni meri uporabljati referenčne merilne metode iz Priloge I k tej direktivi.

3. Upoštevati je treba vrednosti za meje zaznavnosti ter vrednosti točnosti in natančnosti merilnih metod za preverjanje parametrov, navedenih v Prilogi I k tej direktivi.

Člen 4

1. Najnižje letne pogostnosti vzorčenja in analiz za vsak parameter so določene v Prilogi II k tej direktivi. Vzorčenje mora biti kolikor mogoče porazdeljeno skozi celo leto tako, da čimbolj reprezentativno prikažejo kakovost vode.

2. Vzorci površinske vode morajo prikazovati kakovost vode na točki vzorčenja, kot je opredeljeno v členu 5(4) Direktive 75/440/EGS.

Člen 5

Posode, ki se uporabljajo za vzorce, reagenti ali metode, ki se uporabljajo za shranjevanje dela vzorca za analizo enega ali več parametrov, prenašanje in shranjevanje vzorcev in priprava vzorcev za analizo ne smejo biti takšni, da bi povzročili pomembno spremembo rezultatov analize.

Člen 6

1. Pristojni organi držav članic določijo pogostnost vzorčenja in analiz za vsak parameter in vsako merilno mesto.

2. Pogostnost vzorčenja in analiz ne sme biti manjša od najnižje letne pogostnosti, določene v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 7

1. Kadar pristojni organ na podlagi raziskave površinske vode, namenjene za odvzem pitne vode, ugotovi, da so vrednosti pri meritvah določenih parametrov bistveno boljše od vrednosti, ki so jih določile države članice po Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS, lahko ta država članica zmanjša pogostnost vzorčenja in analiz za te parametre.

2. Če v primerih iz odstavka 1 ni ugotovljeno onesnaženje in ne obstaja nevarnost za poslabšanje kakovosti vode ter če je vrednost te vode nad vrednostjo, podano v stolpcu A1 v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS, lahko zadevni organi odločijo, da redna analiza ni potrebna.

Člen 8

1. Za namene uporabe te direktive posredujejo države članice Komisiji na njeno zahtevo vse zadevne podatke glede:

- uporabljenih analiznih metod,

- pogostnosti analiz.

2. Komisija v rednih časovnih presledkih na podlagi zbranih podatkov pripravi zbirno poročilo.

Člen 9

Ob upoštevanju zlasti sprememb vrednosti parametrov, določenih v Prilogi II k Direktivi 75/440/EGS, se za prilagoditev tehničnemu napredku sprejmejo spremembe glede:

- referenčnih merilnih metod, določenih v Prilogi I k tej direktivi,

- meja zaznavnosti, točnosti in natančnosti teh metod,

- priporočljivih snovi, iz katerih so izdelane posode,

in sicer po postopku člena 11 te direktive.

Člen 10

1. Ustanovi se Odbor za prilagajanje tehničnemu in znanstvenemu napredku (v nadaljevanju odbor), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in kateremu predseduje predstavnik Komisije. Ta odbor izpolnjuje naloge v skladu s členom 9.

2. Odbor sprejme svoj poslovnik.

Člen 11

1. V primerih sklicevanja na postopek, določen v tem členu, pošlje predsednik odbora zadevo odboru v obravnavo na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice.

2. Predstavnik Komisije predloži odboru osnutek postopkov, ki jih je treba sprejeti.

Odbor poda svoje mnenje o osnutku v roku, ki ga določi predsednik glede na nujnost zadeve. Mnenje je podano z večino 41 glasov, pri čemer se glasovi držav članic ponderirajo po členu 148(2) Pogodbe. Predsednik ne glasuje.

3. (a) Komisija sprejme predvidene ukrepe, če so v skladu z mnenjem odbora.

(b) Če predvideni postopki niso v skladu z mnenjem odbora ali če mnenje ni podano, Komisija brez odlašanja posreduje Svetu predlog ukrepov, ki jih je treba sprejeti.

(c) Če v roku treh mesecev od prejema predloga Svet ne sprejme sklepa, predlagane ukrepe sprejme Komisija.

Člen 12

1. Direktiva 75/440/EGS se s tem spremeni, kot sledi:

(a) črta se člen 5(2);

(b) v členu 5(3) se besede "vrednosti, navedene v odstavku 2" nadomestijo z besedami "vrednosti parametrov za zadevne kakovosti vode".

2. Člen 1 začne veljati v dveh letih od notifikacije te direktive.

Člen 13

Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih od njene notifikacije. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Luxembourgu, 9. oktobra 1979

Za Svet

Predsednik

D. O'Malley

[1] UL C 208, 1.9.1978, p. 2.

[2] UL C 67, 12.3.1979, p. 48.

[3] UL C 128, 21.5.1979, p. 4.

[4] UL C 112, 20.12.1973, p. 1.

[5] UL L 194, 25.7.1975, p. 34.

--------------------------------------------------

PRILOGA I

Referenčne merilne metode za določitev vrednosti I in/ali G parametrov v skladu z Direktivo Sveta 75/440/EGS

| Parameter | Meja zaznavnosti | Natančnost ± | Točnost ± | Referenčna merilna metoda | Priporočeni materiali za posode |

| |

(A) | (B) | (B) | (C) | (D) | (E) | (F) | (G) |

1 | pH | pH enote | – | 0,1 | 0,2 | —ElektrometrijaMerjena in situ v času vzorčenja brez predhodne obdelave vzorca | |

2 | Obarvanje (po filtraciji vzorca) | mg Pt/l | 5 | 10 % | 20 % | —Filtriranje skozi stekleno membranoFotometrijska metoda z uporabo platina-kobaltove lestvice | |

3 | Suspendirane snovi po sušenju | mg/l | – | 5 % | 10 % | —Filtriranje skozi 0,45 μm membranski filter, sušenje pri 105 °C in tehtanje—Centrifugiranje (najmanj 5 min pri poprečnem pospešku 2800 do 3200 g), sušenje pri 105 °C in tehtanje | |

4 | Temperatura | °C | – | 0,5 | 1 | —TermometrijaMerjena in situ v času vzorčenja brez predhodne obdelave vzorca | |

5 | Električna prevodnost pri 20 °C | μS/cm | – | 5 % | 10 % | —Elektrometrija | |

6 | Vonj | Faktor razredčenja pri 25 °C | – | – | – | —Z zaporednimi redčenji | Steklo |

7 | Nitrati | mg/l NO3 | 2 | 10 % | 20 % | —Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

8 | Fluoridi | mg/l F | 0,05 | 10 % | 20 % | —Molekulska absorpcijska spektrofotometrija po destilaciji, če je ta potrebna—Ionsko selektivne elektrode | |

9 | Skupni organsko vezan klor, ki ga je mogoče ekstrahirati | mg/l Cl | | | | | |

10 | Raztopljeno železo | mg/l Fe | 0,02 | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija, po filtriranju skozi membranski filter (0,45 μm)—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija po filtriranju skozi 0,45 μm membranski filter | |

11 | Mangan | mg/l Mn | 0,01 [1] | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija | |

0,02 [2] | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

12 | Baker [9] | mg/l Cu | 0,005 | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Polarografija | |

0,02 [3] | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija—Polarografija | |

13 | Cink [9] | mg/l Zn | 0,01 [1] | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija | |

0,02 | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

14 | Bor [9] | mg/l B | 0,1 | 10 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | Materiali, ki ne vsebujejo pomembnih količin bora |

15 | Berilij | mg/l Be | | | | | |

16 | Kobalt | mg/l Co | | | | | |

17 | Nikelj | mg/l Ni | | | | | |

18 | Vanadij | mg/l V | | | | | |

19 | Arzen [9] | mg/l As | 0,002 [1] | 20 % | 20 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija | |

0,01 [4] | | | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

20 | Kadmij [9] | mg/l Cd | 0,0002 | 30 % | 30 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija | |

0,001 [4] | | | —Polarografija | |

21 | Celotni krom [9] | mg/l Cr | 0,01 | 20 % | 30 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

22 | Svinec [9] | mg/l Pb | 0,01 | 20 % | 30 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija—Polarografija | |

23 | Selen [9] | mg/l Se | 0,005 | | | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija | |

24 | Živo srebro [9] | mg/l Hg | 0,0001 0,0002 [4] | 30 % | 30 % | —Neplamenska atomska absorpcijska spektrofotometrija (tehnika hladnih par) | |

25 | Barij [9] | mg/l Ba | 0,02 | 15 % | 30 % | —Atomska absorpcijska spektrofotometrija | |

26 | Cianid | mg/l CN | 0,01 | 20 % | 30 % | —Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

27 | Sulfati | mg/l SO4 | 10 | 10 % | 10 % | —Gravimetrična analiza—EDTA kompleksometrija—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

28 | Kloridi | mg/l Cl | 10 | 10 % | 10 % | —Titracija (Mohrova metoda)—Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

29 | Površinsko aktivne snovi (ki reagirajo z metilensko modrim) | mg/l (lauril sulfat) | 0,05 | 20 % | | —Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

30 | Fosfati | mg/l P2O5 | 0,02 | 10 % | 20 % | —Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

31 | Fenoli (fenolni indeks) | mg/l C6H5OH | 0,0005 | 0,0005 | 0,0005 | —Molekulska absorpcijska spektrofotometrija, metoda s 4- aminoantipirinom | Steklo |

0,001 [5] | 30 % | 50 % | —Paranitralinska metoda | |

32 | Raztopljeni ali emulgirani ogljikovodiki | mg/l | 0,01 | 20 % | 30 % | —Infrardeča spektrometrija po ekstrakciji z ogljikovim tetrakloridom | Steklo |

0,04 [2] | | | —Gravimetrija po ekstrakciji s petroletrom | |

33 | Policiklični aromatski ogljikovodiki [9] | mg/l | 0,00004 | 50 % | 50 % | —Meritve fluorescence v UV območju po tankoplastni kromatografijiPrimerjalna meritev glede na mešanico šestih kontrolnih substanc enake koncentracije [7] | Steklo ali aluminij |

34 | Skupna vsebnost pesticidov (parathion, heksaklorocikloheksan, dieldrin) [9] | mg/l | 0,0001 | 50 % | 50 % | —Plinska ali tekočinska kromatografija po ekstrakciji z ustreznimi topili in čiščenjemIdentifikacija posameznih spojin v zmesi Kvantitativna analiza [8] | Steklo |

35 | Kemijska potreba po kisiku (KPK) | mg/l O2 | 15 | 20 % | 20 % | —Metoda s kalijevim dikromatom | |

36 | Nasičenost s kisikom | % | 5 | 10 % | 10 % | —Winklerjeva metoda | Steklo |

| | | —Elektrokemijska metoda | |

37 | Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) pri 20 °C brez nitrifikacije | mg/l O2 | 2 | 1,5 | 2 | —Določitev raztopljenega kisika pred in po petdnevni inkubaciji pri 20 °C ± 1° C, v popolni temiDodatek inhibitorja nitrifikacije | |

38 | Dušik po Kjeldahlovi metodi (razen dušika v NO2 inNO3) | mg/l N | 0,3 | 0,5 | 0,5 | —Mineralizacija, destilacija po Kjeldahlovi metodi in določitev amoniaka z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali titracijo | |

39 | Amonij | mg/l NH4 | 0,01 [1] | 0,03 [1] | 0,03 [1] | —Molekulska absorpcijska spektrofotometrija | |

| | | 0,1 [2] | 10 % [2] | 20 % [2] | | |

40 | Substance, ki jih je mogoče ekstrahirati s kloroformom | mg/l | [10] | – | – | —Ekstrakcija pri nevtralni vrednosti pH z očiščenim kloroformom, izparevanje v vakuumu pri sobni temperaturi, tehtanje ostanka | |

41 | Celotni organski ogljik | mg/l C | | | | | |

42 | Rezidualni organski ogljik po flokulaciji in membranski filtraciji (5 μm) | mg/l C | | | | | |

43 | Skupne koliformne bakterije | /100 ml | 5 [1] 500 [6] | | | —Gojenje pri 37 °C na ustreznem specifičnem trdnem gojišču (kot je npr. Tergitol laktozni agar, Endo agar, 0,4 % juha Teepol) s filtracijo [1]ali brez filtracije [6]in štetje kolonij. Vzorce je potrebno razredčiti ali, kjer je to ustrezno, koncentrirati tako, da vsebujejo 10 do 100 kolonij. Če je potrebno, identificirati z gazifikacijo. | Sterilizirano steklo |

| | | 5 [1] 500 [6] | | | —Metoda redčenja s fermentacijo v tekočih substratih v najmanj treh epruvetah in v treh razredčenjih. Precepljanje pozitivnih epruvet na potrditveno gojišče. Štetje po MPN (najbolj verjetno število). Temperatura inkubacije: 37 °C ± 1 °C | |

44 | Fekalne koliformne bakterije | /100 ml | 2 [1] 200 [6] | | | —Gojenje pri 44 °C na ustreznem specifičnem trdnem gojišču (kot je npr. Tergitol laktozni agar, Endo agar, 0,4 % juha Teepol) s filtracijo [1]ali brez filtracije [6]in štetje kolonij. Vzorce je potrebno razredčiti ali, kjer je to ustrezno, koncentrirati tako, da vsebujejo 10 do 100 kolonij. Če je potrebno, identificirati z gazifikacijo. | Sterilizirano steklo |

| | | 2 [1] 200 [6] | | | —Metoda redčenja s fermentacijo v tekočih substratih v najmanj treh epruvetah in v treh razredčenjih. Precepljanje pozitivnih epruvet na potrditveno gojišče. Štetje po MPN (najbolj verjetno število). Temperatura inkubacije: 44 °C ± 0, 5 °C | |

45 | Fekalni streptokoki | /100 ml | 2 [1] 200 [6] | | | —Gojenje pri 37 °C na ustreznem specifičnem trdnem gojišču (kot je npr. natrijev azid) s filtracijo [1]ali brez filtracije [6]in štetje kolonij. Vzorce je potrebno razredčiti ali, kjer je to ustrezno, koncentrirati tako, da vsebujejo 10 do 100 kolonij | Sterilizirano steklo |

| | | 2 [1] 200 [6] | | | —Metoda redčenja v juhi natrijevega azida s fermentacijo v tekočih substratih v najmanj treh epruvetah in v treh razredčenjih. Štetje po MPN (najbolj verjetno število). | |

46 | Salmonela [11] | | 1/5000 ml 1/1000 ml | | | —Koncentriranje s filtracijo (na membrani ali ustreznem filtru)—Inokulacija v predobogatitveno gojišče. Obogatitev in prenos na izolacijsko trdo gojišče — Identifikacija. | Sterilizirano steklo |

[1] Za vode kategorije A1, vrednost G.

[2] Za vode kategorije A2 in A3.

[3] Za vode kategorije A3.

[4] Za vode kategorije A1, A2 in A3, vrednost I.

[5] Za vode kategorije A2, vrednost I, in A3.

[6] Za vode kategorije A2 in A3, vrednost G.

[7] Potrebno je vzeti mešanico šestih standardnih substanc z enako koncentracijo: fluoranten; 3, 4-benzofluoranten; 11, 12-benzofluoranten; 3, 4-benzopiren; 1, 12- benzoperilen; indeno /1, 2, 3 — cd/piren.

[8] Potrebno je vzeti zmes treh spojin z enako koncentracijo: parathion, heksaklorocikloheksan, dieldrin.

[9] Če je v vzorcu toliko suspendiranih snovi, da je potrebna posebna predhodna obdelava, so lahko vrednosti za točnost v koloni E te priloge izjemoma presežene in se upoštevajo kot ciljne. Te vzorce je potrebno obdelati tako, da se zagotovi, da analiza zajame največjo količino spojin, ki jih merimo.

[10] Ker se ta metoda v državah članicah trenutno ne uporablja, ni gotovo, če je mogoče doseči zahtevane meje zaznavnosti za preverjanje vrednosti v Direktivi 75/440/EGS.

[11] Odsotnost v 5000 ml (A1, G) in odsotnost v 1000 ml (A2, G).

--------------------------------------------------

PRILOGA II

Najnižja letna pogostnost vzorčenja in analize v zvezi s posameznimi parametri v skladu z Direktivo 75/440/EGS

Število prebivalcev | [1]A1 | [1]A2 | [1]A3 |

I [2] | II [2] | III [2] | I [2] | II [2] | III [2] | I [2] | II [2] | III [2] |

≤10000 | [3] | [3] | [3] | [3] | [3] | [3] | 2 | 1 | [3] [4] |

>10000 ≤30000 | 1 | 1 | [3] | 2 | 1 | [3] | 3 | 1 | 1 |

>30000 ≤100000 | 2 | 1 | [3] | 4 | 2 | 1 | 6 | 2 | 1 |

>100000 | 3 | 2 | [3] | 8 | 4 | 1 | 12 | 4 | 1 |

KATEGORIJE

I | II | III |

| Parameter | | Parameter | | Parameter |

1 | pH | 10 | Raztopljeno železo | 8 | Fluoridi |

2 | Obarvanje | 11 | Mangan | 14 | Bor |

3 | Suspendirane snovi po sušenju | 12 | Baker | 19 | Arzen |

4 | Temperatura | 13 | Cink | 20 | Kadmij |

5 | Električna prevodnost | 27 | Sulfati | 21 | Celotni krom |

6 | Vonj | 29 | Površinsko aktivne snovi | 22 | Svinec |

7 | Nitrati | 31 | Fenoli | 23 | Selen |

28 | Kloridi | 38 | Dušik po Kjeldahlovi metodi | 24 | Živo srebro |

30 | Fosfati | 43 | Skupne koliformne bakterije | 25 | Barij |

35 | Kemijska potreba po kisiku (KPK) | 44 | Fekalne koliformne bakterije | 26 | Cianid |

36 | Nasičenost s kisikom | | | 32 | Raztopljeni ali emulgirani ogljikovodiki |

37 | Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) | | | 33 | Policiklični aromatski ogljikovodiki |

39 | Amonij | | | 34 | Skupna vsebnost pesticidov |

| | | | 40 | Substance, ki jih je mogoče ekstrahirati s kloroformom |

| | | | 45 | Fekalni streptokoki |

| | | | 46 | Salmonela |

[1] Kakovost površinskih voda, Priloga II Direktive 75/440/EGS.

[2] Razvrstitev parametrov glede na pogostost.

[3] Pogostost določijo pristojni nacionalni organi.

--------------------------------------------------