Direktiva Sveta

z dne 11. septembra 1979

o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na vodomere za vročo vodo

(79/830/EGS)

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 100 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker v državah članicah glede zasnove in metod za nadzor vodomerov za vročo vodo veljajo obvezne določbe, ki se po posameznih državah članicah razlikujejo in zato ovirajo trgovino s temi instrumenti; in ker je zato treba te določbe med seboj približati;

ker je Direktiva Sveta 71/316/EGS z dne 26. julija 1971 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanaša na skupne določbe za merilne instrumente in metode meroslovnega nadzora [3], ki je bila dopolnjena z Aktom o pristopu [4], določila postopke za odobritev EGS za vzorec in prvo overitev EGS; ker je v skladu z navedeno direktivo treba opredeliti tehnične zahteve za zasnovo in delovanje vodomerov za vročo vodo; ker je take zahteve treba izpolnjevati in izvajati nadzor ter namestiti ustrezne napise in oznake, preden je te instrumente mogoče prosto uvoziti, tržiti in uporabljati,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za vodomere za vročo vodo, ki so namenjeni za zvezno merjenje prostornine vroče vode, ki preteče skoznje. Takšni vodomeri so opremljeni z merilno napravo, ki je povezana s kazalno napravo. V tej direktivi se za vročo vodo šteje voda, katere temperatura je višja od 30 °C, vendar ne presega 90 °C.

Vodomeri za vročo vodo, ki so vključeni v krožne sisteme za prenos toplotne energije, niso urejeni s to direktivo.

Člen 2

Vodomeri za vročo vodo, ki smejo nositi oznake in napise EGS, so opisani v prilogi k tej direktivi in so predmet odobritve EGS za vzorec ter predloženi v prvo overitev EGS.

Člen 3

Nobena država članica ne sme zavrniti, prepovedati ali omejiti dajanja v promet ali začetka uporabe vodomerov za vročo vodo, označenih z oznako odobritve EGS za vzorec in z oznako prve overitve EGS, na podlagi njihovih meroslovnih lastnosti.

Člen 4

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. januarja 1982 in o tem takoj obvestijo Komisijo.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 11. septembra 1979

Za Svet

Predsednik

Ray Mac Sharry

[1] UL C 131, 5.6.1978, str. 85.

[2] UL C 269, 13.11.1978, str. 44.

[3] UL L 202, 6.9.1971, str. 1.

[4] UL L 73, 27.3.1972, str. 14.

--------------------------------------------------

PRILOGA

I. OPREDELITVE IN TERMINOLOGIJA

1.0 Ta priloga se nanaša samo na vodomere za vročo vodo, v nadaljnjem besedilu vodomere, ki delujejo v celoti na mehanskih načelih. Ti vodomeri uporabljajo bodisi volumetrične komore s premičnimi stenami bodisi delovanje hitrosti vode na lopatice rotorja (krožno ali osno turbino itd.). Ta priloga se ne nanaša na vodomere za vročo vodo, ki so opremljeni z elektronskimi napravami.

1.1 Pretok

Pretok je prostornina vode, ki preteče skozi vodomer na enoto časa.

1.2 Pretečena prostornina (vode)

Pretečena prostornina je skupna količina vode, ki je v določenem času pretekla skozi vodomer.

1.3 Največji pretok (Qmax)

Največji pretok Qmax je največji pretok, pri katerem vodomer v omejenih obdobjih še lahko deluje brez poškodb ter brez prekoračitve največjih dopustnih pogreškov in največjih dopustnih vrednosti padca tlaka.

1.4 Nazivni pretok (Qn)

Nazivni pretok Qn je enak polovici največjega pretoka Qmax. Izražen je v kubičnih metrih na uro in se uporablja za označevanje vodomera.

Pri nazivnem pretoku Qn mora vodomer pri normalni uporabi, to je pri neprekinjenem in prekinjenem delovanju, delovati, ne da bi bili pri tem prekoračeni največji dopustni pogreški.

1.5 Najmanjši pretok (Qmin)

Najmanjši pretok Qmin je spodnja meja pretoka, nad katero ne smejo biti prekoračeni največji dopustni pogreški, in je določen kot funkcija Qn.

1.6 Razpon pretoka

Razpon pretoka vodomera je vezan na največji in najmanjši pretok Qmax in Qmin. Razdeljen je na zgornje in spodnje območje z različnimi največjimi dopustnimi pogreški.

1.7 Prehodni pretok (Qt)

Prehodni pretok Qt je pretok med zgornjim in spodnjim območjem pretoka, pri katerem so največji dopustni pogreški nezvezni.

1.8 Največji dopustni pogrešek

Največji dopustni pogrešek je meja pogreška, ki ga ta direktiva še dopušča za odobritev EGS za vzorec in prvo overitev EGS vodomera.

1.9 Padec tlaka

Padec tlaka pomeni padec, ki je nastal zaradi prisotnosti vodomera v napeljavi.

II. MEROSLOVNE LASTNOSTI

2.1 Največji dopustni pogreški

Največji dopustni pogrešek v spodnjem območju, od vključno Qmin do nevključno Qt,, je ± 5 %.

Največji dopustni pogrešek v zgornjem območju, od vključno Qt do vključno Qmax, je ± 3 %.

2.2 Meroslovni razredi

Vodomeri se v skladu z zgoraj določenimi vrednostmi za Qmin in Qt delijo na štiri meroslovne razrede, kot kaže spodnja tabela:

Razredi | nQ |

< 15 m3/h | ≥ 15 m3/h |

Razred A

Vrednost za Qmin | 0,04 Qn | 0,08 Qn |

Vrednost za Qt | 0,10 Qn | 0,20 Qn |

Razred B

Vrednost za Qmin | 0,02 Qn | 0,04 Qn |

Vrednost za Qt | 0,08 Qn | 0,15 Qn |

Razred C

Vrednost za Qmin | 0,01 Qn | 0,02 Qn |

Vrednost za Qt | 0,06 Qn | 0,10 Qn |

Razred D

Vrednost za Qmin | 0,01 Qn | |

Vrednost za Qt | 0,015 Qn | |

III. TEHNIČNE LASTNOSTI

3.1 Konstrukcija – splošna določila

Vodomer mora biti izdelan tako, da pri normalnih okoliščinah uporabe:

- dolgo deluje in zagotavlja zaščito pred goljufijo,

- je v skladu z določili te direktive.

Če so vodomeri ponesreči izpostavljeni obratnemu toku, morajo biti sposobni to prenesti brez okvar ali spremembe svojih meroslovnih lastnosti ter hkrati tak protitok zaznati.

3.2 Materiali

Vodomer mora biti izdelan iz materialov primerne trdnosti in obstojnosti glede na obratovalne okoliščine, v katerih se bo uporabljal. V celoti mora biti izdelan iz materialov, ki so odporni proti notranji in običajni zunanji koroziji, in po potrebi zaščiten z ustrezno površinsko zaščito. Spremembe temperature vode znotraj temperaturnega območja od 0 do 110 °C ne smejo kvarno vplivati na materiale, iz katerih je vodomer izdelan.

3.3 Vzdržljivost – tesnost pod tlakom in temperaturna odpornost

Vodomer mora biti sposoben za neomejen čas in brez okvar delovanja, puščanja, prenikanja skozi stene ali trajnih deformacij zdržati neprekinjeno uporabljeno temperaturo vode 90 °C ter neprekinjen tlak, za katerega je izdelan in ki se imenuje najvišji obratovalni tlak. Najmanjša vrednost za ta tlak je 10 barov.

3.4 Padec tlaka

Padec tlaka v vodomeru se ugotavlja s preskusi za odobritev EGS za vzorec in ne sme preseči 0,25 bara pri nazivnem pretoku ali 1 bara pri največjem pretoku.

Na temelju preskusnih rezultatov se vodomeri razvrstijo v štiri skupine glede na to, ali njihov padec tlaka pri največjem pretoku ne presega ene od naslednjih vrednosti: 1, 0,6, 0,3 in 0,1 bara. Vrednost skupine se označi na certifikatu o odobritvi EGS za vzorec.

3.5 Kazalna naprava

Kazalna naprava mora z enostavnim postavljanjem različnih sestavnih elementov enega poleg drugega omogočati zanesljivo, preprosto in nedvoumno razbiranje prostornine merjene vode v kubičnih metrih. Prostornina je podana:

(a) s položajem enega ali več kazalcev na krožnih skalah;

(b) s prikazom vrstice zaporednih številk v enem ali več okencih; ali

(c) s kombinacijo teh dveh načinov.

Kubični meter in njegovi mnogokratniki so označeni s črno, deli kubičnega metra pa z rdečo barvo.

Dejanska ali optično povečana višina številk ne sme biti manjša od 4 mm.

Na digitalnih kazalnih napravah (tip (b) in (c)) mora iti vidni zamik vseh številk navpično navzgor. Večanje katerekoli desetice se mora skleniti, medtem ko se naslednja, nižja desetica spremeni z 9 na 0. Kolut, ki kaže števke najnižje vrednosti, se lahko pri tipu (c) vrti zvezno. Celo število kubičnih metrov mora biti jasno nakazano.

Kazalci pri napravah tipa (a) in (c) se morajo vrteti v smeri urnega kazalca. Vrednost v kubičnih metrih za vsak razdelek mora biti izražena kot 10n, pri čemer je n pozitivno ali negativno celo število ali ničla, da tako nastane sistem zaporednih desetic. V bližini vsakega dela skale morajo biti prikazani podatki, kot so: x 1000 – x 100 – x 10 – x 1 – x 0,1 – x 0,01 x 0,001.

V obeh izvedbah kazalne naprave:

- mora biti simbol za enoto m3 prikazan bodisi na številčnici bodisi v neposredni bližini digitalnega prikaza,

- se mora najhitreje se premikajoči, vidni graduirani element – "kontrolni element" – premikati zvezno; njegova vrednost razdelka je znana kot "overitvena vrednost razdelka". Ta kontrolni element je lahko stalen ali pa je začasno pritrjen z odstranljivimi deli. Ti deli ne smejo bistveno vplivati na meroslovne lastnosti vodomera.

Overitveni razdelek na skali ne sme biti krajši od 1 mm niti daljši od 5 mm. Skala mora imeti:

- bodisi delitvene črte z enako debelino, manjšo od ene četrtine razdalje med osema dveh zaporednih črt, ki se lahko razlikujejo le po dolžini,

- bodisi kontrastne pasove s konstantno širino, ki je enaka dolžini razdelka skale.

3.6 Število številk in vrednosti overitvenega razdelka

Kazalna naprava mora biti sposobna zapisati prostornino, izraženo v kubičnih metrih, ki ustreza najmanj 1999 uram obratovanja pri nazivni pretočni hitrosti, ne da bi jo ničlili.

Velikost overitvenega razdelka mora temeljiti na formuli 1 x 10n ali 2 x 10n ali 5 x 10n. Med overjanjem mora biti dovolj majhna, da zagotavlja merilno negotovost, ki ni večja od 0,5 % (in dovoljuje morebitni pogrešek razbiranja, ki ne presega polovice dolžine najmanjšega razdelka), in dovolj majhna, da preskus pri najmanjšem pretoku ne traja dlje kot 1 ½ ure.

Doda se lahko naprava (zvezda, kolut z referenčno oznako itd.), ki kaže gibanje merilne naprave, preden to postane jasno vidno na kazalniku.

3.7 Naprava za naravnavanje

Vodomer je lahko opremljen z napravo za naravnavanje, s katero je mogoče spreminjati razmerje med prikazano prostornino in dejansko pretečeno prostornino. Ta naprava je obvezna za vodomere, ki uporabljajo delovanje hitrosti vode na lopatice rotorja.

3.8 Pospeševalna naprava

Uporaba pospeševalne naprave za povečanje hitrosti vodomera pod Qmin je prepovedana.

3.9 Dodatne naprave

Vodomer lahko vključuje dajalnik impulzov, če taka naprava bistveno ne vpliva na njegove meroslovne lastnosti.

Certifikat o odobritvi EGS za vzorec lahko predvideva dodatek posebnih pritrjenih ali odstranljivih naprav, ki omogočajo samodejno preverjanje vodomera.

IV. OZNAKE IN NAPISI

4.1 Identifikacijski napisi

Vodomer mora imeti čitljivo in neizbrisno, ločeno ali zbrano na enem mestu na okrovu vodomera, na številčnici kazalne naprave ali na napisni ploščici izpisane naslednje podatke:

(a) ime ali firmo proizvajalca ali njegovo blagovno znamko;

(b) meroslovni razred in nazivni pretok Qn v kubičnih metrih na uro;

(c) leto izdelave in serijsko številko;

(d) eno ali dve puščici, ki kažeta smer toka;

(e) oznaka odobritve EGS za vzorec;

(f) največji obratovalni tlak v barih, če ta lahko presega 10 barov;

(g) največjo obratovalno temperaturo v obliki: 90 °C;

(h) črko "V" oz. "H", če lahko vodomer deluje pravilno le v navpičnem (V) oziroma vodoravnem (H) položaju.

4.2 Namestitev znakov overitve

Za znake overitve EGS mora biti predviden prostor na bistvenem delu (običajno na okrovu vodomera), ki je viden brez odpiranja.

4.3 Zaščita z zaščitno oznako

Vodomer mora biti opremljen z zaščitnimi oznakami, ki zagotavljajo, da pred in po tem, ko je bil pravilno nameščen, niti vodomera niti njegove naprave za naravnavanje ni mogoče odpreti ali spreminjati, ne da bi pri tem poškodovali zaščitne oznake.

V. ODOBRITEV EGS ZA VZOREC

5.1 Postopek

Postopek odobritve EGS za vzorec se izvaja, kot je opisano v Direktivi 71/316/EGS.

5.2 Odobritveni preskusi

Ko se na podlagi pregleda vložnikove tehnične dokumentacije ugotovi, da je vzorec v skladu z zahtevami te direktive, izvede pristojna služba laboratorijske preskuse pod naslednjimi pogoji:

5.2.1 Število vodomerov za preskušanje

Število vodomerov, ki jih mora proizvajalec predložiti, je prikazano v naslednji tabeli:

n3Nazivni pretok Q m/h | Število vodomerov |

| | | | |

| | Qn | < | 1,5 | 10 |

1,5 | < | Qn | < | 15 | 3 |

| | Qn | ≥ | 15 | 2 |

Odvisno od napredovanja preskusov lahko pristojna služba:

- odloči, da preskusov ne bo izvedla na vseh predloženih vodomerih, ali

- od proizvajalcev zahteva dodatne vodomere za nadaljevanje preskusov.

5.2.2 Tlak

Za meroslovne preskuse, ki so predvideni v točki 5.2.4, mora biti tlak na izstopu iz vodomera dovolj velik, da se prepreči kavitacija.

5.2.3 Preskusna oprema

Vodomeri se na splošno preskušajo posamično in vedno tako, da se točno izkažejo posamezne lastnosti vsakega vodomera.

Meroslovna služba države članice zagotovi, da merilna negotovost pri merjenju prostornine pretečene vode, potem ko so se upoštevali različni vzroki pogreškov v inštalaciji, ne presega 0,3 %.

Največja dopustna merilna negotovost je 5 % pri merjenju tlaka in 2,5 % pri merjenju padca tlaka.

Med nobenim od preskusov relativna sprememba pretoka ne sme preseči 2,5 % med Qmin in Qt ter 5 % med Qt in Qmax.

Največja dopustna merilna negotovost pri merjenju temperature je 1 °C.

Opremo mora odobriti meroslovna služba zadevne države članice, ne glede na to, kje se ti preskusi izvajajo.

5.2.4 Preskusi

5.2.4.1 Preskusni postopek

Preskusi vsebujejo naslednje operacije, ki se izvajajo po navedenem vrstnem redu:

1. preskus tesnosti pod tlakom;

2. določitev krivulj pogreškov v odvisnosti od pretoka z ugotavljanjem učinka tlaka in temperature v normalnih okoliščinah montaže (ravni deli cevi pri toku navzgor in navzdol od vodomera, skrčki, ovire itd.), ki jih za ta tip vodomera določi proizvajalec;

3. določitev padcev tlaka;

4. hitri preskus vzdržljivosti;

5. preskus odpornosti na toplotni udarec za vodomere z nazivnim pretokom Qn, ki ni večji od 10 m3/h.

5.2.4.2 Opis preskusov

Preskusi se izvajajo takole:

- Preskus tesnosti pod tlakom se izvaja v dveh delih pri 85 (± 5) °C:

(a) vsak vodomer mora biti sposoben brez puščanja ali prenikanja skozi stene zdržati 1,6-kratni največji obratovalni tlak, ki mu je izpostavljen 15 minut (glej točko 4.1 (f));

(b) vsak vodomer mora biti sposoben brez poškodb ali blokiranja zdržati dvakratni največji obratovalni tlak, ki mu je izpostavljen eno minuto (glej točko 4.1 (f)).

- Rezultati krivulj pogreškov in preskusov padca tlaka morajo dati zadostno število točk, da je mogoče z zanesljivostjo izrisati krivuljo skozi celotno območje.

- Hitri preskus vzdržljivosti se izvaja, kot je prikazano v spodnji tabeli:

Nazivni pretok vodomera | Preskusni pretok in temperatura | Vrsta preskusa | Število prekinitev | Trajanje premorov | Čas delovanja pri preskusnem pretoku | Trajanje zagona in ustavitve (sek.) |

Qn< 10 m3/h | Qn in (50 ± 5) °C | prekinjen | 100000 | 15 sek | 15 sek | 0,15 (Qn) [1], najmanj pa 1 sekunda |

Qmax in (85 ± 5) °C | neprekinjen | | | 100 h | |

Qn > 10 m3/h | Qn in (50 ± 5) °C | neprekinjen | | | 500 h | |

Qmax in (85 ± 5) °C | neprekinjen | | | 200 h | |

Pred izvedbo prvega preskusa in po vsaki seriji preskusov se pri enakih okoliščinah določijo merilni pogreški vsaj pri naslednjih pretokih:

Q

— Q

— 0•5 Q

— Q

max

Pri vsakem preskusu mora biti prostornina vode, ki preteče skozi vodomer, zadostna, da se zavrti kazalec ali kolut na overitveni skali za en ali več celih vrtljajev in da se tako odpravijo učinki cikličnega popačenja.

- Preskus odpornosti na toplotni udarec obsega 25 ciklov, ki se izvedejo takole:

Temperatura vode | Pretok | Trajanje |

85 ± 5 °C | Qmax | 8 min |

— | 0 | 1 do 2 min |

hladna voda | Qmax | 8 min |

— | 0 | 1 do 2 min |

5.2.5 Pogoji za odobritev EGS za vzorec

Tip vodomera se odobri, če:

(a) je skladen z upravnimi, tehničnimi in meroslovnimi zahtevami te direktive in njene priloge;

(b) preskusi 1, 2 in 3 pod točko 5.2.4.1 kažejo, da je, kar zadeva meroslovne in tehnične lastnosti, skladen z Deloma II in III te priloge;

(c) po posameznem hitrem preskusu vzdržljivosti in po preskusu odpornosti na toplotni udarec ni opaziti sprememb glede na začetno krivuljo, ki bi bile večje od 1,5 % med Qt in Qmax ali večje od 3 % med Qmin in Qt.

5.3 Certifikat o odobritvi EGS za vzorec

S certifikatom o odobritvi EGS za vzorec je lahko med prvo overitvijo predvidena možnost izvedbe preskusa točnosti s hladno vodo.

Ta možnost se dovoli samo, če je bila med pregledom za odobritev EGS za vzorec z upoštevanjem pravil enakovrednosti vroče in hladne vode omogočena izvedba preskusa točnosti s hladno vodo in se je izkazalo, da vodomer, ki uspešno opravi ta preskus, ustreza tudi največjim dopustnim pogreškom iz točke 2.1.

V tem primeru mora certifikat o odobritvi vključevati opis tega preskusa in ustrezne zahteve, posebno tiste, ki se nanašajo na dopustne pogreške in preskus pri različnih pretokih.

VI. PRVA OVERITEV EGS

Postopek za prvo overitev je opisan v Direktivi Sveta 71/316/EGS.

6.1 Metode overitve

Prva overitev se izvaja na kraju, ki ga odobri meroslovna služba države članice.

Razporeditev prostorov in preskusna oprema morata omogočati, da se lahko overitev izvede v varnih, zanesljivih okoliščinah in ni zamudna za osebo, ki je odgovorna za preskuse. Upoštevati je treba zahteve iz točke 5.2.3, razen določil glede temperature, če se preskusi izvajajo s hladno vodo v skladu z določili, ki so navedena v certifikatu o odobritvi EGS za vzorec. V preskuševališču se lahko poskrbi za serijsko preskušanje vodomerov. Izstopni tlak pri vseh vodomerih mora vselej biti zadosten, da se prepreči kavitacija, in lahko se zahtevajo posebni ukrepi za preprečitev motenj med vodomeri.

Celotna enota lahko vključuje tudi samodejne naprave, obtočne ventile, omejevalnike pretoka itd., če je vsak preskusni krog med vodomeri, ki jih overjamo, in kontrolnimi posodami jasno določen in je mogoče kadarkoli preveriti notranjo tesnost krogov pod tlakom.

Uporabi se lahko katerikoli sistem oskrbe z vodo, če pa vzporedno deluje več krogov, ne sme prihajati do motenj, ki niso združljive z določili točke 5.2.3.

Če je kontrolna posoda razdeljena na več komor, morajo biti predelne stene dovolj toge, da se prostornina komore ne spremeni za več kot 0,2 % glede na to, ali so sosednje komore polne ali prazne.

6.2 Preskusni postopek

Vodomeri morajo biti skladni z odobrenim tipom.

Prva overitev EGS vključuje preskus tesnosti pod tlakom in preskus točnosti.

6.2.1 Preskus tesnosti pod tlakom

Preskus tesnosti pod tlakom se izvaja s hladno vodo. Izvaja se 1 minuto pri 1,6-kratnem največjem obratovalnem tlaku. Med preskusom ne sme priti do puščanja ali prenikanja skozi stene vodomera.

6.2.2 Preskus točnosti

6.2.2.1 Preskus točnosti z vročo vodo

Preskus točnosti se običajno izvaja z vročo vodo pri temperaturi 50 (± 5) °C in pri najmanj treh pretokih:

(a) med 0,9 Qmax in Qmax;

(b) med Qt in 1,1 Qt;

(c) med Qmin in 1,1 Qmin.

Med temi preskusi mora vodomer ustrezati največjim dopustnim pogreškom, ki so navedeni v točki 2.1.

Če se ugotovi, da vsi pogreški ležijo v isti smeri, je treba vodomer naravnati tako, da vsi pogreški skupaj ne presegajo ene polovice največjega dopustnega pogreška.

6.2.2.2 Preskus točnosti s hladno vodo

Če je v certifikatu overitve tipa EGS tako določeno, se lahko preskus točnosti izvede s hladno vodo. V tem primeru se preskus izvaja v skladu s postopki iz certifikata.

[1] je število, ki je enako vrednosti Qn, izraženi v m3/h.

--------------------------------------------------